VSL Sklep I Cp 1106/2017
ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CP.1106.2017Področje: nepravdno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–5▾
Jedro povzetek sodišča
Materialno zmotno je stališče pritožbe, da nasprotni udeleženec J. K. ni vložil tožbe, zaradi katere je sporna višina njegovega solastninskega deleža na nepremičnini, ki je predmet razdružitve. Okrožno sodišče v Ljubljani obravnava pod opr. št. I P 18/2017 podredni zahtevek na ugotovitev, da del zapustničinega premoženja ne sodi v zapuščino. Če bi s podrejenim tožbenim zahtevkom proti predlagateljicama in drugima dvema nasprotnima udeležencema uspel, bi to imelo vpliv na višino njegovega solastninskega deleža in posledično na višine deležev ostalih udeležencev nepravdnega postopka.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prekinilo nepravdni postopek zaradi delitve solastnine do pravnomočnosti odločitve v zapuščinski zadevi po pokojni ...
2Odločitev izpodbijata predlagateljici iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. V obrazložitvi navajata, da nasprotni udeleženec J. K. v zadevi opr. št. I P 18/2017 ni vložil tožbe na spremembo solastniških deležev, ampak tožbo na plačilo vlaganj. Ker zahtevek, na višji delež kot je vpisan v zemljiški knjigi, ni bil postavljen, razlogov za prekinitev postopka ni.
3Pritožba ni utemeljena.
4Predlagateljici in pokojna ... so podedovale nepremičnino, ki je predmet delitve v tem postopku. Pokojna ... je pred uvedbo predmetnega postopka umrla, zato sta predlagateljici v predlog za razdružitev solastnine pravilno vključili dediče po pokojni ...: J. K., S. K. in Č. K. Materialno zmotno pa je stališče pritožbe, da nasprotni udeleženec J. K. ni vložil tožbe, zaradi katere je sporna višina njegovega solastninskega deleža na nepremičnini, ki je predmet razdružitve. Okrožno sodišče v Ljubljani obravnava pod opr. št. I P 18/2017 podredni zahtevek na ugotovitev, da del zapustničinega premoženja ne sodi v zapuščino. Če bi s podrejenim tožbenim zahtevkom proti predlagateljicama in drugima dvema nasprotnima udeležencema uspel, bi to imelo vpliv na višino njegovega solastninskega deleža in posledično na višine deležev ostalih udeležencev nepravdnega postopka.
5O utemeljenosti tako postavljenega tožbenega zahtevka sodišče v nepravdnem postopku ne more presojati, ampak mora po določilu tretjega odstavka 118. člena ZNP, ker med udeleženci očitno obstoji spor o velikosti njihovih deležev na predmetu delitve, napotiti na pravdo prizadetega udeleženca ustrezno z določilom 9. in 10. člena ZNP. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo tistih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 6. 10. 2017Nazaj na vrh ↑