Uredba o državnem prostorskem načrtu za daljnovod 2 × 110 kV Murska Sobota–Mačkovci, od SM 16 do SM 21

(1)S to uredbo se sprejme državni prostorski načrt za daljnovod 2 × 110 kV Murska Sobota– Mačkovci, od SM 16 do SM 21 (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).

(2)Grafični del državnega prostorskega načrta je v prostorskem informacijskem sistemu objavljen pod identifikacijsko številko 1455.

(3)Državni prostorski načrt je marca 2026 pod številko naloge DPN 19/19 izdelalo podjetje Z E U družba za načrtovanje in inženiring d. o. o., Murska Sobota.

(1)Ta uredba določa: – načrtovane prostorske ureditve; – območje državnega prostorskega načrta in rabo zemljišč; – pogoje glede namembnosti, lege, velikosti in oblikovanja posegov v prostor; – pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje; – merila in pogoje za parcelacijo; – pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; – etapnost izvedbe prostorske ureditve; – prostorske izvedbene akte občin, na katere uredba neposredno vpliva; – druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta; – dopustna odstopanja; – nadzor.

(2)Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora na Mestni občini Murska Sobota in Občini Puconci.

(3)Za državni prostorski načrt je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje po odločbi Ministrstva za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije št. 35406-65/2025-11 z dne 16. 10. 2025.

(4)Oznake, navedene v 3., 4., 5., 6., 7., 9., 15., 17., 18., 19., 20., 21., 22., 23., 30. in 38. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta. Oznake stojnih mest stebrov (v nadaljnjem besedilu: SM) za obstoječi in načrtovani daljnovod 2 × 110 kV Murska Sobota–Mačkovci so sestavljene iz okrajšave SM in zaporedne številke stojnega mesta stebra.

S tem državnim prostorskim načrtom se načrtuje gradnja nadzemnega daljnovoda 2 × 110 kV Murska Sobota–Mačkovci, od SM 16 do SM 21 (v nadaljnjem besedilu: daljnovod), ki obsega: – izvedbo novega daljnovoda od SM 18 do SM 21 z novima SM 19A in 20A, vodniki ter drugo elektroenergetsko opremo in ohranitev obstoječega daljnovoda od SM 16 do SM 18; – odstranitev obstoječega daljnovoda od SM 18 do SM 21 v skupni dolžini približno 763 m, ki vključuje odstranitev SM 19 in SM 20, vodnikov ter druge elektroenergetske opreme med njima; – gozdni posek in ureditev gozdnega roba ter po končani gradnji zasaditev nadomestne vegetacije; – statično preveritev, prilagoditev in druga potrebna dela, povezana s stebri obstoječega daljnovoda, na katere se priključuje daljnovod; – izvedbo vseh drugih ureditev in ukrepov, potrebnih za gradnjo in nemoteno delovanje načrtovanih ureditev, vključno z ureditvijo dostopnih poti, delovnih površin in podobno.

(1)Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v teh katastrskih občinah, navedenih po posameznih ureditvah: 1. območje varovalnega pasu nadzemnega daljnovoda širine 15 m od osi nadzemnega voda obojestransko, ki vključuje nadzemni vod, SM 16, SM 17, SM 18, SM 19A, SM 20A in SM 21, dostopne poti ter območje gozdnega poseka in ureditve gozdnega roba: – k. o. 108 Nemčavci: 61, 63, 72, 565, 566 in 573; – k. o. 109 Markišavci: 21, 22, 28, 29/3, 29/4, 30/3, 30/4, 31, 32/2, 32/3, 33/2, 33/3, 34 in 36; – k. o. 77 Puconci: 1109, 1110, 1111/1, 1111/2, 1112/1, 1112/2, 1115, 1144, 1145, 1146, 1147/1, 1147/3, 1148/4 in 1581/1; 2. območje dostopnih poti in gozdnega poseka ter ureditve gozdnega roba zunaj varovalnega pasu iz prejšnje točke: – k. o. 108 Nemčavci: 72; – k. o. 109 Markišavci: 28; – k. o. 77 Puconci: 1109, 1110, 1111/1, 1111/2, 1112/1, 1145, 1146, 1147/1 in 1581/1; 3. območje odstranitve obstoječega daljnovoda od SM 18 do SM 21, SM 19 in SM 20 ter dostopnih poti, vse zunaj območij iz prejšnjih dveh točk: – k. o. 108 Nemčavci: 72; – k. o. 109 Markišavci: 29/1, 29/2, 29/3, 30/1, 30/2, 31, 32/1, 33/1, 34 in 36; – k. o. 77 Puconci: 1095/1, 1095/2, 1099/3, 1100, 1101, 1102, 1105, 1106, 1107/1, 1107/2, 1111/1, 1111/2, 1112/1 in 1581/1.

(2)Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje območja v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, list št. 3.

(1)Na območju varovalnega pasu nadzemnega daljnovoda iz 1. točke prvega odstavka 4. člena te uredbe se upoštevajo pogoji glede rabe zemljišč v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo in uporabo objektov ter opravljanje dejavnosti v varovalnem pasu nadzemnega voda 110-kV daljnovodov. Lokalna skupnost v skladu s predpisi, ki urejajo elektromagnetna sevanja, ne sme spreminjati namenske rabe zemljišč v rabo, ki bi omogočala gradnjo objektov ali izvajanje dejavnosti, uvrščenih na I. območje varstva pred elektromagnetnim sevanjem, ki potrebuje povečano varstvo pred elektromagnetnim sevanjem.

(2)Na območju dostopnih poti, gozdnega poseka in ureditve gozdnega roba zunaj varovalnega pasu daljnovoda iz 2. točke prvega odstavka 4. člena te uredbe investitor oziroma upravljavec ureditev po tem državnem prostorskem načrtu začasno, za čas trajanja gradnje, rekonstrukcije ali vzdrževanja, izvaja načrtovane ureditve ali dejavnosti, potrebne za izvedbo in nemoteno delovanje ureditev, v skladu s tem državnim prostorskim načrtom.

(3)Na območju odstranitve obstoječega daljnovoda od SM 18 do SM 21 iz 3. točke prvega odstavka 4. člena te uredbe se do dokončne odstranitve obstoječega daljnovoda 15 m od osi nadzemnega voda obojestransko upoštevajo pogoji glede rabe iz prvega odstavka tega člena, na preostalem območju pa pogoji iz drugega odstavka tega člena.

(4)Raba zemljišč je razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz umestitve načrtovanih prostorskih ureditev v prostor, Raba zemljišč, list št. 2.2.

(1)Trasa daljnovoda od SM 16 do SM 18 poteka po trasi obstoječega daljnovoda. Na SM 18 se trasa daljnovoda usmeri zahodno do novega SM 19A, nato poteka proti severozahodu in zaobide gozdno območje do novega SM 20A ter se znova usmeri proti obstoječi trasi do SM 21. Obstoječi SM 18 in SM 21 nista predvideni za menjavo, razen če se pri nadaljnjem projektiranju ugotovi drugače. Skupna dolžina daljnovoda je približno 1,3 km. Daljnovod poteka po območju Mestne občine Murska Sobota in Občine Puconci.

(2)Obstoječi daljnovod od SM 18 do SM 21 se vključno s SM 19 in SM 20 odstrani. Za čas prestavitve daljnovoda so na območju državnega prostorskega načrta dopustni začasni stebri, sidranje in drugi ukrepi, potrebni za nemoteno prestavitev daljnovoda.

(1)Daljnovod je dvosistemski daljnovod nazivne napetosti 110 kV. Daljnovod od SM 16 do SM 21 v dolžini približno 1,3 km se v celoti izvede kot nadzemni vod.

(2)Nosilna konstrukcija daljnovoda je sestavljena iz dvosistemskih stebrov, ki so jeklene, prostorske, palične konstrukcije z obliko glave »sod«, omogočajo namestitev dveh trojk vodnikov in zaščitne vrvi v konici stebra. Tloris stebrov je kvadratnega prereza. Na celotni trasi daljnovoda sta načrtovana dva nova napenjalna stebra, in sicer SM 19A in SM 20A.

(3)Konstrukcija stebrov ima betonske temelje, ojačane s konstrukcijsko armaturo. Temelji so predvidoma plitvi, razčlenjeni ali dvojni. Temelji so piramidasto oblikovani, pri dvojnih temeljih sta po dva vogalnika v skupnem temelju, pri razčlenjenih pa je vsak vogalnik v svojem temelju. Temelji so prilagojeni nosilnosti tal, ki jo oceni geomehanik ter se upošteva pri pridobitvi gradbenega dovoljenja in gradnji.

(4)Na obstoječem daljnovodu sta nameščena dva sistema tipiziranih, jeklo-aluminijskih vodnikov preseka 240/40 mm 2 . Za novi daljnovod se predvidoma izbere najpogostejši tip vodnikov 243- AL1/39-ST1A ali 243-AL1/39-A20SA

(5)Na konicah stebrov je nameščena zaščitna vrv z vgrajenimi optičnimi vlakni (v nadaljnjem besedilu: OPGW), ki poleg strelovodne zaščite omogoča telekomunikacijske povezave. V sredici OPGW je 72 enorodovnih optičnih vlaken premera 16 mm v skladu s standardom ITU-T G.652.D. Na območju daljnovoda se namesti OPGW enakega tipa in spoji z obstoječim v novih kabelskih spojkah na napenjalnih stebrih.

(6)Predvidena je uporaba kompozitnih izolatorjev z obesno opremo, dimenzije osnovne verige pa so prilagojene izolacijskemu nivoju Si123 z zdržno napetostjo industrijske frekvence 230 kV in zdržno udarno prednapetostjo 550 kV.

(7)Obesni in spojni material je iz litega kovanega materiala, zaščiten z vročim pocinkanjem proti atmosferskim vplivom. Nosilne in napenjalne sponke za pritrditev vodnika so iz aluminijevih zlitin, enako velja za podaljševalne dele pri mehansko-tokovnih zvezah. OPGW se pritrdi z napenjalnimi spiralami, spajanje pa se izvede v kapastih kabelskih spojkah na napenjalnih stebrih.

(8)Ozemljitev stebrov je predvidena v obliki štirih krakov, položenih diagonalno na vogalnike stebrov. Za ozemljitev se uporabi pocinkani valjanec 25 × 4 mm, dolžina trakov je predvidoma do 25 m na krak. Natančne dolžine se določijo pri projektiranju glede na meritev specifične upornosti terena. Ozemljila se položijo na območju državnega prostorskega načrta oziroma v varovalnem pasu daljnovoda.

(9)Vsak steber se opremi z opozorilno tablico s predpisanim besedilom in oznako SM oziroma tekočo številko. Tablica se namesti približno 2,5 m nad terenom ter je opremljena z varnostnim znakom za električno napravo in napisom »Visoka napetost – smrtno nevarno«. Novi SM 19A in SM 20A dobita dodatno projektno oznako »A«.

(10)Os daljnovoda in lokacije SM nadzemnega voda so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz umestitve načrtovanih prostorskih ureditev v prostor, Ureditvena situacija, list št. 2.1.1.

(1)Delovne površine, potrebne za gradnjo in obratovanje načrtovanega ter odstranitev obstoječega daljnovoda, obsegajo površine v varovalnem pasu nadzemnega voda in segajo 15 m od osi daljnovoda obojestransko. Delovne površine so predvsem na območjih okrog SM, dostopnih poti in gozdnega poseka. Na območjih, kjer je potreben gozdni posek vegetacije tudi zunaj varovalnega pasu nadzemnega voda ali kjer so dostopne poti zunaj varovalnega pasu, se lahko delovne površine razširijo do meje območja državnega prostorskega načrta.

(2)Med gradbenimi deli prizadete površine, razen obstoječih dostopnih poti in površin na območjih SM, se po gradnji vrnejo v enako stanje in kakovost, kakor sta bila pred gradbenim posegom. Površine pod SM se zatravijo ali zasadijo z nižjo vegetacijo. V prvotno stanje oziroma stanje pred gradnjo daljnovoda se povrnejo tudi površine na območju odstranjenega daljnovoda in odstranjenih SM.

(3)Dostopne poti se uredijo v skladu z določbami 9. člena te uredbe.

(1)Za gradnjo daljnovoda se zagotovijo dostopne poti od javnih poti do predvidenih SM. Dostopne poti, kolikor je mogoče, potekajo po obstoječih cestah, poteh in kolovozih, ki se po potrebi razširijo in utrdijo. Kjer obstoječih poti ni ali niso primerne, se izvedejo nove. Obstoječe in morebitne nove dostopne poti se uporabljajo tudi med obratovanjem daljnovoda za redne letne preglede in vzdrževalna dela.

(2)Če dostopne poti potekajo po obstoječih poteh, se utrdijo in po potrebi razširijo na približno 3 do 4 m.

(3)Nove dostopne poti se izvedejo v širini od približno 3 do 4 m z odrivom približno 20 cm vrhnjega sloja rodovitne zemlje in utrditvijo s tamponom. Po končanih gradbenih delih lahko nove poti ostanejo, če je to v interesu lastnikov zemljišč in ni v nasprotju z omejitvami ali varstvenimi režimi, ali pa se vrnejo v prvotno stanje oziroma stanje pred gradnjo. Za oblikovanje novih dostopnih poti ni nujen izkop. Poti se lahko izvedejo le s položitvijo geotekstila, nasutjem in utrditvijo.

(4)Dostopne poti do obstoječih SM, predvidenih za odstranitev, se po odstranitvi SM lahko vrnejo v prvotno stanje ali ohranijo, če je to v interesu lastnikov zemljišč in ni v nasprotju z omejitvami ali varstvenimi režimi.

(5)Dovozi in priključki na javne ceste se izvedejo tako, da ne ovirajo prometa. Morebitne poškodbe cestišč se po končani gradnji sanirajo.

(6)Med gradnjo dostopnih poti mora biti lastnikom zemljišč ves čas omogočen dostop do njihovih zemljišč.

(7)Odseki dostopnih poti do SM potekajo večinoma po kmetijskih zemljiščih ter delno po obstoječih nekategoriziranih poteh in kolovozih. Pred začetkom gradnje se z vseh delovnih površin odrine rodovitna zemlja v zgornji plasti. Rodovitna zemlja se začasno hrani ločeno in po končanih delih uporabi v skladu z določbami tretjega odstavka 21. člena te uredbe. Po končanih delih se območje lahko povrne v prvotno stanje ali ohrani za redno vzdrževanje.

(8)Dostopne poti do SM 19A, SM 20, SM 20A in SM 21 prečkajo arheološka območja. Na teh območjih se ne sme spreminjati terena, ta se ne sme vkopavati ali utrjevati. Začasne poti se uredijo z ločenim nasutjem povoznega materiala z vmesno plastjo filca. Po končanih delih se območje vrne v prvotno stanje. Če bi se v to območje posegalo z vkopom zaradi vzpostavitve dostopne poti, je treba zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo. Ob morebitnem odkritju kakovostno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin je te treba prezentirati »in situ« ter jih primerno vključiti v okolje in turistično promocijo kraja.

(9)Odseki dostopnih poti do SM 19A in SM 20 potekajo po poplavnem območju. Nove dostopne poti ne smejo poslabšati poplavne ogroženosti območja. Premostitev do SM 19A čez Mejni potok se izvede s cevnim prepustom. Ta se po končani gradnji odstrani in območje povrne v prvotno stanje.

(10)Dostopne poti so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz umestitve načrtovanih prostorskih ureditev v prostor, Ureditvena situacija, list št. 2.1.1.

(11)Če je treba izvesti dostopne poti, ki niso prikazane v Prikazu umestitve načrtovanih prostorskih ureditev v prostor, Ureditvena situacija, list št. 2.1.1, se te lahko izvedejo na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe v skladu s prvim do devetim odstavkom tega člena.

(1)Pri poteku nadzemnega voda čez gozdno površino se gozd na območju državnega prostorskega načrta iz varnostnih razlogov poseka. Drevesna in grmovna vegetacija se odstranita samo v potrebnem obsegu in tam, kjer je to nujno zaradi gradnje in delovanja daljnovoda ter gradnje in vzdrževanja dostopnih poti. Poseki morajo biti selektivni, tako da se odstrani le visokoraslo drevje, ki presega zahtevano varnostno višino oziroma odmike, povečane za letno rast vegetacije. Vitalna srednje velika in velika drevesa na gozdnem robu je treba ohraniti. Grmovna vegetacija se ohrani, če ne ovira gradnje in obratovanja daljnovoda. Po poseku je treba gozdni rob ustrezno sanirati. Obseg sanacije določi krajevno pristojni strokovni delavec Zavoda za gozdove Slovenije. Gozdni rob se oblikuje strokovno, tako da zagotavlja stabilnost ter ustrezno višinsko in vrstno sestavo. Kot najmanjša širina sanacije gozdnih robov se upošteva povprečna višina drevesnega sestoja.

(2)Gozd v koridorju nadzemnega voda in po potrebi zunaj varovalnega pasu se vzdržuje z občasnim odstranjevanjem previsoko zrasle in nezaželene vegetacije. Z ustreznimi gozdnogospodarskimi ukrepi se zagotovi obnova ali ohranjanje grmovnega sloja in podrasti, urejajo se na novo oblikovani gozdni robovi in vidne zelene pregrade ter preprečuje razraščanje invazivnih vrst.

(3)Vse površine, poškodovane med gradnjo, se takoj po končani gradnji vrnejo v enako stanje in kakovost, kakor sta bila pred gradbenim posegom. Odstranijo se vsi ostanki zemeljskega materiala in sanirajo poškodovane površine.

(4)Na območju, kjer je predvidena odstranitev obstoječega daljnovoda, se na površini, kjer je bil prej gozd, vzpostavi prvotno stanje oziroma stanje pred izvedbo daljnovoda, pri čemer se upošteva namenska raba iz prostorskega izvedbenega akta Občine Puconci.

(5)Stebri se oblikujejo kakovostno in transparentno ter so enake barve kot obstoječi (RAL 6003).

(6)Območje predvidenega gozdnega poseka in pogozditve je razvidno iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz umestitve načrtovanih prostorskih ureditev v prostor, Ureditvena situacija, list št. 2.1.1.

(1)Skupni pogoji za gradnjo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra na območju državnega prostorskega načrta so: – projektiranje in gradnja posameznih križanj, morebitnih začasnih ali trajnih prestavitev, zaščite gospodarske javne infrastrukture in priključitve nanjo se izvedejo v skladu s predpisi, ki urejajo projektiranje in gradnjo posameznih križanj, morebitnih začasnih ali trajnih prestavitev, zaščite gospodarske javne infrastrukture in priključitve nanjo, ter projektnimi pogoji upravljavcev; – če se med gradnjo nadzemnih elektroenergetskih vodov ugotovi, da je treba posamezni infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali začasno ali trajno prestaviti, se to izvede v skladu z mnenjem lastnika ali upravljavca tega voda; – trase vodov gospodarske javne infrastrukture se med seboj uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur; – za vse nadzemne križane objekte gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra morajo biti zagotovljene zadostne varnostne višine in oddaljenosti, določene glede na najvišje ali najbližje dele križanega objekta v najneugodnejših primerih, v skladu z veljavnimi tehničnimi standardi, ki urejajo nadzemna križanja objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra. Pri križanjih s podzemno gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim je treba posebno pozornost nameniti zadostnim odmikom SM do križane gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra; – pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro zakoličita na kraju samem; – za vsak poseg v obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo ali njen varovalni pas je treba predhodno pridobiti soglasje upravljavca infrastrukture ali grajenega javnega dobra.

(2)Vsa križanja in vzporedni poteki daljnovoda z objekti gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz umestitve načrtovanih prostorskih ureditev v prostor, Ureditvena situacija in gospodarska javna infrastruktura, list št. 2.1.2.

(1)Območje državnega prostorskega načrta poteka čez državne in lokalne ceste ter druge poti.

(2)Posegi na območju javnih državnih in občinskih cest ter drugih poti ne smejo biti v nasprotju z njihovimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja cest in prometa na njih, prihodnjih prilagoditev zaradi razvoja prometa ter njihovega videza. Vsi nadzemni poteki daljnovoda morajo biti izvedeni na zadostni višini, da ni vplivov na prometnico, v skladu z veljavnimi tehničnimi standardi.

(3)Pri križanju daljnovoda z državnimi in lokalnimi cestami ter drugimi potmi je treba zagotoviti zadostne odmike od cest in potrebni svetli profil cest, ki omogoča varno obratovanje in vzdrževanje daljnovoda.

(1)Na območju državnega prostorskega načrta je javno vodovodno omrežje.

(2)Vodovodno omrežje se med gradnjo po potrebi prilagodi, prestavi ali zaščiti.

(3)Upravljavec vodovodnega omrežja na območju Občine Puconci je določil te projektne pogoje, ki jih je treba upoštevati pri umeščanju daljnovoda v bližini obstoječega vodovoda: – pri srečevanju in križanju vodovoda mora biti horizontalni svetli odmik objektov daljnovoda najmanj pet metrov; – križanja in zahtevani odmiki od vodovodnega omrežja morajo biti prikazani in razvidni v projektni dokumentaciji; – križanja daljnovoda z obstoječim vodovodom morajo biti izvedena pod kotom 45–90 stopinj; – pri izdelavi dokumentacije in izvedbi je treba upoštevati Tehnični pravilnik na Vodovodu sistema B (Uradni list RS, št. 14/18); – predvideti je treba ustrezno zaščito vodovodnih cevi in vodovodne armature; – investitor mora pred začetkom del pisno obvestiti upravljavca vodovoda o začetku del in nadzoru nad izvajanjem del na območju gradnje ter naročiti zakoličbo vodovoda; – dela na območju vodovoda je treba izvajati pazljivo in pod nadzorom upravljavca vodovoda, da se ne poškodujejo vodovodne cevi in armatura; – pred izvedbo gradbenih del je treba točnost zakoličbe vodovoda in podatkov gospodarske javne infrastrukture preveriti z ročno sondažo; – vse stroške v zvezi z zaščito, zavarovanjem pred poškodbami ali z morebitnimi popravili vodovoda prevzema investitor; – če se vodovod, vodovodna armatura ali dopolnilna oprema premesti, je treba dopolniti katastrski posnetek; – vse posege na vodovodu lahko izvede samo upravljavec vodovoda ali njegov pogodbeni podizvajalec.

(1)Na območju državnega prostorskega načrta poteka nizko-, srednje- in visokonapetostno elektroenergetsko omrežje s svojimi varovalnimi pasovi.

(2)Pri demontaži vodnikov in obesnega materiala obstoječega daljnovoda ter odstranitvi SM se zagotovijo ustrezni zaščitni ukrepi, da se križani vodi ne poškodujejo.

(3)Elektroenergetsko omrežje se med gradnjo po potrebi prilagodi, prestavi ali zaščiti.

(1)Na območju državnega prostorskega načrta poteka elektronsko komunikacijsko omrežje.

(2)Elektronsko komunikacijsko omrežje se med gradnjo po potrebi prilagodi, prestavi ali zaščiti.

(3)Spajanje posameznih dolžin OPGW oziroma OPGW-kabla in zemeljskega optičnega kabla, položenega ob energetskem kablu, se izvede v kovinskih optičnih kabelskih spojkah. Uporabijo se kovinske kapaste optične kabelske spojke za zunanjo montažo, odporne proti atmosferskim in mehanskim vplivom. Spojke se namestijo na konstrukcijo stebra v višini od 6 do 10 m, pri čemer so spajanja predvidena na napenjalnih stebrih.

(4)Obstoječi optični kabelski spojki sta na SM 14 in SM 31, zato je treba na novem odseku daljnovoda zamenjati OPGW ter izvesti nova spajanja na SM 18 in SM 21.

(1)Parcelacija se lahko izvede v skladu s prikazom območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel in s tehničnimi elementi za prenos mej območja v naravo, kakor so določeni v grafičnem delu državnega prostorskega načrta: Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, list št. 3. Lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta so določene s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos meje v naravo.

(2)Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se lahko po izvedenih posegih delijo v skladu z dejanskim stanjem lastništva oziroma upravljanja ter se glede na namembnost sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.

(1)Območje državnega prostorskega načrta posega na ti območji kulturne dediščine: – EID 1-30924 Puconci – Arheološko območje Pri rimi; – EID 1-06761 Puconci – Eneolitska naselbina.

(2)Obstoječe in predvidene dostopne poti do SM 19A, SM 20, SM 20A in SM 21 potekajo po arheološkem območju Puconci – Arheološko območje Pri rimi (EID 1-30924). Posamezni odseki potekajo po obstoječih poteh in kolovozih. Če je potrebna utrditev ali razširitev obstoječih dostopnih poti oziroma gradnja novih dostopnih poti, se dela izvajajo v skladu z osmim odstavkom 9. člena te uredbe. Po končani gradnji se območja vrnejo v prvotno stanje.

(3)Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo. Čez ta območja ne smejo potekati gradbiščne poti in obvozi, razen predvidenih dostopnih poti. Vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, prav tako se ne smejo uporabljati za deponije materiala in podobno.

(4)Na območju registriranega arheološkega območja Puconci – Arheološko območje Pri rimi (EID 1-30924) je pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja treba izvesti predhodne arheološke raziskave (metode PAR 8-13) in na podlagi ugotovitev zagotoviti ukrepe za varstvo arheoloških ostalin.

(5)Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja splošni arheološki varstveni režim. Najditelj, lastnik zemljišča, investitor ali odgovorni vodja del mora ob odkritju arheološke ostaline to zavarovati na kraju odkritja in o tem nemudoma obvestiti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira.

(6)Ob morebitni nevarnosti poškodovanja ali uničenja arheoloških ostalin lahko pristojni organ z izdajo odločbe omeji ali prepove rabo zemljišča, dokler se ne opravijo raziskave in izvedejo varstveni ukrepi.

(7)Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije je treba omogočiti dostop do zemljišč in izvajanje strokovnega nadzora pri vseh posegih.

(8)Investitor mora najmanj deset dni pred začetkom del o tem obvestiti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

(9)Za vse posege na območju kulturne dediščine je v skladu z zakonom, ki ureja kulturno dediščino, treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

(10)Območja kulturne dediščine so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz umestitve načrtovanih prostorskih ureditev v prostor, Ureditvena situacija in varstveni režimi, list št. 2.1.3.

(1)Sečnja gozda med gradnjo in vzdrževanjem roba preseke je dopustna le na območjih, kjer je to nujno. Izvedena mora biti strokovno in selektivno po odobritvi pristojnega predstavnika Zavoda za gozdove Slovenije. Odstrani se le drevje do zahtevane varnostne višine oziroma odmikov, povečanih za letno rast vegetacije. Grmovna vegetacija se ohrani. Drevesa na robu koridorja se zaščitijo z zaščitno ograjo.

(2)Po posegih v gozd in gozdni rob se vzpostavi strukturirani gozdni rob z naravnimi značilnostmi bližnjega območja.

(3)Posek drevesne vegetacije je dovoljen le v obdobju od 1. avgusta do 1. marca, to je izven gnezditvene sezone ptic.

(4)Za preprečevanje trkov ptic z vodniki in električnih udarov se izvedejo ti omilitveni ukrepi: – uporaba varnih vodov, na primer izoliranih in primernih markerjev za povečanje vidnosti vodnikov; – uporaba visečih izolatorjev: razdalja med vodnikom in zgornjim robom roke na stebru je najmanj 50 cm; – če uporaba visečih izolatorjev ni mogoča, morajo biti vodniki izolirani najmanj 75 cm na obe strani od roke daljnovoda; – OPGW na obstoječem in novem odseku daljnovoda se označi s črno-belimi visečimi zastavicami velikosti 300 × 480 mm, sestavljenimi iz več ožjih trakcev.

(5)Na območju odstranitve obstoječega daljnovoda, kjer je pred gradnjo bil gozd, se znova zasadijo avtohtona drevesa listavcev lokalnega izvora v skladu z 20. členom te uredbe. Ukrep preprečuje širjenje tujerodnih vrst in omogoča vzpostavitev avtohtone vegetacije.

(6)Vsa območja državnega prostorskega načrta pod daljnovodom in na območju odstranitve obstoječega daljnovoda morajo biti očiščena invazivnih tujerodnih vrst rastlin. Redno odstranjevanje je potrebno tudi med obratovanjem, vse do vzpostavitve avtohtone vegetacije.

(7)V jarke med njivskimi površinami ni dovoljeno posegati, razen za dostop do SM 19A z izvedbo cevnih prepustov. Pri tem se prepreči uničenje mrestov dvoživk in zagotovijo ukrepi za zaščito voda pred onesnaženjem.

(1)Območje državnega prostorskega načrta v večjem delu poteka po kmetijskih zemljiščih. Vsi posegi so omejeni na obseg SM in dostopnih poti. SM so, kolikor je to mogoče, umeščena na robove strnjenih kmetijskih površin. Dostopne poti so predvidene po obstoječih cestah in poteh, kjer to ni mogoče, pa potekajo v najmanjšem obsegu po kmetijskih zemljiščih ali njihovih robovih.

(2)Neodložljiva gradbena in montažna ter obsežnejša vzdrževalna dela na daljnovodu se izvajajo izven obdobij najintenzivnejših kmetijskih opravil.

(3)Po končani gradnji se kmetijska zemljišča in začasno zasedene površine sanirajo. Vzpostavi se prvotno stanje, primerljivo z izhodiščnim stanjem pred gradbenim posegom.

(4)Med gradnjo in po njej se lastnikom zemljišč zagotovita neovirani dostop do kmetijskih zemljišč in opravljanje kmetijske dejavnosti.

(5)Preprečevati je treba onesnaženje in poškodbe tal kmetijskih zemljišč in kmetijske infrastrukture. Vsaka povzročena škoda se nemudoma sanira, sosednja kmetijska zemljišča se vrnejo v prvotno stanje.

(6)Odseki dostopnih poti, ki potekajo po kmetijskih zemljiščih, se izvajajo v skladu s sedmim odstavkom 9. člena te uredbe. Z rodovitno zemljo se ravna v skladu z določbami tretjega odstavka 21. člena in desetega odstavka 26. člena te uredbe. Po končani gradnji se površine vrnejo v enako stanje in kakovost, kakor sta bila pred gradbenim posegom.

(7)Rodovitna zemlja, odrinjena pri gradbenih posegih, se uporabi za ureditev okolice objektov in SM. Presežek rodovitne zemlje se uporabi za izboljšanje kmetijskih zemljišč vzdolž koridorja daljnovoda.

(8)Na območju SM 17, SM 18, SM 19, SM 19A in SM 20A so evidentirani melioracijski sistemi, ki jih je pri nadaljnjem načrtovanju daljnovoda treba upoštevati in preprečiti njihovo poškodovanje.

(9)Območja melioracijskih sistemov so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz umestitve načrtovanih prostorskih ureditev v prostor, Ureditvena situacija in varstveni režimi, list št. 2.1.3.

(1)Območje državnega prostorskega načrta v manjšem delu poteka po gozdnih zemljiščih.

(2)Pri poteku nadzemnega voda čez gozdno površino se gozd iz varnostnih razlogov poseka. Posek, ureditev in vzdrževanje gozdnega roba se izvajajo v skladu z 10. členom te uredbe. Pri gozdnih posekih je treba upoštevati dejanski poves vodnika pri najneugodnejših pogojih obratovanja in relief terena.

(3)Na območju gozdnega poseka je treba z ustrezno zasaditvijo avtohtone drevesne in grmovne vegetacije vzpostaviti strukturirani gozdni rob z naravnimi značilnostmi gozdnega roba bližnjega območja.

(4)Sečnja gozda med vzdrževanjem roba preseke je dopustna le, če je nujna. Izvaja se strokovno, selektivno in do zahtevane varnostne višine ali odmikov, povečanih za razdaljo letne rasti vegetacije, ter le po odobritvi pristojnega predstavnika Zavoda za gozdove Slovenije. Grmovna vegetacija se ohrani, preprečiti je treba nepotrebno zasipanje in odstranjevanje podrasti ter poškodbe okoliške vegetacije. Po potrebi se med gradnjo postavi zaščitna ograja za drevesa na robu koridorja.

(5)Poškodovani gozd in gozdni rob je treba po posegu ustrezno sanirati. Sanacija vključuje tudi morebitno poškodovano gozdno infrastrukturo.

(6)Na gozdnem poseku je treba zagotoviti obnovo ali ohranjanje grmovnega sloja in sloja podrasti kot zaščito pred erozijo tal. Vsako nepotrebno odstranjevanje grmovne vegetacije in podrasti je prepovedano.

(7)Med gradnjo in po njej je treba lastnikom zemljišč zagotoviti neovirani dostop do gozdnih zemljišč in gospodarjenje z gozdovi.

(8)Ohraniti je treba gozdne prometnice in naravni pretok vodotokov.

(9)Začasne ureditve v gozdu niso dopustne.

(10)Vsi posegi v gozd se omejijo na nujne dejavnosti, nepotrebno odstranjevanje vegetacije ni dopustno.

(11)Po odstranitvi daljnovoda na odseku od SM 18 do SM 21 se vzpostavi prvotno stanje na območju, kjer je bil prej gozd, ob upoštevanju namenske rabe iz prostorskega izvedbenega akta Občine Puconci. Pogozditev se izvede na delu zemljišč s parcelnima številkama 1105 in 1106, obe k. o. 77 Puconci. Pri izbiri sadik se upošteva peti odstavek 18. člena te uredbe.

(12)Za vsa dela v gozdnem prostoru in posege vanj je treba v skladu z zakonom o gozdovih pridobiti soglasje pristojnega Zavoda za gozdove Slovenije.

(1)Poškodbe tal je treba preprečiti in odrive načrtovati tako, da se tla ne zbijajo ali kako drugače poškodujejo.

(2)Pri odrivanju in ravnanju z rodovitnim delom tal je treba upoštevati njihovo sprejemljivo vlažnost. Premokra tla se lahko poškodujejo, zato se dela izvajajo le, ko so tla primerna za obdelavo. Zgornjo rodovitno plast tal je treba odriniti ločeno do globine 25–30 cm.

(3)Pred začetkom izkopnih in gradbenih del je treba z vseh delovnih površin odriniti rodovitno zemljo v zgornji plasti. Rodovitno zemljo z različnih vrst zemljišč je treba začasno hraniti ločeno od drugega izkopnega materiala. Po končani gradnji se spodnji sloji izkopanega materiala uporabijo za zasipanje, zgornja rodovitna plast pa za končno ureditev površin. Presežek rodovitne zemlje se lahko uporabi za izboljšanje kmetijskih zemljišč vzdolž koridorja daljnovoda in za ureditev okolice SM.

(4)Pri posegih je treba preprečiti poškodbe tal sosednjih zemljišč z nenadzorovanimi prevozi gradbene in transportne mehanizacije. Urediti je treba ustrezne dostopne poti, da se območja zunaj obstoječih dostopnih poti po končanih delih lahko sanirajo in vrnejo v prvotno stanje. Pri ločenih odrivih iz posameznih globin tal se sloji ne smejo mešati in ne smejo biti višji od 1,5 do 2 m.

(5)Pri vzpostavitvi dostopnih poti do SM je pri širitvi obstoječih poti najprej treba odriniti rodovitni del tal in šele nato utrditi dovozne poti s tamponom. Po končanih delih se tampon odstrani, tla ustrezno obdelajo, odrinjena rodovitna plast pa razprostre in obdela.

(6)Predvideni zemeljski izkopi vključujejo temelje SM 19A in SM 20A, plitvejše izkope za gradbene platoje in dostopne poti. Del izkopanega materiala se uporabi za zasipanje in sanacijo delovnih površin. Presežek se kot gradbeni odpadek preda pooblaščenemu prevzemniku oziroma zbiralcu tovrstnih gradbenih odpadkov, ki ga za to pooblasti ARSO.

(7)Tla SM 19A do globine 30 cm niso primerna za vnovično vgradnjo, medtem ko so tla SM 20A za vnovično vgradnjo primerna. Zgornja plast tal SM 20A se uporabi za sanacijo območja porušenega SM 19, ki je na robu njivskih zemljišč, saj so ustrezna za vnovično vgradnjo in vzpostavitev njivskega zemljišča. Porušeno SM 20 je na poseki gozdnega zemljišča in se lahko sanira v travniško rabo z zgornjo plastjo tal SM 19A, in sicer do globine 30 cm.

(8)Če je zemeljski izkop pridobljen na gradbišču in ni onesnažen, ga investitor lahko znova uporabi na istem ali drugem svojem gradbišču.

(9)Uporaba izkopa, pridobljenega zunaj gradbišča investitorja, je dovoljena le, če so izpolnjene zahteve predpisov o vnašanju odpadkov v tla.

(10)Lokacije za skladiščenje izkopa, parkiranje gradbenih strojev in tovornih vozil ter druge gradbene ureditve morajo zasedati čim manjše površine tal. Vsa gradbena dela se opravljajo le na površinah, določenih za ta namen pred začetkom del.

(11)Dopustna je uporaba le tehnično brezhibnih in redno vzdrževanih gradbenih strojev in vozil.

(12)Preprečiti je treba izlitje nevarnih snovi v tla.

(13)Tla, ki po končanih gradbenih delih ne bodo namenjena kmetijski pridelavi, je treba zatraviti ali zasaditi.

(14)Z izkopanim materialom in njegovim presežkom se ravna v skladu s 26. členom te uredbe.

(15)Pri sanaciji SM naj bo prisoten pedolog, ki potrdi ustreznost sanacije.

(1)Na vodnem in priobalnem zemljišču vodotokov so prepovedane dejavnosti in posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočali obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Pri določitvi meje vodnega zemljišča se upoštevajo obstoječe razmere. Priobalno zemljišče pri vodah drugega reda sega 5 m od meje vodnega zemljišča.

(2)V vode je prepovedano izlivati, odlagati ali odmetavati snovi ali predmete, ki ogrožajo vodne ali obvodne organizme in ovirajo pretok voda, ter odpadke.

(3)Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano odlaganje ali pretovarjanje nevarnih snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, odlaganje ali odmetavanje odkopnih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.

(4)Začasno premostitev čez Mejni potok je treba izvesti pred začetkom gradbenih del pri SM 19A. Premostitev mora biti izvedena tako, da so posegi v strugo in brežine čim manjši. Po končanih gradbenih delih je treba začasno premostitev odstraniti, strugo in brežino potoka pa sanirati ter vrniti v prvotno stanje.

(5)Na SM 19A v bližini Mejnega potoka je treba temelje, ozemljitve in napenjanje vodnikov izvesti tako, da se ne poškodujejo brežine potoka in da se posegi v obvodno rastlinje čim bolj omejijo na najmanjši možni obseg.

(6)Gradbišče in izvajanje del morata biti organizirana tako, da se prepreči vsakršno onesnaženje površinskih in podzemnih voda zaradi kapljanja, razlitja ali razsutja nevarnih snovi iz delovne mehanizacije, transportnih vozil ali skladiščnih mest. Ob nezgodi je treba zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

(7)Na gradbišču se zagotovi ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki omogoča zajem razlitih ali razsutih snovi in preprečuje neposredno onesnaženje podzemnih voda. Ta prostor mora biti zaščiten pred atmosferskimi vplivi in nedostopen nepooblaščenim osebam. Nevarne snovi ali kemikalije se skladiščijo v originalni embalaži.

(8)Delavci morajo biti usposobljeni in opremljeni za takojšnje ukrepanje, ravnanje in sanacijo tal v primeru izlitja ali razsutja nevarnih snovi.

(9)Vzdrževalna dela ter pranje transportnih vozil in delovnih naprav potekajo zunaj gradbišča, v za to ustrezno opremljenih delavnicah ali prostorih.

(10)Na gradbišču se namestijo premična kemična stranišča za potrebe delavcev.

(11)Uporaba gradbenih materialov in rodovitnega dela tal, ki bi zaradi vsebnosti onesnaževal lahko ogrozili površinsko vodo, ni dopustna. Uporabljajo se lahko le materiali, ki ne povzročajo izluževanja nevarnih snovi in za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje.

(12)Če se med zemeljskimi deli odkrijejo odlagališča odpadkov ali zakopana embalaža z nevarno vsebino, je treba tak material skupaj z morebitno onesnaženo podlago pred nadaljevanjem gradbenih del odstraniti in ustrezno deponirati v skladu s predpisi.

(13)Dopustna je uporaba le tehnično brezhibnih in redno vzdrževanih gradbenih strojev in transportnih vozil.

(14)Za vsak poseg, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vode, je treba pred začetkom gradbenih del pridobiti vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

(1)Območje državnega prostorskega načrta delno sega na poplavna območja, za katera so bile izdelane karte razredov poplavne nevarnosti. Na poplavnem območju so prepovedani posegi ali dejavnosti, ki lahko ob poplavi škodljivo vplivajo na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja.

(2)Na poplavno ogroženih območjih se poplavna ogroženost zaradi gradnje in obratovanja daljnovoda ne sme povečati. Začasne lokacije za ravnanje s presežki zemeljskega materiala se uredijo tako, da se prepreči erozija tal in da ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji se odstranijo vsi presežki zemeljskih izkopov, vse z gradnjo prizadete površine pa se ustrezno utrdijo in zasadijo tako, da se prepreči erozija tal.

(3)Na obstoječi trasi daljnovoda je na poplavnem območju le SM 20 z dostopno potjo do njega, oba se odstranita.

(4)Na poplavno območje sega tudi del dostopne poti do SM 19A, kjer ta poteka po obstoječem kolovozu oziroma poljski poti. Dimenzija začasne premostitve Mejnega potoka, potrebna za gradnjo SM 19A, mora biti ustrezna za prevajanje visokih voda. Po končanih gradbenih delih se začasna premostitev odstrani, potok pa sanira tako, da se vrne v prvotno stanje.

(5)Med gradnjo na območju SM 20 je treba zagotoviti ukrepe za preprečevanje škodljivih posledic ob morebitnih poplavah, zlasti pravočasno umikanje gradbene mehanizacije in vozil ter ustrezno zavarovanje materiala. Po končanih delih se odstranijo vsi presežki materiala.

(6)Za vsak poseg, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim, je treba v skladu s predpisi, ki urejajo vode, pridobiti vodno soglasje.

(7)Poplavna območja so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz umestitve načrtovanih prostorskih ureditev v prostor, Ureditvena situacija in varstveni režimi, list št. 2.1.3.

Za preprečitev dodatnega onesnaževanja zraka se pri načrtovanju in izvajanju posegov v okviru državnega prostorskega načrta izvajajo ti ukrepi: – količina skladiščenega gradbenega materiala in odpadkov se kar najbolj omeji; – gradbeni material in odpadki, ki lahko povzročijo prašenje, se skladiščijo, prevažajo in pretovarjajo tako, da se preprečuje prašenje, zlasti s prekrivanjem, vlaženjem ali drugimi ustreznimi ukrepi; – na izvozih z gradbiščnih cest in gradbišč na ceste za javni cestni promet se zagotovi čiščenje koles in podvozja vozil; – v dogovoru z upravljavcem ceste se zagotovi sprotno čiščenje oziroma takojšnja sanacija onesnaženih ali poškodovanih cest za javni cestni promet; – na gradbišču se hitrost vozil omeji na največ 20 kilometrov na uro, razen na gradbiščnih cestah, ki so asfaltirane in stalno omočene; – prevoz sipkih tovorov, gradbenih odpadkov in drugega materiala, ki lahko povzročajo prašenje, se izvaja v zaprtih ali pokritih transportnih sredstvih oziroma na drug ustrezen način, ki onemogoča prašenje; – tovor in naprave, namenjene za prevoz, nalaganje, razlaganje ali pritrditev tovora, morajo biti na vozilo in v njem naloženi, pritrjeni in zavarovani tako, da ne onesnažujejo okolja, v skladu s predpisi, ki urejajo cestni promet in varstvo okolja; – v motornih vozilih je treba ob ustavitvi ali parkiranju za več kot tri minute izklopiti motor.

(1)Med gradnjo ne smejo biti presežene dopustne ravni hrupa, določene s predpisi, ki urejajo varstvo pred hrupom. Za varstvo pred hrupom se izvajajo ti ukrepi: – z uporabo vozil, delovnih strojev in gradbene mehanizacije se ne sme povzročati čezmerni hrup ali ropot; – uporabljajo se lahko le delovne naprave in gradbeni stroji, ki izpolnjujejo zahteve glede emisij hrupa v skladu s predpisi, ki urejajo emisije hrupa gradbenih strojev, namenjenih uporabi na prostem; – gradbena dela se izvajajo od 7. do 19. ure, izven tega časa pa le, če je to nujno zaradi tehnologije gradnje.

(2)Gradbena dela v bližini objektov se izvajajo tako, da so ti čim manj izpostavljeni škodljivim učinkom tresljajev, zlasti s prilagoditvijo tehnologije gradnje, izbire gradbene mehanizacije in organiziranosti del.

(1)Med gradnjo se zagotovijo ločeno zbiranje odpadkov, njihovo ustrezno začasno skladiščenje in redna oddaja pooblaščenim zbiralcem odpadkov ali izvajalcem obdelave. Odpadkov ni dovoljeno odmetavati, puščati v okolju ali nenadzorovano odlagati.

(2)Na gradbišču se zagotovi ustrezen prostor za začasno skladiščenje odpadkov in odpadne embalaže. Odpadki, nastali pri gradnji, vzdrževanju ali popravilih, se oddajo v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.

(3)Če pri rekonstrukciji ali odstranitvi objekta ni mogoče preprečiti mešanja gradbenih odpadkov, mora investitor pred začetkom del zagotoviti, da se pred rekonstrukcijo ali odstranitvijo objekta iz njega odstranijo nevarni gradbeni odpadki, kadar je to tehnično izvedljivo.

(4)Na gradbišču nastali komunalni odpadki se oddajo pooblaščenemu izvajalcu javne komunalne službe na območju pristojnosti občine.

(5)Za ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, je v skladu s predpisi v celoti odgovoren investitor.

(6)Investitor mora zagotoviti: – ločeno začasno skladiščenje gradbenih odpadkov po posameznih vrstah s klasifikacijskega seznama odpadkov in ločeno od drugih vrst odpadkov, tako da ne onesnažujejo okolja; – če gradbenih odpadkov ni mogoče začasno skladiščiti na gradbišču, mora investitor zagotoviti, da se odlagajo neposredno po nastanku v zabojnike, nameščene na ali ob gradbišču ali ob objektu, kjer se izvajajo gradbena dela; – gradbeni odpadki se lahko začasno skladiščijo tudi na drugem gradbišču, kjer je investitor odgovoren za ravnanje z gradbenimi odpadki, ali na drugem kraju, urejenem za začasno skladiščenje gradbenih odpadkov.

(7)Investitor zagotovi oddajo gradbenih odpadkov zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave teh odpadkov. Naročilo za prevzem ali obdelavo gradbenih odpadkov mora biti zagotovljeno pred začetkom gradbenih del in pomeni dokaz o pripravi.

(8)V nadaljnjih fazah izdelave projektne dokumentacije se izdela načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki. Kot del dokumentacije za pridobitev uporabnega dovoljenja se pristojnemu organu predloži tudi poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in načinu ravnanja z njimi.

(9)Po poseku dreves lastniki gozdnih parcel glavnino lesne mase odpeljejo z območja kot surovino ali za lastno porabo. Ostanki po poseku, s katerimi se ne ravna kot z materialom, se obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki iz gozdarstva.

(10)Rodovitna zemlja, odstranjena pri gradnji na različnih vrstah zemljišč, se začasno hrani ločeno od drugega izkopanega materiala tako, da se prepreči mešanje. Po končani gradnji se odrinjena rodovitna zemlja uporabi na gradbišču ali v skladu s predpisanimi ukrepi za revitalizacijo tal.

Na celotni trasi daljnovoda se za potrebe obrambe zagotovita dva para optičnih vlaken, položena v zaščitni vrvi, z možnostjo priključkov ali odcepov, ki se določijo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(1)Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi gradnje ali obratovanja daljnovoda ne sme poslabšati.

(2)Varstvo pred požarom se zagotovi z zadostnimi odmiki objektov in drevja od vodnikov, z odmiki drevja od stebrov daljnovoda ter z uporabo negorljivih materialov na objektih pod daljnovodom in ob njem.

(3)Med gradnjo in drugimi ureditvami je prepovedano uporabljati ogenj ali odmetavati predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar v naravnem okolju.

(1)Vsi objekti in naprave, ki so vir elektromagnetnega sevanja, se morajo načrtovati in izvesti v skladu s predpisi, ki urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju, tako da so vplivi na okolje čim manjši.

(2)V varovalnem pasu daljnovoda se na območju stavbnih zemljišč določi II. stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem v skladu s predpisi, ki urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju.

(1)Načrtovane prostorske ureditve v okviru državnega prostorskega načrta se lahko izvajajo v teh etapah: – pripravljalna dela, vključno z zakoličbo osi daljnovoda, središč SM in roba koridorja za izvedbo gozdnega poseka; – izvedba dostopnih poti, gozdnega poseka, ureditev začasnih skladišč in podobno; – postavitev SM 19A in SM 20A, vključno z izkopi, temeljenjem, postavitvijo nožnega dela ter trupa stebra in podobno; – elektromontažna dela, vključno z montažo vrvi, izolacij, obesnega ter spojnega materiala in podobno; – demontaža dela obstoječega daljnovoda, vključno z demontažo vrvi, izolacij, obesnega ter spojnega materiala in podobno; – rušitev obstoječih SM 19 in SM 20, vključno z demontažo stebra, delno rušitvijo temelja, ozemljitvijo in podobno, ter odstranitev obstoječega daljnovoda; – zaključna dela, vključno z urejanjem okolice, vzpostavitvijo prvotnega stanja in podobno.

(2)Etape se lahko izvajajo ločeno ali sočasno.

Ta uredba neposredno vpliva na ta občinska prostorska izvedbena akta: – Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 63/14, 54/16, 67/16 in 30/25); – Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Puconci (Uradni list RS, št. 44/98, 102/99, 100/00, 89/02, 94/02, 97/04, 13/06, 22/10, 40/10, 50/10, 76/11, 71/12, 35/13, 29/14, 11/15, 18/16, 30/17, 83/18, 11/19 in 97/20).

(1)Investitor zagotovi celostni načrt monitoringa med gradnjo in obratovanjem daljnovoda. Monitoring se po možnosti uskladi z obstoječimi ali predvidenimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanja kakovosti okolja. Zavezanec za izvedbo monitoringa med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavec daljnovoda.

(2)Pri določitvi monitoringa se upoštevajo točke izvedenih meritev ničelnega stanja. Zagotovi se zadostno število točk spremljanja za utemeljeno oceno stanja posamezne sestavine okolja. Monitoring se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo prve meritev in trajno spremljanje elektromagnetnega sevanja, hrupa in drugih sestavin okolja. Ugotovitve monitoringa so javne, investitor pa zagotovi dostopnost podatkov.

(3)Med gradnjo in obratovanjem se izvajajo ti monitoringi: – spremljanje razširjenosti invazivnih vrst – pregled območja pred začetkom posega, nadzor med gradnjo in pregled območja eno leto po končani gradnji, ki jih opravi usposobljeni ekolog ali biolog; – spremljanje uspešnosti zasaditve gozda in vzpostavitve gozdnega roba – nadzor med pogozdovanjem in najmanj tri leta po zasaditvi, ki ga opravi usposobljeni gozdar; – meritve elektromagnetnega sevanja – prve meritve elektromagnetnega sevanja se izvedejo po prvem zagonu daljnovoda ali vira elektromagnetnega sevanja. Izvedejo se med poskusnim obratovanjem, če to v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ni določeno, pa po vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer, vendar ne prej kot v treh in ne pozneje kot v devetih mesecih po zagonu. V sklopu obratovalnega monitoringa se vsako peto koledarsko leto izvajajo tudi občasne meritve veličin elektromagnetnega polja.

(4)Investitor izvede dodatne zaščitne ukrepe, določene na podlagi ugotovitev monitoringa, ki lahko vključujejo: – dodatne tehnične, gradbene in prostorske rešitve; – dodatne krajinske in arhitekturne ureditve; – sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin; – spremembo rabe prostora; – druge ustrezne ukrepe.

(1)Vse delovne površine, prostori za začasno skladiščenje odpadkov in materiala, gradbiščni objekti ter druge ureditve gradbišča morajo biti na območju državnega prostorskega načrta.

(2)Gradbišče se mora zavarovati tako, da sta zagotovljeni varnost ter nemotena uporaba sosednjih objektov in zemljišč.

(3)Za prevozne poti do gradbišč se uporabljajo državne in lokalne ceste ter druge obstoječe poti, prednostno zunaj stanovanjskih naselij. Dodatne dostopne poti se uredijo tako, da čim manj vplivajo na rabo prostora.

(4)Dela se izvajajo na manjših gradbiščnih površinah na lokacijah SM.

(5)Gradbena mehanizacija in material se začasno skladiščita na lokaciji v bližini predvidenih SM v skladu s projektno dokumentacijo.

(6)Na gradbišču se brez nadzora ne smejo uporabljati materiali, ki vsebujejo škodljive snovi.

(7)Lokacije za začasno skladiščenje presežkov zemeljskega materiala med gradnjo morajo biti zunaj poplavnih območij ter vodnih in priobalnih zemljišč, urejene tako, da ne nastaja erozija in ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji se odstranijo vsi začasni objekti, naprave in skladišča, površine pa se krajinsko ustrezno uredijo.

(8)Gradbišče mora biti organizirano tako, da so zagotovljeni vsi potrebni varnostni ukrepi za preprečitev onesnaženja okolja zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe goriv in drugih nevarnih snovi ter da je ob nezgodah predvideno in zagotovljeno takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

(9)Na območju gradbišča, dostopnih poti in delovnih površin se smejo uporabljati le tehnično brezhibna vozila, gradbeni stroji in druga mehanizacija.

(10)Po gradnji se površine in tla sanirajo do enakega stanja in kakovosti, kakor sta bila pred gradbenim posegom, razen če je s to uredbo določeno drugače.

(11)Dela se izvajajo od 7. do 19. ure. Izjeme so dovoljene le, če to zahteva tehnologija gradnje.

Poleg obveznosti, določenih v 32. in 33. členu te uredbe, investitor: – pred začetkom del o tem obvesti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter uskladi vse posege na območje njihovih objektov, naprav in varovalnih pasov; – zagotovi zaščito objektov in naprav med gradnjo, po končani gradnji pa odpravi morebitne poškodbe na njih; – zagotovi dostop do obstoječih objektov in zemljišč; – pred začetkom del organizira zbiranje, prevoz, predelavo ter odstranjevanje gradbenih in drugih odpadkov v skladu s predpisi.

(1)Pri pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, hidrotehničnih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo z energetskotehničnega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika primernejše tehnične rešitve, ki upoštevajo zadnje stanje tehnike in omogočajo gospodarnejšo rabo prostora. Dopustna so ta odstopanja: – pomiki stebrov do +/– 15 m vzdolž osi daljnovoda glede na določeno lokacijo; – pomiki stebrov do +/– 5 m pravokotno na os daljnovoda glede na določeno lokacijo; – odstopanje v višini stebrov do +/– 10 % njegove absolutne višine.

(2)Dopustna odstopanja ne smejo spreminjati načrtovane podobe območja, ne smejo poslabšati kakovosti okolja, bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta ali na sosednjih območjih in ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati vsi mnenjedajalci, v pristojnosti katerih odstopanja posegajo.

(3)Za dopustna odstopanja se štejejo tudi druga križanja objektov gospodarske javne infrastrukture s prostorskimi ureditvami, ki niso posebej določena s to uredbo. Pred uvedbo odstopanja investitor pridobi soglasje investitorja prostorske ureditve ali upravljavca gospodarske javne infrastrukture.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.

(1)Do začetka gradnje prostorskih ureditev iz 4. člena te uredbe ali njihovih posameznih etap, določenih v 30. členu te uredbe, so na območju državnega prostorskega načrta dopustni: – opravljanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih; – gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra; – izvajanje ukrepov za preprečevanje škodljivega delovanja voda ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; – vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih objektov, pri čemer se njihova namembnost ne spreminja; – druge dejavnosti v skladu s pogoji te uredbe.

(2)Posege iz prejšnjega odstavka je mogoče izvajati le, če se zaradi njih ne poslabšajo razmere za ureditve, ki so predmet državnega prostorskega načrta, in le z dovoljenjem investitorja načrtovanih prostorskih ureditev.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2 × 110 kV Murska Sobota–Mačkovci (Uradni list RS, št. 51/09 in 52/11) na odseku od SM 16 do SM 21, na zemljiščih ali delih zemljišč s parcelnimi številkami v teh katastrskih občinah: – k. o. 108 Nemčavci: 61, 63, 72, 565, 566 in 573; – k. o. 109 Markišavci: 29/1, 29/2, 29/3, 30/1, 30/2, 31, 32/1, 33/1, 34 in 36; – k. o. 77 Puconci: 1095/1, 1095/2, 1099/3, 1100, 1101, 1102, 1105, 1106, 1107/1, 1107/2, 1109, 1110, 1111/1, 1111/2, 1112/1, 1112/2, 1115, 1144 in 1581/1.

Ne glede na drugi odstavek 1. člena te uredbe se do začetka uporabe storitev za elektronsko poslovanje na področju prostorskega načrtovanja v skladu z zakonom, ki ureja prostor, grafični del državnega prostorskega načrta objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00704-76/2026 Ljubljana, dne 12. marca 2026 EVA 2025-2560-0046 Vlada Republike Slovenije Klemen Boštjančič podpredsednik