VSRS Sklep I Up 150/2017

Pritožba se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom, izdanim 11. 5. 2017 na podlagi prvega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kot nedovoljeno zavrglo pritožbo tožnikov (v nadaljevanju pritožniki) zoper svoj sklep III U 49/2017-9 z dne 6. 4. 2017. Pritožbo je zavrglo, ker so jo pritožniki vložili sami, pri tem pa niso niti zatrjevali niti izkazali, da imajo opravljen pravniški državni izpit. Zoper navedeni sklep so pritožniki ponovno sami vložili pritožbo.

2Pritožba ni dovoljena.

3Po četrtem odstavku 343. člena ZPP, ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 v tem postopku še vedno primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena,¹ pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Tako (nedovoljeno) pritožbo sodišče na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrže.

4Pogoji za veljavno vložitev pritožbe, ki jih je v izpodbijanem sklepu navedlo sodišče prve stopnje, veljajo tudi za obravnavano pritožbo, vloženo 26. 5. 2017. Kot je pritožnikom pojasnilo že sodišče prve stopnje, postopek v upravnem sporu urejajo določbe Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, pa se v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

5ZUS-1 v drugem odstavku 22. člena določa, da lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.

6Pogoj obveznega zastopništva po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. To izhaja iz smiselne uporabe četrtega odstavka 86. člena ZPP, ki sicer velja za izredna pravna sredstva,² vendar se je v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ustalilo stališče, da navedeno velja tudi za pritožbo kot rednem pravnem sredstvu v upravnem sporu.³

7Pritožniki ob vložitvi obravnavane pritožbe niso izkazali, da imajo opravljen pravniški državni izpit, zato jih je Vrhovno sodišče z dopisom I Up 150/2017 z dne 16. 8. 2017 pozvalo na predložitev dokazil o tem in jih opozorilo na posledice opustitve. Pritožniki, ki so bili, kot pojasnjeno v 1. točki obrazložitve tega sklepa, že v obrazložitvi izpodbijanega sklepa seznanjeni z obravnavano zahtevo za vložitev pritožbe, na poziv niso odgovorili in torej niso izkazali izpolnjevanja predpisanega pogoja.

8Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo zavrglo. Na to ne more vplivati pavšalna pritožbena navedba, da si zaradi visoke cene ne morejo privoščiti odvetnika. Če to drži, bi pritožniki lahko zaprosili za brezplačno pravno pomoč v skladu z določbami Zakona o brezplačni pravni pomoči in bi v primeru pozitivne odločitve pritožbo vložil dodeljeni odvetnik. Ne bi pa to moglo sanirati pomanjkljivosti že vložene (in s tem sklepom zavržene) pritožbe, saj je ni vložil odvetnik.

9O zadevi je odločala sodnica poročevalka na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena.

¹ Navedena določba ZUS-1 je bila z novelo ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/2017) spremenjena tako, da ne določa več le primerne uporabe določb ZPP, ampak njihovo subsidiarno uporabo, če ZUS-1 ne določa drugače (122. člen ZPP-E). Ker pa je bil v obravnavanem primeru izpodbijani sklep sodišča prve stopnje izdan pred začetkom uporabe ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se pritožbeni postopek konča po do sedaj veljavnem ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E), posledično pa tudi po do sedaj veljavni določbi prvega odstavka 22. člena ZUS-1.
² ZPP določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena). Določba prejšnjega odstavka ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek istega člena).
³ Prim. npr. sklep I Up 316/2014 z dne 29. 9. 2014.