VSRS Sklep I Kr 34721/2017

Za odločanje v zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Kopru.

A.

1Pred Okrožnim sodiščem v Kopru je v teku pripravljalni postopek zoper mladoletnika L. P. in mlajšo mladoletnico S. K. zaradi kaznivih dejanj nasilništva po drugem odstavku 296. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in neupravičenega slikovnega snemanja po prvem odstavku 138. člena KZ-1 na podlagi zahteve za opravo pripravljalnega postopka Okrožnega državnega tožilstva v Kopru Kt 14682/2017 z dne 31. 7. 2017.

2Okrožno sodišče v Kopru je s sklepom I Km 33492/2017 z dne 8. 8. 2017 izločilo pripravljalni postopek zoper mlajšo mladoletnico S. K. in zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani, z obrazložitvijo, da ima mlajša mladoletnica prijavljeno stalno prebivališče v Logatcu, hkrati pa se nahaja v kriznem centru na območju Ljubljane, pri čemer 464. člen Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) določa, da je za postopek proti mladoletniku praviloma krajevno pristojno sodišče njegovega stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča, v kolikor nima stalnega, ali le-to ni znano.

3Zadevo je v reševanje prejelo Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je po prejemu zadeve pri Vrhovnemu sodišču sprožilo spor o pristojnosti. V predlogu se sklicuje na 464. člen ZKP, ki izjemoma dopušča izvedbo postopka zoper mladoletnika tudi pred sodiščem, pristojnim po kraju storitve kaznivega dejanja, če je očitno, da bi se pred tem sodiščem postopek lažje izvedel. Dodaja še, da je oškodovanka očitanih kaznivih dejanj otrok, ki bi se zaradi izločitve postopka zoper mlajšo mladoletnico ter s tem povezanimi večkratnimi zaslišanji pred dvema različnima sodiščema lahko znašla v hudi stiski.

B.

4Po 464. členu ZKP je za postopek proti mladoletniku praviloma krajevno pristojno sodišče njegovega stalnega prebivališča. Če mladoletnik nima stalnega prebivališča, ali le-to ni znano, je pristojno sodišče mladoletnikovega začasnega prebivališča. Omenjeno zakonsko določilo dopušča tudi možnost, da se sme postopek izjemoma izvesti bodisi pred sodiščem, pristojnim za začasno prebivališče mladoletnika, ki sicer ima stalno prebivališče, bodisi pred sodiščem, pristojnim za kraj storitve kaznivega dejanja, če je očitno, da se bo pri enem izmed teh sodišč postopek lažje izvedel.

5V obravnavanem primeru se mladoletniku in mlajši mladoletnici očita, da sta v sostorilstvu na območju Postojne storila kaznivi dejanji nasilništva po drugem odstavku 296. člena KZ-1 ter neupravičenega slikovnega snemanja po prvem odstavku 138. člena KZ-1, obe na škodo mladoletne oškodovanke. Mladoletnik ima stalno prebivališče na območju Postojne tako da je, glede na določilo 464. člena ZKP, za postopek proti njemu pristojno Okrožno sodišče v Kopru, medtem ko ima mlajša mladoletnica stalno prebivališče na območju Logatca, kar pomeni, da bi bilo za postopek zoper njo praviloma pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

6Določba 464. člena ZKP izjemoma dopušča odstop od krajevne pristojnosti po stalnem ali začasnem prebivališču mladoletnika, če bi se postopek lažje izvedel pred sodiščem po kraju storitve kaznivega dejanja. Pri tem v zvezi z lažjo izvedbo postopka ni mišljeno samo lažje ugotavljanje dejanskega stanja, ampak tudi lažje spoznavanje mladoletnikove osebnosti. Kljub temu pa v okviru lažjega ugotavljanja dejanskega stanja ni mogoče zanemariti morebitnih neprijetnosti za oškodovanca, povezanih z njegovim večkratnim zasliševanjem. Slednje je še zlasti pomembno, če gre za mladoletno žrtev kaznivega dejanja, kot je to v konkretnem primeru. Direktiva o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj¹ (v nadaljevanju Direktiva) že v svoji preambuli poudarja, da je potrebno nevarnost ponovne in sekundarne viktimizacije zaradi sodelovanja v kazenskem postopku omejiti z usklajenim izvajanjem postopka, hkrati pa je potrebno omejiti število nepotrebnih stikov žrtev s pristojnimi organi. Smiselno enako določa točka (b) 21. člena Direktive, ki državam članicam nalaga obveznost zagotovitve najmanjšega možnega števila zaslišanj žrtve, ki naj se opravijo le, če so nujno potrebna.

7Izločitev pripravljalnega postopka zoper mlajšo mladoletnico in posledično izvedba ločenih pripravljalnih postopkov pred dvema različnima sodiščema odpira možnost večkratnemu zasliševanju mladoletne oškodovanke. Takšna zasliševanja bi jo, ob upoštevanju njene mladosti (stara je namreč trinajst let) in tudi siceršnje travmatiziranosti zaradi obravnavanih dogodkov, vodila v nove stiske in jo še dodatno viktimizirala. Namen zgoraj navedenih določil Direktive je ravno preprečitev takšnih situacij. Posledično ocena o lažji izvedbi postopka zoper mlajšo mladoletnico v obravnavanem primeru ne more temeljiti le na možnosti lažjega spoznavanja njene osebnosti, ampak tudi ob hkratnem upoštevanju položaja mladoletne žrtve, ki bi jo ugotavljanje istega dejanskega stanja na dveh različnih sodiščih izpostavljalo dodatnim stiskam. Poleg tega je Okrožno sodišče v Kopru že pridobilo poročilo in mnenje o mlajši mladoletnici s strani Centra za socialno delo Logatec ter druge podatke o njenem socialnem in družinskem stanju, zato bi ponovno seznanjanje z osebnostjo mlajše mladoletnice s strani drugega sodišča zgolj po nepotrebnem podaljševalo postopek.

8Ob upoštevanju navedenega je očitno, da bi v obravnavanem primeru postopek zoper mlajšo mladoletnico lažje izvedlo sodišče po kraju storitve kaznivega dejanja, zato Vrhovno sodišče zaključuje, da je za predmetni postopek pristojno Okrožno sodišče v Kopru.

¹ Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. 10. 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ.