VSM Sklep II Kp 59153/2012

I. Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog zagovornice obsojenega Ž.S. za nadomestitev izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist, zavrne.

II. Obsojeni se oprosti plačila sodne takse.

1Okrožno sodišče v Mariboru je z napadenim sklepom predlogu zagovornice obsojenega Ž.S., odvetnice D.K. iz Odvetniške pisarne M. d.o.o., za nadomestitev izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist ugodilo in odločilo, da se izrečena enotna kazen sedem mesecev zapora, ki je bila obsojenemu Ž.S. izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru I K 59153/2012 z dne 15. 12. 2016, po določbi osmega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) nadomesti s 420 urami dela v splošno korist, ki jih mora opraviti v roku dveh let.

2Zoper takšen sklep se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi odločbe o kazenski sankciji po 4. točki 370. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s prvim odstavkom 374. člena ZKP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da predlog obsojenega zavrne ter odloči, da se izrečena zaporna kazen izvrši.

3Na pritožbo okrožne državne tožilke je podala odgovor zagovornice obsojenega, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo okrožne državne tožilke zavrne kot neutemeljeno.

4Pritožba je utemeljena.

5Okrožna državna tožilka v pritožbi navaja, da predlog za nadomestitev kazni zapora z opravljanjem dela v splošno korist ni upravičen in ni v skladu s pogoji, ki so za to določeni, saj v obravnavani zadevi niso podane subjektivne okoliščine, ki bi upravičevale nadomestitev kazni zapora z opravljanjem splošno koristnega dela.

6Takšnim pritožbenim navedbam okrožne državne tožilke pritrjuje tudi pritožbeno sodišče, ki ugotavlja, da sodišče prve stopnje dejansko ni pravilno ocenilo subjektivnih okoliščin. Pri tem pritožba okrožne državne tožilke utemeljeno opozarja na odločitev Višjega sodišča v Mariboru, ki je obsojenemu izrečeno kazen pet mesecev zapora zvišalo na sedem mesecev zapora. Zato je po mnenju pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje nepravilno ocenilo težo dejanja, okoliščine v katerih je bilo storjeno, vzroke njegove storitve, kakor tudi nevarnost, ki jo obsojeni predstavlja za družbo, na podlagi česar je napravilo pozitivno prognozo obsojenega, ko se je odločilo za alternativno prestajanje zaporne kazni. Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni ocenilo predkaznovanosti obsojenega, napačno težo pa je dalo dejstvu, da je dolžan skrbeti za dva mladoletna otroka in da je dejanje po obtožbi priznal in obžaloval. Slednje namreč niso okoliščine, ki bi narekovale alternativno prestajanje kazni, saj v nasprotnem primeru nikomur, ki je dejanje priznal in je dolžan skrbeti za mladoletne otroke, ne bi bilo možno izreči zaporne kazni. Predkaznovanost obsojenca pa ne govori v prid odločitvi sodišča prve stopnje, ampak pritrjuje pritožbi tožilke, ki posebej navaja obsojenčevo predkaznovanost zaradi različnih kaznivih dejanj, ko že izrečene tako prostostne kot neprostostne sankcije, na obsojenca niso vplivale.

7Utemeljeno pa okrožna državna tožilka opozarja, da glede na zaporno kazen treh let, ki je bila obsojencu izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru X K 19468/14 dne 21. 8. 2014 in je postala pravnomočna dne 31. 12. 2014, ki jo bo obsojeni glede na datum začetka prestajanja kazni 22. 10. 2016, prestal šele 22. 10. 2019, kar pomeni, da alternativno prestajanje kazni z delom v splošno korist, ki je sicer bila obsojenemu izrečena z napadenim sklepom, obsojeni sploh ne bi mogel opraviti v zakonsko določenem dveletnem roku.

8Pritožbeno sodišče je tako prepričano glede na vse navedeno, da pri obsojencu ob upoštevanju vseh okoliščin, predvsem pa njegove predkaznovanosti ter dejstva, da izvršitev kazni zapora že sama po sebi povzroči posledice, tudi na družinskem področju, ni pogojev za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist. Kot pa pravilno opozarja okrožna državna tožilka v obravnavani zadevi alternativno prestajanje kazni z delom v splošno korist, glede na čas zaporne kazni, ki se obsojenemu izteče po sedaj prestajani zaporni kazni, ni možno.

9Pritožbeno sodišče je obsojenca Ž.S. oprostilo plačila sodne takse, ki je posledica slabega premoženjskega stanja obsojenca in dejstva, da se nahaja na prestajanju zaporne kazni (člen 95/IV v zvezi s členom 98/I ZKP).