Zakon o vinu (ZVin-1)

(1)Ta zakon ureja kategorije proizvodov vinske trte, pridelavo grozdja, vina in drugih proizvodov vinske trte, register pridelovalcev grozdja, vina in drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov, evidenco podatkov o prejemu in izdaji, tradicionalne izraze, aromatizirane vinske proizvode, oceno in označevanje vina in drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov, laboratorij za izotopske analize, promet z vinom in drugimi proizvodi vinske trte ter aromatiziranimi vinskimi proizvodi, inšpekcijski nadzor ter kazenske določbe.

(2)S tem zakonom se izvajajo naslednje uredbe:

1.Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L št. 304 z dne 22. 11. 2011, str. 18), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/2512 z dne 17. aprila 2024 o spremembi Priloge II k Uredbi (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom v zvezi z behensko kislino iz gorčičnih semen za uporabo pri proizvodnji nekaterih emulgatorjev (UL L št. 2024/2512 z dne 25. 9. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1169/2011/EU);

2.Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 671), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2025/1269 z dne 6. maja 2025 o določitvi pravil o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede elektronskega sistema za kmetijske necarinske formalnosti (sistem ELAN) za spremljanje in upravljanje trgovine s kmetijskimi proizvodi in trga kmetijskih proizvodov (UL L št. 2025/1269 z dne 10. 7. 2025), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1308/2013/EU);

3.Uredba (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 (UL L št. 84 z dne 20. 3. 2014, str. 14), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/585 z dne 8. decembra 2023 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta glede posebnih pravil za navedbo in poimenovanje sestavin pri aromatiziranih vinskih proizvodih (UL L št. 2024/585 z dne 15. 2. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 251/2014/EU);

4.Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/670 z dne 31. januarja 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta glede dovoljenih proizvodnih postopkov za pridobivanje aromatiziranih vinskih proizvodov (UL L št. 97 z dne 8. 4. 2017, str. 5);

5.Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (UL L št. 95 z dne 7. 4. 2017, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2024/3115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2024 o spremembi Uredbe (EU) 2016/2031 v zvezi z večletnimi programi preiskav, uradnimi obvestili o navzočnosti nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov, začasnimi odstopanji od prepovedi uvoza in posebnih uvoznih zahtev ter določitvijo postopkov za njihovo odobritev, začasnimi uvoznimi zahtevami za zelo tvegane rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, določitvijo postopkov za uvrščanje zelo tveganih rastlin na seznam, vsebino fitosanitarnih spričeval in uporabo rastlinskih potnih listov ter v zvezi z nekaterimi zahtevami glede poročanja za razmejena območja in preiskave v zvezi s škodljivimi organizmi ter o spremembi Uredbe (EU) 2017/625 v zvezi z nekaterimi uradnimi obvestili o neskladnosti (UL L št. 2024/3115 z dne 16. 12. 2014), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2017/625/EU);

6.Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/273 z dne 11. decembra 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte, registra vinogradov, spremnih dokumentov in certificiranja, registra o prejemu in izdaji, obveznega prijavljanja, uradnega obveščanja in objavljanja sporočenih informacij ter o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede ustreznih preverjanj in kazni, spremembi uredb Komisije (ES) št. 555/2008, (ES) št. 606/2009 in (ES) št. 607/2009 ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 436/2009 in Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/560 (UL L št. 58 z dne 28. 2. 2018, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2025/382 z dne 18. septembra 2024 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2018/273 glede certificiranja uvoženih vinskih proizvodov in uvoza vina s poreklom z Nove Zelandije (UL L št. 2025/382 z dne 21. 2. 2025), (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2018/273/EU);

7.Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/274 z dne 11. decembra 2017 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte, certificiranja, registra o prejemu in izdaji, obveznega prijavljanja in uradnega obveščanja ter Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede ustreznih preverjanj ter razveljavitvi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/561 (UL L št. 58 z dne 28. 2. 2018, str. 60), zadnjič spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/340 z dne 19. februarja 2025 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2018/274 glede postopka za izdajo dovoljenj za ponovne zasaditve vinogradov (UL L št. 2025/340 z dne 20. 2. 2025), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2018/274/EU);

8.Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/33 z dne 17. oktobra 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogami za zaščito in označevanje označb porekla in geografskih označb, vlogami za zaščito, postopkom ugovora, spremembo in preklicem tradicionalnih izrazov ter označevanjem in predstavitvijo v vinskem sektorju (UL L št. 9 z dne 11. 1. 2019, str. 2), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2025/28 z dne 30. oktobra 2024 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogami za zaščito označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov v vinskem sektorju, postopkom ugovora, omejitvami uporabe, spremembami specifikacij proizvoda, preklicem zaščite ter označevanjem in predstavitvijo (UL L št. 2025/28 z dne 15. 1 2025), (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2019/33/EU);

9.Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/34 z dne 17. oktobra 2018 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta pri pregledih za zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske označbe ter zahtevkih za zaščito, postopku ugovora, registraciji, spremembi in preklicu tradicionalnih izrazov v vinskem sektorju (UL L št. 9 z dne 11. 1. 2019, str. 46), zadnjič spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/26 z dne 30. oktobra 2024 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta glede registracij, sprememb, preklicev, izvrševanja zaščite, označevanja in sporočanja pri geografskih označbah in zajamčenih tradicionalnih posebnostih, o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/34 glede geografskih označb v vinskem sektorju ter razveljavitvi izvedbenih uredb (EU) št. 668/2014 in (EU) 2021/1236 (UL L št. 2025/26 z dne 15. 1. 2025), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2019/34/EU);

10.Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/934 z dne 12. marca 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede vinorodnih območij, na katerih je mogoče delež alkohola povečati, dovoljenih enoloških postopkov in omejitev, povezanih s pridelavo in konzerviranjem proizvodov vinske trte, najmanjšega odstotnega deleža alkohola za stranske proizvode in njihovega odstranjevanja ter objave spisov OIV (UL L št. 149 z dne 7. 6. 2019, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/3085 z dne 30. septembra 2024 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/934 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede dovoljenih enoloških postopkov (UL L št. 2024/3085 z dne 9. 12. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2019/934/EU);

11.Uredba (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 187), zadnjič spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2024/2434 z dne 11. septembra 2024 o odstopanju za leto 2024 od člena 44(2), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s stopnjo predplačil za intervencije v obliki neposrednih plačil ter intervencije za razvoj podeželja na osnovi površin in živali (UL L št. 2024/2434 z dne 12. 9. 2024);

12.Uredba (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o geografskih označbah za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode ter zajamčenih tradicionalnih posebnostih in neobveznih navedbah kakovosti za kmetijske proizvode, spremembi uredb (EU) št. 1308/2013, (EU) 2019/787 in (EU) 2019/1753 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1151/2012 (UL L št. 2024/1143 z dne 23. 4. 2024; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2024/1143/EU).

(1)Ta zakon se sprejme ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L št. 241 z dne 17. 9. 2015, str. 1).

(2)Določbe tega zakona se ne uporabljajo za proizvode, ki se v skladu z nacionalno zakonodajo, ki zagotavlja enakovredno raven varovanja javnega interesa, kot je določena v zakonodaji Republike Slovenije, zakonito: – proizvajajo oziroma tržijo v drugih državah članicah Evropske unije in Turčiji ali – proizvajajo v državah Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so hkrati podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

(3)Ta zakon se izvaja v skladu z Uredbo (EU) 2019/515 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzajemnem priznavanju blaga, ki se zakonito trži v drugi državi članici, in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 764/2008 (UL L št. 91 z dne 29. 3. 2019, str. 1).

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo: 1. aromatizirani vinski proizvodi so proizvodi, kot so opredeljeni v Uredbi 251/2014/EU; 2. GERK je strnjena površina kmetijskega zemljišča z enako vrsto rabe znotraj posameznega bloka v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo; 3. lastna pridelava vina in drugih proizvodov vinske trte (v nadaljnjem besedilu: lastna pridelava vina) je pridelava vina in drugih proizvodov vinske trte iz lastnega grozdja, pridelanega v Republiki Sloveniji; 4. opuščena vinogradniška površina je površina, kot je opredeljena v Delegirani uredbi 2018/273/EU; 5. originalno polnjenje vina in drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov je stekleničenje vina in drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov, kot je opredeljeno v Delegirani uredbi 2018/273/EU; 6. polnilec oziroma polnilka vina in drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: polnilec) je fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, ki izvaja dejavnost originalnega polnjenja vina, drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov ali v imenu katere se izvaja originalno polnjenje vina, drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov in je vpisana v register pridelovalcev grozdja, vina in drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov; 7. pridelovalec oziroma pridelovalka (v nadaljnjem besedilu: pridelovalec) je fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, ki na kmetijskem gospodarstvu iz zakona, ki ureja kmetijstvo, prideluje grozdje za namen njegove prodaje ali predelave v vino in druge proizvode vinske trte ter aromatizirane vinske proizvode oziroma prideluje ali predeluje vino in druge proizvode vinske trte ter aromatizirane vinske proizvode; 8. sveže grozdje je plod vinske trte, kot je opredeljen v četrtem odstavku IV. dela Priloge II Uredbe 1308/2013/EU (v nadaljnjem besedilu: grozdje); 9. vinograd je zemljišče v vinorodni enoti iz 7. člena tega zakona, zasajeno z vinsko trto, ki se v Registru kmetijskih gospodarstev vodi kot vrsta dejanske rabe »1211 Vinograd«; 10. vinsko leto je tržno leto za vinski sektor, kot je opredeljeno v Uredbi 1308/2013/EU; 11. zaloga vina je količina vsega vina, ki ga ima zavezanec za vpis v register pridelovalcev grozdja, vina in drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov na dan 31. julija v tekočem letu v svoji lasti ne glede na izvor in lokacijo skladiščenja.

Vlada Republike Slovenije oziroma minister, pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), izdajata podzakonske predpise, predvidene v določbah tega zakona, ter druge predpise, potrebne za izvrševanje tega zakona in izvajanje pravnih aktov Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: pravni akti EU), ki se nanašajo na vsebino tega zakona.

Ta zakon ureja naslednje kategorije proizvodov vinske trte v skladu z II. delom Priloge VII Uredbe 1308/2013/EU, razen vinskega kisa (v nadaljnjem besedilu: vino in drugi proizvodi vinske trte): 1. vino; 2. mlado vino, ki je še v vrenju; 3. likersko vino; 4. peneče vino; 5. kakovostno peneče vino; 6. kakovostno aromatično peneče vino; 7. gazirano peneče vino; 8. biser vino; 9. gazirano biser vino; 10. grozdni mošt; 11. delno prevreti grozdni mošt; 12. delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja; 13. zgoščeni grozdni mošt; 14. rektificirani zgoščeni grozdni mošt; 15. vino iz sušenega grozdja in 16. vino iz prezrelega grozdja.

(1)Pridelava grozdja vključuje vsa agrotehnična in ampelotehnična dela, ki se izvajajo v vinogradu in zagotavljajo pridelek grozdja, ki se vpiše v register pridelovalcev grozdja, vina in drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov.

(2)Vinograd mora biti obdelan, pri čemer se kot obdelava šteje vsakoletna prijava pridelka grozdja v register iz prejšnjega odstavka.

(3)Minister predpiše podrobnejše pogoje o kakovosti grozdja za pridelavo vina in drugih proizvodov vinske trte, če ni s pravnimi akti EU, ki urejajo postopke in omejitve, povezane s pridelavo in konzerviranjem proizvodov vinske trte ter specifikacije proizvodov, določeno drugače.

(1)Vinorodno območje Republike Slovenije se glede na okoljske razmere (relief, podnebje, tla in agrobiotski dejavniki), organoleptične lastnosti vina in drugih proizvodov vinske trte ter tradicionalne vidike pridelave deli na naslednje vinorodne enote: vinorodna dežela, vinorodni okoliš in vinorodni podokoliš, vinorodni ožji okoliš, vinorodni kraj in vinorodna lega.

(2)Vinorodna dežela je geografsko širša vinorodna enota s podobnimi podnebnimi in talnimi razmerami, ki skupaj z agrobiotskimi dejavniki vplivajo na glavne organoleptične lastnosti vina in drugih proizvodov vinske trte, pridelanih na tem območju. Vinorodne dežele so Primorska, Podravje in Posavje.

(3)Vinorodni okoliš je geografsko manjše opredeljena vinorodna enota posamezne vinorodne dežele s podobnimi podnebnimi in talnimi razmerami, enakim izborom sort in drugimi podobnimi agrobiotskimi dejavniki, ki omogočajo pridelavo vina in drugih proizvodov vinske trte ter imajo za vinorodni okoliš značilne, podobne organoleptične lastnosti. Vinorodni okoliši so Štajerska Slovenija, Prekmurje, Dolenjska, Bela krajina, Bizeljsko-Sremič, Kras, Slovenska Istra, Vipavska dolina ali Vipava in Goriška brda ali Brda.

(4)Vinorodni podokoliš, vinorodni ožji okoliš, vinorodni kraj in vinorodna lega so manjše vinorodne enote posameznega vinorodnega okoliša s podobnimi podnebnimi, talnimi in drugimi okoljskimi razmerami ter izborom sort, ki omogočajo pridelavo vina in drugih proizvodov vinske trte, ki se po kakovosti in organoleptičnih lastnostih razlikujejo od vina in drugih proizvodov vinske trte iz drugih vinorodnih enot istega vinorodnega okoliša.

(1)Vinorodni podokoliš, vinorodni ožji okoliš, vinorodni kraj in vinorodna lega so geografsko zaokrožene enote, ki potekajo po mejah katastrskih občin oziroma po mejah, določenih v naravi.

(2)Minister določi vinorodne enote na podlagi strokovnih analiz, ki zajemajo podatke o podnebju, tleh, značilnostih grozdja, vina in drugih proizvodov vinske trte ter tradiciji pridelave. Vinorodne enote iz tega člena se redno posodabljajo.

(1)Vinograd se lahko na novo zasadi ali ponovno zasadi, če pridelovalec predhodno pridobi dovoljenje za zasaditev vinske trte, pri čemer mora biti vinograd zasajen s sortami vinske trte iz prvega odstavka 12. člena tega zakona.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se v primerih iz četrtega odstavka 62. člena Uredbe 1308/2013/EU vinograd lahko na novo zasadi ali ponovno zasadi brez pridobitve dovoljenja za zasaditev vinske trte.

(1)Za izvajanje 62. člena Uredbe 1308/2013/EU sta za odločanje o dovoljenjih za novo zasaditev vinske trte pristojna organa upravna enota in ministrstvo, pristojno za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(2)Pogoji za izdajo dovoljenja za novo zasaditev vinske trte so določeni v 62., 63., 64. in 68. členu Uredbe 1308/2013/EU.

(3)Vloga za pridobitev dovoljenja iz tega člena vsebuje KMG MID in druge podatke pridelovalca ter podatek o velikosti in lokaciji vinograda, ki se bo zasadil.

(4)Vloga iz prejšnjega odstavka se vloži na upravno enoto do 30. junija pred vinskim letom, v katerem bo izvedena zasaditev vinograda.

(5)Pred izdajo dovoljenja iz tega člena upravna enota sporoči ministrstvu podatek o velikosti vinograda iz vloge za pridobitev dovoljenja. Ministrstvo preveri skupno površino iz vlog za pridobitev dovoljenja za novo zasaditev vinske trte iz točke (b) prvega odstavka 63. člena Uredbe 1308/2013/EU.

(6)Če je skupna površina iz prejšnjega odstavka presežena, o izdaji dovoljenja iz tega člena odloča ministrstvo, pri čemer se: – upoštevajo merila iz točke (ca) prvega odstavka in točke (d) in (h) drugega odstavka 64. člena Uredbe 1308/2013/EU; – izvede izbirni postopek v skladu z drugim odstavkom 7. člena Izvedbene uredbe 2018/274/EU.

(7)Dovoljenje za novo zasaditev vinske trte vsebuje: – KMG MID, ime in priimek oziroma naziv, naslov oziroma sedež ter davčno številko pridelovalca; – podatek o velikosti in lokaciji vinograda, na katerega se nanaša dovoljenje; – podatek o veljavnosti dovoljenja v skladu z 62. členom Uredbe 1308/2013/EU.

(8)Ne glede na rok iz četrtega odstavka tega člena lahko pridelovalec od prejema dovoljenja iz tega člena do začetka sajenja vinske trte na upravno enoto vloži vlogo za spremembo lokacije vinograda iz druge alineje prejšnjega odstavka. V primeru iz prejšnjega stavka upravna enota izda novo dovoljenje za novo zasaditev vinske trte, pri čemer preneha veljati prejšnje dovoljenje. Za rok za veljavnost novega dovoljenja pa se določi rok veljavnosti prejšnjega dovoljenja.

(9)Upravna enota podatke o izdanih dovoljenjih iz tega člena vpiše v register kmetijskih gospodarstev iz zakona, ki ureja kmetijstvo.

(10)Pridelovalec, ki na podlagi dovoljenja iz tega člena ne izvede zasaditve vinograda v času veljavnosti dovoljenja, eno leto po poteku tega dovoljenja za isto površino, na katero se nanaša dovoljenje, ne sme vložiti nove vloge iz tretjega odstavka tega člena, razen: – v primeru iz osmega odstavka tega člena; – če do zasaditve vinograda ni prišlo zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ali – če je pridelovalec zasadil vinsko trto v obsegu najmanj 80 % površine, določene v dovoljenju iz tega člena, pri čemer se lahko nova vloga nanaša na izdajo dovoljenja le za površino, ki ni bila zasajena na podlagi dovoljenja iz tega člena.

(11)Minister predpiše podrobnejšo vsebino vloge ter podrobnejše pogoje in merila za izdajo dovoljenja iz tega člena.

(1)Za izvajanje 66. člena Uredbe 1308/2013/EU je za odločanje o dovoljenjih za ponovno zasaditev vinske trte pristojni organ upravna enota.

(2)Pogoji za izdajo dovoljenja za ponovno zasaditev vinske trte so določeni v 62., 66. in 68. členu Uredbe 1308/2013/EU.

(3)Vloga za pridobitev dovoljenja za ponovno zasaditev vinske trte vsebuje KMG MID in druge podatke pridelovalca ter podatek o velikosti in lokaciji vinograda, ki se bo ponovno zasadil.

(4)Vloga iz prejšnjega odstavka se vloži na upravno enoto v vinskem letu, v katerem se izvede izkrčitev vinograda, oziroma najpozneje do konca vinskega leta po vinskem letu, v katerem je bila izvedena izkrčitev v skladu z 9. členom Izvedbene uredbe 2018/274/EU.

(5)Dovoljenje za ponovno zasaditev vinske trte vsebuje: – KMG MID, ime in priimek oziroma naziv, naslov oziroma sedež ter davčno številko pridelovalca; – podatek o velikosti in lokaciji vinograda, na katero se nanaša dovoljenje; – podatek o veljavnosti dovoljenja v skladu z 62. členom Uredbe 1308/2013/EU.

(6)Ne glede na rok iz četrtega odstavka tega člena lahko pridelovalec od prejema dovoljenja za ponovno zasaditev vinske trte do začetka sajenja vinske trte na upravno enoto vloži vlogo za spremembo lokacije vinograda iz druge alineje prejšnjega odstavka. V primeru iz prejšnjega stavka upravna enota izda novo dovoljenje za ponovno zasaditev vinske trte, pri čemer preneha veljati prejšnje dovoljenje. Za rok za veljavnost novega dovoljenja pa se določi rok veljavnosti prejšnjega dovoljenja.

(7)Pridelovalec lahko vloži vlogo za ponovno zasaditev vinske trte na površini, ki jo je pridobil v uporabo kadarkoli v obdobju zadnjih petih let pred vložitvijo vloge, če je bila ta površina kadarkoli v istem obdobju v registru kmetijskih gospodarstev evidentirana kot dejanska raba »1211 Vinograd«, ne glede na vrsto dejanske rabe te površine ob vložitvi vloge za pridobitev dovoljenja.

(8)Upravna enota podatke o izdanih dovoljenjih iz tega člena vpiše v register kmetijskih gospodarstev iz zakona, ki ureja kmetijstvo.

(9)Minister predpiše podrobnejšo vsebino vloge ter podrobnejše pogoje za izdajo dovoljenja iz tega člena.

(1)Za izvajanje 81. člena Uredbe 1308/2013/EU so dovoljene sorte vinske trte ter podlage, ki se določijo v trsnem izboru po posameznih vinorodnih okoliših in manjših vinorodnih enotah tega vinorodnega okoliša (v nadaljnjem besedilu: trsni izbor).

(2)Imena posameznih sort vinske trte se lahko pri označevanju vina in drugih proizvodov vinske trte nadomestijo s sinonimi, če je sinonim naveden v trsnem izboru.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko raziskovalna in izobraževalna institucija na ministrstvo vloži vlogo za sajenje sort vinske trte in podlag, ki niso vključene v trsni izbor, če so te sorte oziroma podlage vključene v postopek selekcije in introdukcije v okviru javne službe v vinogradništvu iz zakona, ki ureja kmetijstvo.

(4)Ministrstvo v upravnem postopku odloči o vlogi iz prejšnjega odstavka.

(5)Vino in drugi proizvodi vinske trte, ki so pridelani iz sort iz tretjega odstavka tega člena, se ne smejo polniti oziroma mešati z dovoljenimi proizvodi iz prvega odstavka tega člena.

(6)Minister določi trsni izbor.

(1)S pridelavo vina in drugih proizvodov vinske trte se lahko ukvarja pridelovalec, ki je: – samostojni podjetnik posameznik, – pravna oseba ali – fizična oseba, če grozdje za pridelavo vina in drugih proizvodov vinske trte izvira iz njegove lastne pridelave.

(2)Za pridelovalca iz tretje alineje prejšnjega odstavka se kot grozdje iz lastne pridelave šteje tudi dokupljeno grozdje od pridelovalcev vina in drugih proizvodov vinske trte iz vinorodnega okoliša z enako geografsko označbo, kot jo ima območje pridelave njegovega grozdja, pri čemer: – obdeluje vsaj 0,3 ha vinogradov; – skupni pridelek grozdja ne sme presegati 100 % povprečja prijavljenega grozdja iz lastne pridelave najboljših treh let v zadnjih petih letih in – opravlja dejavnost pridelave grozdja in pridelave vina.

(3)Pridelovalec iz tretje alineje prvega odstavka tega člena lahko proda za namen dokupa grozdja iz prejšnjega odstavka pridelovalcu iz tretje alineje prvega odstavka tega člena največ količino grozdja, ki ne presega 100 % povprečja prijavljenega grozdja iz lastne pridelave najboljših treh let v zadnjih petih letih.

(4)Pridelava vina in drugih proizvodov vinske trte vključuje vse postopke pridelave, ki vključujejo trgatev grozdja, prevoz in prevzem grozdja, pecljanje in drozganje grozdja, stiskanje grozdja, obdelavo mošta, vodenje alkoholnega vrenja, bistrenje ter vse druge obdelave vina z dovoljenimi enološkimi postopki iz 80. člena in Priloge VII Uredbe 1308/2013/EU ter prvega odstavka 3., 5. in 6. člena Delegirane uredbe 2019/934/EU, ter se konča z originalnim polnjenjem vina in drugih proizvodov vinske trte.

(5)Skladiščenje vina in drugih proizvodov vinske trte predstavlja samostojno tehnološko fazo med originalnim polnjenjem vina in dajanjem v promet ter obsega hranjenje vina in drugih proizvodov vinske trte v ustreznih prostorih, posodah ali embalaži pod pogoji, ki zagotavljajo ohranitev kakovosti, varnosti, senzoričnih lastnosti in sledljivosti proizvodov do njihovega dajanja v promet.

(1)V skladu s 3. členom Delegirane uredbe 2019/934/EU lahko pridelovalec vina uporablja enološka sredstva, ki so: – originalno pakirana ter opremljena s tehničnim listom, deklaracijo ter ustreznimi in jasnimi pisnimi navodili za uporabo ali – neoriginalno pakirana v embalažo, ki zagotavlja ohranitev kakovosti, varnosti, senzoričnih lastnosti in sledljivosti, ter so opremljena z ustreznimi in jasnimi pisnimi navodili za uporabo in kopijo deklaracije z originalne embalaže.

(2)Prodajalec enoloških sredstev ne sme prodajati enoloških sredstev, če: – niso dovoljena z Delegirano uredbo 2019/934/EU, – niso skladna s tehničnim listom ali – so pakirana v neoriginalni embalaži, ki ne zagotavlja ohranitve kakovosti, varnosti, senzoričnih lastnosti in sledljivosti, oziroma niso opremljena z ustreznimi in jasnimi pisnimi navodili za uporabo in kopijo deklaracije z originalne embalaže.

(1)Za izvajanje 4. člena Delegirane uredbe 2019/934/EU fizične osebe, samostojni podjetnik posameznik ali pravne osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo vina in drugih proizvodov vinske trte, na ministrstvo vložijo vlogo za odobritev poskusne uporabe novih enoloških postopkov ali obdelav in enoloških sredstev.

(2)O vlogi iz prejšnjega odstavka odloči ministrstvo v upravnem postopku.

(3)Vlagatelj iz prvega odstavka tega člena ministrstvu in inšpekciji za vinarstvo v 30 dneh po poteku odobrenega obdobja poskusne uporabe enoloških postopkov ali obdelav in enoloških sredstev predloži poročilo z rezultati ter strokovno mnenje, ki ga pripravi pooblaščena organizacija za oceno vina in drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov iz 26. člena tega zakona.

(4)Višino stroškov priprave strokovnega mnenja iz prejšnjega odstavka določi pooblaščena organizacija iz prejšnjega odstavka, ki objavi cenik strokovnih mnenj na svojem spletnem mestu in na krajevno običajen način.

(5)Stroške priprave strokovnega mnenja iz tretjega odstavka tega člena nosi vlagatelj.

(1)Ministrstvo upravlja in vodi zbirke podatkov iz tega zakona, če ni s tem zakonom določeno drugače.

(2)Upravljanje zbirk podatkov pomeni določanje enotnih postopkov in kontrol za vodenje zbirk podatkov ter vzpostavitev in izvajanje sistema upravljanja informacijske varnosti.

(3)Vodenje zbirk podatkov pomeni vodenje postopkov za vpis, spreminjanje in izbris individualnih podatkov ter odločanje v teh postopkih.

(4)Zbirke podatkov iz tega zakona se vodijo elektronsko.

(5)Podatki v zbirkah podatkov iz tega zakona se hranijo trajno, vključno z identifikacijsko številko subjekta, razen osebnih podatkov, ki se hranijo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali, vendar ne več kot deset let.

(6)Podatki iz registra pridelovalcev grozdja, vina in drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov se povezujejo z evidenco subjektov in registrom kmetijskih gospodarstev iz zakona, ki ureja kmetijstvo. Povezovalni znaki so ID subjekta, KMG MID ali GERK iz zakona, ki ureja kmetijstvo.

(7)Zavezanci za vpis v zbirke podatkov iz tega zakona morajo posredovati resnične podatke.

(1)Register pridelovalcev grozdja, vina in drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: register vina) je namenjen načrtovanju kmetijske politike, spremljanju izvajanju ukrepov kmetijske politike, analizam in statistični obdelavi podatkov ter poročanju v skladu s pravnimi akti EU, ki urejajo vino.

(2)Zavezanca za vpis v register vina sta pridelovalec vina in drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov ter pridelovalec grozdja, ki je v registru kmetijskih gospodarstev vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva, ki: – obdeluje najmanj 0,05 ha vinogradov; – trži del ali celotni pridelek; – prideluje vino z geografsko označbo ali – prideluje aromatizirane vinske proizvode.

(3)Poleg zavezanca iz prejšnjega odstavka so zavezanci za vpis v register vina tudi pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki trgujeta z neoriginalno polnjenim vinom in drugimi proizvodi vinske trte ter aromatiziranimi vinskimi proizvodi, ne glede na njihov izvor, ter polnilec vina, ki nima površine, zasajene z vinsko trto.

(4)Če je nosilec kmetijskega gospodarstva iz drugega odstavka tega člena fizična oseba, ki ne obdeluje vinograda oziroma ne prideluje grozdja, vina in drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov, se poleg nosilca kmetijskega gospodarstva v register vina vpiše tudi član kmetijskega gospodarstva, ki obdeluje vinograd oziroma prideluje grozdje, vino in druge proizvode vinske trte ter aromatizirane vinske proizvode.

(5)Zavezanec iz drugega odstavka tega člena se vpiše v register vina le pod eno številko vpisa z vsemi vinogradi, ki se obdelujejo v okviru enega kmetijskega gospodarstva.

(6)Zavezanec iz drugega in tretjega odstavka tega člena se vpiše v register iz tega člena, če opravlja vsaj eno od naslednjih dejavnosti: 1. pridelava grozdja; 2. pridelava vina in drugih proizvodov vinske trte; 3. pridelava aromatiziranih vinskih proizvodov; 4. originalno polnjenje vina, drugih proizvodov vinske trte ali aromatiziranih vinskih proizvodov iz lastne pridelave; 5. originalno polnjenje vina, drugih proizvodov vinske trte ali aromatiziranih vinskih proizvodov, ki se opravlja kot storitev, oziroma 6. skladiščenje neoriginalno polnjenega vina, drugih proizvodov vinske trte ali aromatiziranih vinskih proizvodov.

(1)Register vina vodijo upravne enote, upravlja pa ministrstvo.

(2)V registru vina se za posameznega zavezanca za vpis vodijo ali prevzemajo naslednji podatki: 1. podatki o zavezancu iz evidence subjektov v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo (identifikacijska številka subjekta, ime, priimek ali naziv, naslov ali naziv in sedež pravne osebe, davčna številka); 2. podatki o zavezancu iz registra kmetijskih gospodarstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo (KMG-MID, podatki o nosilcu in članih kmetijskega gospodarstva, podatki o vinogradu kmetijskega gospodarstva); 3. dejavnost iz šestega odstavka prejšnjega člena; 4. vinorodna enota, znotraj katere je vinograd; 5. prijava grozdja, vina in drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov; 6. prijava prodanega in kupljenega grozdja v Republiki Sloveniji, na podlagi vloge – spremnice za grozdje; 7. prijava prodanega in kupljenega vina in drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov na podlagi vloge – spremnice za vino; 8. prijava zalog vina in drugih proizvodov vinske trte za izvajanje 32. člena Delegirane uredbe 2018/273/EU; 9. prijava količin iz spremnega dokumenta iz 10. člena Delegirane uredbe 2018/273/EU za prijavo odkupljenega grozdja v državah članicah EU ter vina in drugih proizvodov vinske trte v državah članicah EU in tretjih državah; 10. laboratorijske in organoleptične analize o oceni vina in drugih proizvodov vinske trte za izvajanje 19. člena Izvedbene uredbe 2019/34/EU; 11. potrdilo o skladnosti s specifikacijo proizvoda z geografsko označbo za izvajanje 45. člena Uredbe 2024/1143/EU; 12. dodatna lokacija, na kateri se izvaja promet z vinom in drugimi proizvodov vinske trte ter aromatiziranimi vinskimi proizvodi.

(3)Zavezanec za vpis podatke iz 3., 5., 6., 7., 8., 9. in 11. točke prejšnjega odstavka prijavi na upravni enoti. Grozdje, vino in drugi proizvodi vinske trte se za tekoče vinsko leto prijavijo najpozneje do 20. novembra ter zaloge vina na dan 31. julija najpozneje do 10. septembra.

(4)Ne glede na prejšnji odstavek zavezanec za prijavo grozdja, ki je bilo trgano tako pozno, da do roka iz prejšnjega odstavka prijava ni bila mogoča, prijavo izvede najpozneje v desetih delovnih dneh po trgatvi, pri čemer se vlogi iz prejšnjega odstavka priložijo dokazila iz evidence podatkov o prejemu in izdaji iz 19. člena tega zakona.

(5)Za izvajanje drugega odstavka 34. člena Delegirane uredbe 2018/273/EU in ne glede na tretji odstavek tega člena je za prijavo pridelka grozdja, grozdnega mošta ali delno prevretega grozdnega mošta, ki ga pridelovalec grozdja odda, pooblaščena: – pravna oseba, registrirana v skladu z zakonom, ki ureja zadruge, ali zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in izvaja naloge kleti; – skupina proizvajalcev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo; – priznana skupina proizvajalcev iz 22. člena tega zakona ali – organizacija proizvajalcev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

(6)Zavezanec za vpis mora upravni enoti sporočiti vsako spremembo podatkov iz tretjega odstavka tega člena v osmih delovnih dneh od nastanka spremembe, razen sprememb podatkov, ki se vodijo v drugih uradnih evidencah in se v register vina prevzamejo po uradni dolžnosti.

(7)Ministrstvo posreduje podatke iz registra vina izvajalcem javnih služb, nosilcem javnih pooblastil in izvajalcem ukrepov kmetijske politike, če jih ti potrebujejo za izvajanje nalog z delovnega področja ministrstva, ter drugim državnim organom, raziskovalnim in izobraževalnim institucijam ter občinam, če jih ti potrebujejo za izvajanje zakonsko določenih nalog.

(8)Ministrstvo omogoči dostop do podatkov iz registra vina organom v sestavi, pooblaščenim organizacijam, nosilcem javnih pooblastil, če jih potrebujejo za izvajanje nalog z delovnega področja ministrstva, ter drugim državnim organom, če jih potrebujejo za izvajanje zakonsko določenih nalog.

(9)Podatki iz registra vina niso javni, razen če drug zakon določa drugače.

(10)V registru vina se vodi seznam pokuševalcev za organoleptično oceno vina in drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov, pri čemer se za pokuševalca vodijo ali prevzemajo naslednji podatki: 1. podatki o pokuševalcu iz evidence subjektov v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo (identifikacijska številka subjekta, podatki o imenu in priimku, davčna številka, naslov); 2. leto opravljanja preizkusa organoleptičnih sposobnosti iz druge alineje prvega odstavka 27. člena tega zakona; 3. leto opravljanja dodatnega izobraževanja iz tretjega odstavka 27. člena tega zakona; 4. leto opravljanja dodatnega preizkusa organoleptičnih sposobnosti iz tretjega odstavka 27. člena tega zakona; 5. število sodelovanj v komisiji iz 29. člena tega zakona ter 6. naziv in sedež pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, za katera deluje posameznik.

(11)Minister predpiše način vodenja registra vina, podrobnejše podatke, ki se vnašajo in obdelujejo v registru vina, vsebino vloge za sporočanje podatkov, podrobnejšo vsebino in postopek izdaje spremnice za grozdje in spremnice za vino.

(1)Za izvajanje 28., 29. in 30. člena Delegirane uredbe 2018/273/EU mora zavezanec za vpis v register vina voditi evidenco podatkov o prejemu in izdaji, iz katere so poleg podatkov iz 29. člena Delegirane uredbe 2018/273/EU razvidni tudi podatki o: – izvoru, geografskem poreklu, zdravstvenem stanju, sladkorni stopnji, kakovosti in količini grozdja, – izvoru, geografskem poreklu, kakovosti in količini vina in – porabljenem vinu.

(2)Minister predpiše podrobnejšo vsebino evidence iz tega člena.

(1)Za izvajanje 112. in 113. člena Uredbe 1308/2013/EU se lahko tradicionalni izraz za kategorije proizvodov iz 1., 4., 5. in 6. točke 5. člena tega zakona uporablja samo skupaj z navedbo vrste geografske označbe, pri čemer se uporaba tradicionalnega izraza šteje kot označba kakovostnega razreda proizvoda.

(2)Minister predpiše podrobnejše pogoje glede uporabe tradicionalnih izrazov.

(1)V zvezi z registracijo, spremembo in preklicem tradicionalnega izraza je ministrstvo pristojni organ za izvajanje 25., 30., 34. in 35. člena Delegirane uredbe 2019/33/EU ter 21., 22., 26., 27., 29., 30. in 31. člena Izvedbene uredbe 2019/34/EU.

(2)Postopek registracije, spremembe in preklica tradicionalnega izraza se izvede v skladu s 25., 27. in 28. členom Izvedbene uredbe 2019/34/EU.

(1)Za izvajanje 33. člena Uredbe 2024/1143/EU se lahko prizna skupina proizvajalcev.

(2)Skupina proizvajalcev je pravna oseba, ki združuje člane, ki proizvajajo vino z isto geografsko označbo.

(3)Za priznanje mora skupina proizvajalcev iz tega člena povezovati najmanj deset članov, ki proizvajajo vino z isto geografsko označbo ter skupaj izpolnjujejo pogoj iz točke (ii) pod b) drugega odstavka 33. člena Uredbe 2024/1143/EU glede prijavljene količine vina lastne pridelave z geografsko označbo.

(4)Vloga za priznanje skupine proizvajalcev se z dokazili iz prejšnjega odstavka vloži na ministrstvo.

(5)O priznanju skupine proizvajalcev odloči ministrstvo. Če skupina proizvajalcev ne izpolnjuje več pogojev za priznanje, ji ministrstvo z odločbo priznanje odvzame.

(6)Za določeno geografsko označbo za vino je lahko priznana le ena skupina proizvajalcev.

(1)Aromatizirani vinski proizvodi se pridobivajo, razvrščajo in označujejo v skladu z Uredbo 251/2014/EU.

(2)Za izvajanje 32. člena Uredbe 251/2014/EU je v zvezi z izmenjavo informacij pristojni organ ministrstvo.

(3)Skladiščenje aromatiziranih vinskih proizvodov predstavlja samostojno tehnološko fazo med originalnim polnjenjem aromatiziranih vinskih proizvodov in dajanjem v promet ter obsega hranjenje aromatiziranih vinskih proizvodov v ustreznih prostorih, posodah ali embalaži pod pogoji, ki zagotavljajo ohranitev kakovosti, varnosti, senzoričnih lastnosti in sledljivosti proizvodov do njihovega dajanja v promet.

(1)Ocena vina in drugih proizvodov vinske trte, ki so pridelani v Republiki Sloveniji, vključuje: – izvajanje analitskih preizkusov in organoleptične ocene v skladu s specifikacijo proizvoda geografske označbe oziroma v skladu z 20. členom Izvedbene uredbe 2019/34/EU, če proizvod nima geografske označbe; – ugotavljanje njihove primernosti za promet; – določanje označb, ki jih lahko imajo, ter – preverjanje njihove skladnosti z listinami, ki jih spremljajo.

(2)Oceno iz tega člena izvede pooblaščena organizacija za izvajanje ocene vina in drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov na zahtevo pridelovalca, certifikacijskega organa ali na zahtevo pristojne inšpekcije, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače.

(3)Vino in drugi proizvodi vinske trte ne smejo biti v prometu, če se na podlagi ocene iz tega člena ugotovi njihova neprimernost za promet ali neskladnost z listinami, ki jih spremljajo.

(1)Ocena aromatiziranih vinskih proizvodov, ki so pridelani v Republiki Sloveniji, vključuje: – ugotavljanje njihove primernosti za promet; – določanje označb, ki jih lahko imajo, ter – preverjanje njihove skladnosti z listinami, ki jih spremljajo.

(2)Vino in drugi proizvodi vinske trte, ki so namenjeni pridobivanju aromatiziranih vinskih proizvodov, morajo biti pred začetkom proizvodnih postopkov iz četrtega odstavka 4. člena Uredbe 251/2014/EU ocenjeni v skladu s prejšnjim členom.

(3)Oceno iz tega člena izvede pooblaščena organizacija za izvajanje ocene vina in drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov na zahtevo pridelovalca, certifikacijskega organa ali na zahtevo pristojne inšpekcije, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače.

(4)Aromatizirani vinski proizvodi ne smejo biti v prometu, če se na podlagi ocene iz tega člena ugotovi njihova neprimernost za promet ali neskladnost z listinami, ki jih spremljajo.

(5)Minister predpiše podrobnejše pogoje za ugotavljanje primernosti aromatiziranih vinskih proizvodov za promet.

(1)Za izvajanje 146. člena Uredbe 1308/2013/EU, 37. člena Uredbe 2017/625/EU ter analitskih in strokovnih nalog na področju vinogradništva in vinarstva ministrstvo pooblasti organizacijo za izvajanje ocene vina in drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena organizacija za oceno).

(2)Pooblaščena organizacija za oceno mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. imeti sedež na območju Republike Slovenije; 2. imeti registrirano dejavnost, ki se nanaša na laboratorijske preiskave s področja tega zakona; 3. imeti certifikat o akreditaciji laboratorija po standardu EN ISO/IEC 17025 za vino; 4. imeti ustrezne kadre; 5. imeti ustrezne prostore in opremo za izvajanje organoleptičnih preizkusov; 6. imeti dokazilo o uspešnem rednem sodelovanju v medlaboratorijskih primerjalnih programih; 7. imeti validirane in akreditirane metode za izvajanje analiz iz 20. člena Izvedbene uredbe 2019/34/EU v skladu z zahtevami iz standarda SIST EN ISO/IEC 17025.

(3)Vloga za pridobitev pooblastila pooblaščene organizacije za oceno z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka se vloži pri ministrstvu.

(4)Javno pooblastilo iz tega člena podeli minister z odločbo v upravnem postopku za obdobje desetih let. Medsebojna razmerja med pooblaščeno organizacijo za oceno in ministrstvom se uredijo s pogodbo.

(5)Javno pooblastilo preneha sporazumno, če nosilec javnega pooblastila preneha izpolnjevati pogoje, ki so določeni s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, če krši pogodbo ali če ravna v nasprotju z navedenimi predpisi, kar ugotovi ministrstvo v upravnem postopku.

(6)Ministrstvo seznam pooblaščenih organizacij za oceno objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(7)Podrobnejšo vsebino in način izvajanja nalog ter podrobnejše pogoje iz drugega odstavka tega člena predpiše minister.

(1)Pokuševalec za organoleptično oceno vina in drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: pokuševalec) je fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: – najmanj pet let delovnih izkušenj v vinogradniško-vinarski dejavnosti oziroma v prodaji vina ali najmanj zaključen dodiplomski strokovni študij s področja vinarstva, vinogradništva, živilskih ved ali drugih primerljivih kmetijskih ali biotehniških ved; – opravljen predpisani preizkus organoleptičnih sposobnosti, poznavanja enologije ter predpisov, ki urejajo vinogradništvo in vinarstvo; – potrdilo pooblaščene organizacije za oceno o udeležbi na najmanj 20 komisijah pokuševalcev za organoleptično ocenjevanje vina in drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov iz 29. člena tega zakona; – starost med 25 in 70 let.

(2)Pokuševalec vloži vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka na ministrstvo, ki odloči o vlogi v upravnem postopku.

(3)Pokuševalec, ki sodeluje v komisiji iz 29. člena tega zakona, mora najmanj enkrat na dve leti opraviti dodatno izobraževanje in dodaten preizkus organoleptičnih sposobnosti, ki ga izvede pooblaščena organizacija za usposabljanje pokuševalcev iz 28. člena tega zakona.

(4)Stroške preizkusa iz druge alineje prvega odstavka tega člena ter stroške dodatnega izobraževanja in dodatnega preizkusa iz prejšnjega odstavka krije pokuševalec.

(5)Ne glede na prejšnji odstavek krije pokuševalec le 20 % stroškov dodatnega izobraževanja in dodatnega preizkusa iz tretjega odstavka tega člena, če je v preteklem letu najmanj desetkrat sodeloval kot član komisije iz 29. člena tega zakona. Preostanek sredstev se zagotovi iz proračuna Republike Slovenije.

(6)Minister predpiše podrobnejše pogoje za izvajanje izobraževanja ter preizkusov iz tega člena.

(1)Pooblaščena organizacija za usposabljanje pokuševalcev za organoleptično oceno vina in drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena organizacija za usposabljanje pokuševalcev) izvaja izobraževanja in preizkušanje organoleptičnih sposobnosti pokuševalcev za namen organoleptične ocene vina in drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov.

(2)Pooblaščena organizacija za usposabljanje pokuševalcev mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. je pravna oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti izobraževanja; 2. ima izdelan program usposabljanja kandidatov za pokuševalce, predvsem s področja enologije, metod ocenjevanja vina in drugih proizvodov vinske trte ter predpisov, ki urejajo vinogradništvo in vinarstvo; 3. ima določen način in postopek preizkusa organoleptičnih sposobnosti kandidatov za pokuševalce in dodatnega preizkusa organoleptičnih sposobnosti za pokuševalce; 4. ima ustrezne kadre in druge pogoje za izvajanje usposabljanja in preizkušanja organoleptičnih sposobnosti kandidatov za pokuševalce in dodatnega preizkusa organoleptičnih sposobnosti za pokuševalce; 5. ni v postopku zaradi insolventnosti oziroma prisilnega prenehanja ali izbrisa iz registra v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, in 6. ima poravnane vse davke, prispevke in druge dajatve, določene s predpisi.

(3)Javno pooblastilo iz tega člena podeli minister z odločbo v upravnem postopku za obdobje sedmih let. Medsebojna razmerja med pooblaščeno organizacijo za usposabljanje pokuševalcev in ministrstvom se uredijo s pogodbo.

(4)Javno pooblastilo preneha sporazumno, če nosilec javnega pooblastila preneha izpolnjevati pogoje, ki so določeni s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, če krši pogodbo ali če ravna v nasprotju z navedenimi predpisi, kar ugotovi ministrstvo v upravnem postopku.

(5)Podrobnejšo vsebino nalog iz prvega odstavka tega člena in pogojev iz drugega odstavka tega člena predpiše minister.

(1)Organoleptično oceno vina in drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: organoleptična ocena) opravlja komisija pokuševalcev, ki jo vodi predsednik, in je sestavljena iz predstavnikov pridelovalcev in strokovnjakov s področja vinogradništva in vinarstva.

(2)Predsednik vodi postopek ocenjevanja iz tega člena in ne ocenjuje vina.

(3)Predsednika iz prvega odstavka tega člena imenuje pooblaščena organizacija za oceno izmed imenovanih pokuševalcev.

(4)Organoleptično oceno opravlja petčlanska komisija pokuševalcev, ki jo sestavljata najmanj dva predstavnika pridelovalcev in najmanj dva predstavnika strokovnjakov s področja vinogradništva in vinarstva.

(5)Ne glede na prejšnji odstavek pri ponovni oceni opravi organoleptično oceno razširjena, sedemčlanska komisija pokuševalcev, ki jo sestavljajo najmanj trije predstavniki pridelovalcev in najmanj trije predstavniki strokovnjakov s področja vinogradništva in vinarstva. Prvotni ocenjevalci se pri ponovni oceni izločijo.

(6)Če je pokuševalec hkrati pridelovalec vina ali lastnik vina ali je zaposlen v organizaciji, ki ga prideluje, se njegova ocena za vzorec njegovega vina ne upošteva.

(7)Minister predpiše podrobnejše pogoje in naloge komisije iz tega člena.

(1)Vzorec vina ali drugega proizvoda vinske trte ali aromatiziranega vinskega proizvoda (v nadaljnjem besedilu: vzorec) za organoleptično oceno pripravi pridelovalec ali vzame pristojna inšpekcija v skladu s smernicami Mednarodnega urada za vinsko trto in vino (v nadaljnjem besedilu: OIV), ki so objavljene na spletnem portalu OIV, ter ga dostavi pooblaščeni organizaciji za oceno.

(2)Pooblaščena organizacija za oceno izda laboratorijski izvid za vzorec (v nadaljnjem besedilu: izvid) v petih delovnih dneh od prejetja vzorca, razen za mlado vino, ki je še v vrenju, za katerega se izvid izda v dveh delovnih dneh od prejetja vzorca. Ne glede na prejšnji stavek se izda izvid za inšpekcijske vzorce v štirih delovnih dneh od prejetja vzorca.

(3)Strošek organoleptične ocene nosi naročnik.

(4)Minister predpiše višino stroškov organoleptične ocene ter metodologijo in podrobnejši postopek ocene.

Vino in drugi proizvodi vinske trte se označijo v skladu s 117. do 121. členom Uredbe 1308/2013/EU in Poglavjem IV Delegirane uredbe 2019/33/EU, pri čemer navedbe glede geografskega porekla, kakovosti, sestavin, sort grozdja, pridelovalca, postopkov pridelave in drugih lastnosti proizvoda ne smejo zavajati potrošnika.

Aromatizirani vinski proizvodi morajo glede opisa, predstavitve in označevanja proizvodov izpolnjevati zahteve iz 5. do 8. člena Uredbe 251/2014/EU ter Uredbe 1169/2011/EU.

(1)Za izvajanje 27. člena Izvedbene uredbe 2018/274/EU se pooblasti laboratorij za izotopske analize, ki opravlja izotopske analize vodika in kisika, ogljika ter devterija za potrebe vzpostavitve in vzdrževanja banke podatkov ter izdaja strokovna mnenja.

(2)Pooblaščeni laboratorij iz tega člena mora za izvajanje izotopskih analiz iz prejšnjega odstavka imeti akreditirane in validirane metode po standardu ISO / IEC 17025.

(3)Za pridobitev javnega pooblastila iz tega člena se vloži vloga na ministrstvo.

(4)O vlogi iz prejšnjega odstavka odloči minister z odločbo v upravnem postopku za obdobje sedmih let.

(5)Če pooblaščeni laboratorij iz tega člena ne izpolnjuje več pogoja iz drugega odstavka tega člena, mu minister z odločbo javno pooblastilo odvzame.

(6)Medsebojna razmerja med pooblaščenim laboratorijem iz tega člena in ministrstvom se uredijo s pogodbo.

(7)Minister predpiše ceno izotopskih analiz iz prvega odstavka tega člena.

(1)Promet z vinom in drugimi proizvodi vinske trte ter aromatiziranimi vinskimi proizvodi je dajanje teh proizvodov v prodajo.

(2)Z vinom in drugimi proizvodi vinske trte ter aromatiziranimi vinskimi proizvodi je treba v prometu ravnati tako, da ohranijo svoje organoleptične in fizikalno-kemične lastnosti.

(3)Vino in drugi proizvodi vinske trte ter aromatizirani vinski proizvodi se lahko dajejo v promet le originalno polnjeni in označeni v skladu s 119. členom Uredbe 1308/2013/EU, Poglavjem IV Delegirane uredbe 2019/33/EU in Uredbo 1169/2011/EU.

(4)Ne glede na prejšnji odstavek lahko pridelovalec vino in druge proizvode vinske trte ter aromatizirane vinske proizvode, ki niso originalno polnjeni, daje v promet, če so iz lastne pridelave in se dajejo v promet v lastnem proizvodnem obratu, ki je vpisan v register vina, oziroma na dodatni lokaciji, ki je vpisana v register vina.

(5)Za prevoz vina in drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov so na ozemlju EU ali tretjih držav potrebni spremni dokumenti iz 10. člena Delegirane uredbe 2018/273/EU, ki vsebujejo podatke iz dela A Priloge V Delegirane uredbe 2018/273/EU.

(6)Minister predpiše podrobnejšo obliko in vsebino spremnega dokumenta iz prejšnjega odstavka.

(1)Prepovedan je promet z vinom in drugimi proizvodi vinske trte ter z aromatiziranimi vinskimi proizvodi, ki so: 1. pridelani iz ostankov pridelave (npr. tropine, usedlina ali droži); 2. pridelani iz sadežev, ki niso grozdje; 3. pokvarjeni (npr. zaradi neželenega vpliva mikroorganizmov); 4. z napako zaradi fizikalno-kemičnih procesov ali vnosa tujih snovi; 5. pomanjkljivi zaradi prenizke ali previsoke vsebnosti snovi; 6. neprimerni za promet; 7. neocenjeni, če je ocena zanje obvezna; 8. ponarejeni; 9. pridelani z nedovoljenimi enološkimi postopki oziroma enološkimi sredstvi; 10. pridelani z nedovoljenim mešanjem grozdja, vina in drugih proizvodov vinske trte z območja držav EU s proizvodi iz tretjih držav; 11. brez zahtevanih spremnih dokumentov ali 12. pridelani v poskusih brez izdanega dovoljenja iz 15. člena tega zakona.

(2)Za izvajanje 10. člena Delegirane uredbe 2019/934/EU se morajo vino in drugi proizvodi vinske trte ter aromatizirani vinski proizvodi iz 1., 2., 3., 8., 9., 10. in 12. točke prejšnjega odstavka uničiti. Stroške uničenja krije pridelovalec.

(1)Označevanje, oglaševanje oziroma trženje vina in drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov ne sme besedno, slikovno ali kako drugače zavajati potrošnika glede resničnosti navedb.

(2)Slikovno zavajanje pri označevanju vina in drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov iz prejšnjega odstavka pomeni vsako uporabo slikovnega materiala, kot so fotografije, ilustracije, zemljevidi ali grafični elementi, ki nakazujejo ali se uporabljajo za določeno geografsko poreklo vina in drugih proizvodov vinske trte, aromatiziranih vinskih proizvodov, čeprav vino in drugi proizvodi vinske trte ter aromatizirani vinski proizvodi dejansko niso pridelani na tem območju.

(3)Če vino in druge proizvode vinske trte ter aromatizirane vinske proizvode oglašuje ali trži fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma pravna oseba, ki nima prebivališča ali sedeža v Republiki Sloveniji, mora določiti odgovorno osebo ali pooblaščenca s prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji. Če oseba iz prejšnjega stavka nima določene odgovorne osebe ali pooblaščenca s prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji, se vročitev dokumentov najprej opravi na naslov prebivališča ali sedeža te osebe v tujini. Če vročitev v skladu s prejšnjim stavkom ni uspešna, se opravi z javnim naznanilom v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

(1)Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in pravnih aktov EU, ki urejajo vino in druge proizvode vinske trte ter aromatizirane vinske proizvode, opravlja vinarski inšpektor v okviru inšpektorata, pristojnega za kmetijstvo.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek nadzor nad izvajanjem določb 9., 17. in 18. člena tega zakona opravlja tudi kmetijski inšpektor v okviru inšpektorata, pristojnega za kmetijstvo.

(3)Ukrepe iz tega zakona odredita vinarski inšpektor ali kmetijski inšpektor z odločbo v upravnem postopku.

(1)Vinarski inšpektor mora poleg pogojev v skladu s splošnimi predpisi, ki urejajo delo v državni upravi, in zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor, izpolnjevati še naslednje pogoje: – imeti mora najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij s področja vinarstva, vinogradništva, živilskih ved ali drugih primerljivih kmetijskih ali biotehniških ved; – imeti mora najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega najmanj tri leta izkušenj s področja vinogradništva ter najmanj eno leto izkušenj s področja vinarstva; – imeti mora opravljen preizkus organoleptičnih sposobnosti iz 27. člena tega zakona ali ta preizkus opraviti v enem letu po sklenitvi delovnega razmerja.

(2)Oseba, ki vodi inšpekcijo za vinarstvo, mora izpolnjevati pogoje iz prve in tretje alineje prejšnjega odstavka ter imeti najmanj pet let delovnih izkušenj v vinogradništvu oziroma vinarstvu.

(1)Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ima vinarski inšpektor poleg pooblastil, ki jih ima v skladu s splošnimi predpisi, ki urejajo inšpekcijo, še pooblastila za: 1. dostop in pregledovanje: vinogradov, proizvodnih obratov (kleti, polnilnic in podobno), skladišč, v katerih se skladiščijo grozdje, vino in drugi proizvodi vinske trte, aromatizirani vinski proizvodi in enološka sredstva, stanovanjskih prostorov, v katerih se za promet namenjeni vino in drugi proizvodi vinske trte ter aromatizirani vinski proizvodi ali enološka sredstva pridelujejo ali skladiščijo, carinskih skladišč v prisotnosti uslužbencev Finančne uprave Republike Slovenije, objektov, v katerih se grozdje, vino in drugi proizvodi vinske trte ter aromatizirani vinski proizvodi prodajajo potrošniku; 2. pregledovanje opreme za pridelavo in predelavo ter točenje; 3. pregledovanje grozdja, vina in drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov v proizvodnem obratu, prevoznem sredstvu, prometu, vključno s ponudbo potrošniku, enoloških sredstev, embalaže; 4. pregledovanje označb na embalaži, na promocijskih materialih in v oglaševanju, laboratorijskih izvidov, poročil pooblaščenega laboratorija za izotopske analize ter pooblaščene organizacije za oceno, listin in drugih dokumentov, ki spremljajo grozdje, vino in druge proizvode vinske trte ter aromatizirane vinske proizvode ter enoloških sredstev, namenjenih za promet, evidence podatkov o prejemu in izdaji, podatkov iz registra vina in registra kmetijskih gospodarstev ter druge dokumentacije pri pridelovalcih, predelovalcih, polnilcih, prodajalcih, gostincih, uvoznikih in distributerjih; 5. nadziranje izvajanja dela pooblaščenega laboratorija za izotopske analize in pooblaščene organizacije za oceno; 6. na stroške lastnika jemanje vzorcev grozdja, vina in drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov in enoloških sredstev ter njihovo dajanje v analizo; 7. organoleptično oceno vina in drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov.

(2)Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ima kmetijski inšpektor poleg pooblastil, ki jih ima v skladu s splošnimi predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor, tudi pooblastilo za pregledovanje vinogradov in vpisa v register vina.

(1)Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora lahko vinarski inšpektor poleg ukrepov v skladu s splošnimi predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor, in v skladu s pravnimi akti EU, ki urejajo področje vina in drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov, izreče tudi naslednje ukrepe: 1. prepove nove in ponovne zasaditve, če pridelovalec nima ustreznih dovoljenj; 2. prepove sajenje in odredi uničenje trsov, ki niso v trsnem izboru; 3. odredi pridelavo grozdja za namen predelave v proizvode v skladu s tem zakonom; 4. preverja podatke v registru vina in jih primerja z dejanskim stanjem, odredi vpis, izbris ali ureditev podatkov; 5. odredi in določi rok za ureditev stanja v registru vina ali prepove opravljanje dejavnosti, če niso izpolnjeni predpisani pogoji o vpisu v register vina ali glede prostorov, opreme in strokovne usposobljenosti pri zavezancih iz 17. člena tega zakona; 6. odredi in določi rok za ureditev stanja v registru vina ali prepove opravljanje dejavnosti iz šestega odstavka 17. člena tega zakona, če niso izpolnjeni predpisani pogoji glede prostorov, opreme in strokovne usposobljenosti pri pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, ki se ukvarja z gostinsko ali trgovsko dejavnostjo, pooblaščenem laboratoriju za izotopske analize, pooblaščeni organizaciji za oceno, pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, ki se ukvarja z uvozom ali distribucijo; 7. izloči iz prometa, zapleni, odredi predelavo ali ustrezno označitev vina in drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov, enoloških sredstev, če niso v skladu z 12., 13., 14., 17., 18., 20., 24., 25., 31., 32., 34. in 35. členom tega zakona; 8. prepove promet z vinom in drugimi proizvodi vinske trte ter aromatiziranimi vinskimi proizvodi, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev, ali prepove promet, če so bili pri pridelavi uporabljeni sredstva in postopki, ki niso dovoljeni, ali so bili uporabljeni na nedovoljeni način; 9. izloči iz prometa, zapleni, odredi predelavo ali odredi ustrezno označitev aromatiziranih vinskih proizvodov, če niso v skladu z 32. členom tega zakona; 10. začasno, do pridobitve analiznega izvida, prepove promet z vinom in drugimi proizvodi vinske trte ter aromatiziranimi vinskimi proizvodi, če sumi, da ne ustrezajo predpisanim pogojem; 11. izloči iz prometa vino in druge proizvode vinske trte ter aromatizirane vinske proizvode, če niso v skladu z 24. in 25. členom tega zakona; 12. predloži vino in druge proizvode vinske trte ter aromatizirane vinske proizvode v oceno pooblaščeni organizaciji za oceno; 13. predlaga ministrstvu odvzem pooblastila pooblaščeni organizaciji za oceno ter pooblaščenemu laboratoriju za izotopske analize, če ne izpolnjujeta pogojev za opravljanje dejavnosti ali ne izvajata nalog v skladu s predpisi ali pogodbo, na podlagi katere se izvaja javno pooblastilo ali druge naloge; 14. prepove promet z vinom in drugimi proizvodi vinske trte ter aromatiziranimi vinskimi proizvodi, če niso opremljeni z ustreznimi listinami v skladu z 31. in 32. členom tega zakona; 15. prepove promet, če z oceno vina, ki ni pridelano v Republiki Sloveniji, ugotovi neustreznost za promet ali neidentičnost z listinami države pridelovalke v skladu z 34. členom tega zakona; 16. odredi nadaljnjo nego ali uporabo vina in drugega proizvoda vinske trte z napako ali pomanjkljivostjo ali neustrezno kakovostjo, če je napaka, pomanjkljivost ali neustrezna kakovost takšna, da je prepovedan promet v skladu s 35. členom tega zakona; 17. prepove zavajajoče poslovne prakse v skladu s 36. členom tega zakona.

(2)Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora lahko kmetijski inšpektor poleg ukrepov v skladu s splošnimi predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor, in v skladu s pravnimi akti EU, ki urejajo področje vina in drugih proizvodov vinske trte ter aromatiziranih vinskih proizvodov, izreče tudi naslednje ukrepe: 1. prepove nove in ponovne zasaditve, če pridelovalec nima ustreznih dovoljenj; 2. preverja verodostojnost podatkov o prijavi škod po naravnih nesrečah; 3. odredi pridelavo grozdja za namen predelave v proizvode v skladu s tem zakonom; 4. preverja podatke v registru vina glede na dejansko stanje, odredi vpis, izbris ali ureditev podatkov.

(1)Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora v skladu s tem zakonom policija glede na svoje pristojnosti zagotavlja pomoč vinarskemu in kmetijskemu inšpektorju.

(2)Če pristojni inšpektor pri opravljanju svojih nalog in izvajanju ukrepov naleti na fizični odpor ali na oviranje ali če tak odpor in oviranje utemeljeno pričakuje, lahko zahteva pomoč policije.

(1)Za kršitelje iz 43. člena tega zakona se za: – najmanjšega pridelovalca šteje tisti, ki obdeluje do vključno 10 a vinograda ali pridela največ 800 kg grozdja ali največ 600 l vina, drugih proizvodov vinske trte oziroma aromatiziranih vinskih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: najmanjši pridelovalec); – manjšega pridelovalca šteje tisti, ki obdeluje več kot 10 a do vključno 1 ha vinograda ali pridela več kot 800 kg in do vključno 7.000 kg grozdja ali več kot 600 l do vključno 5.000 l vina, drugih proizvodov vinske trte oziroma aromatiziranih vinskih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: manjši pridelovalec); – srednje velikega pridelovalca šteje tisti, ki obdeluje več kot 1 ha do vključno 20 ha vinogradov ali pridela več kot 7.000 kg do vključno 150.000 kg grozdja ali več kot 5.000 l do vključno 100.000 l vina, drugih proizvodov vinske trte oziroma aromatiziranih vinskih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: srednje velik pridelovalec); – velikega pridelovalca šteje tisti, ki obdeluje več kot 20 ha vinogradov ali pridela več kot 150.000 kg grozdja ali več kot 100.000 l vina, drugih proizvodov vinske trte oziroma aromatiziranih vinskih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: velik pridelovalec).

(2)Pri določanju obsega pridelave iz prejšnjega odstavka se upošteva zadnje stanje vpisa vinograda iz registra kmetijskih gospodarstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, pri pridelku pa zadnje triletno povprečje pridelka grozdja, vina, drugih proizvodov vinske trte oziroma aromatiziranih vinskih proizvodov iz registra vina. Če ni podatka glede pridelka iz prejšnjega stavka, se upošteva podatek glede pridelka iz registra vina za zadnje vinsko leto. Če se podatki v registru kmetijskih gospodarstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, oziroma registru vina ne ujemajo z dejanskim stanjem ali če podatkov v registru vina ni, se pridelovalec razvrsti na podlagi dejanskega stanja, ki ga na terenu ugotovi vinarski inšpektor, pri čemer se upoštevajo kriteriji iz prejšnjega odstavka.

(3)Če je pridelovalec iz prvega odstavka tega člena razvrščen v dva ali več razredov iz prvega odstavka tega člena, se upošteva razred, za katerega je predpisana najnižja globa.

(4)Če pridelovalec ni vpisan v register vina in se ukvarja s pridelavo, prometom z grozdjem, vinom in drugimi proizvodi vinske trte ter aromatiziranimi vinskimi proizvodi ali enološkimi sredstvi kot pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, se šteje za velikega pridelovalca.

(5)Če pridelovalec ni vpisan v register vina in se ukvarja s pridelavo, prometom z grozdjem, vinom in drugimi proizvodi vinske trte ter aromatiziranimi vinskimi proizvodi ali enološkimi sredstvi kot posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se šteje za manjšega pridelovalca.

(1)Z globo od 2.800 eurov do 28.000 eurov se za prekršek kaznuje velik pridelovalec, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če: 1. grozdje, namenjeno pridelavi vina in drugih proizvodov vinske trte, pridela zunaj vinorodnih enot iz 7. člena tega zakona, razen če pridela grozdje za lastno uporabo; 2. za vinograd nima dovoljenja za zasaditev vinske trte v skladu z 9. členom tega zakona; 3. v vinogradu sadi za namen pridelave vina in drugih proizvodov vinske trte sorte vinske trte ter podlage, ki niso določene v trsnem izboru iz 12. člena tega zakona; 4. vinograda ne obdeluje v skladu s 6. členom tega zakona; 5. se s pridelavo vina in drugih proizvodov vinske trte ukvarja pridelovalec, ki ne izpolnjuje pogojev iz prvega oziroma drugega odstavka 13. člena tega zakona; 6. izvaja nedovoljene enološke postopke iz četrtega odstavka 13. člena tega zakona; 7. uporablja enološka sredstva v nasprotju s 14. členom tega zakona; 8. se ukvarja s poskusno uporabo novih enoloških postopkov iz 15. člena tega zakona brez odobritve ministrstva; 9. ne sporoči podatkov v register vina v skladu s tretjim in šestim odstavkom 18. člena tega zakona; 10. ne vodi evidence podatkov o prejemu in izdaji v skladu z 19. členom tega zakona; 11. uporablja tradicionalne izraze v nasprotju z 20. členom tega zakona; 12. aromatizirani vinski proizvodi ne izpolnjujejo zahtev iz 23. in 25. člena tega zakona; 13. da v promet vino in druge proizvode vinske trte, ki so v nasprotju s 24. členom tega zakona; 14. da v promet vino in druge proizvode vinske trte, označene v nasprotju z 31. členom tega zakona; 15. da v promet aromatizirane vinske proizvode, označene v nasprotju z 32. členom tega zakona; 16. da v promet vino in druge proizvode vinske trte ter aromatizirane vinske proizvode v nasprotju s 34. členom tega zakona; 17. da v promet vino in druge proizvode vinske trte ter aromatizirane vinske proizvode iz prvega odstavka 35. členu tega zakona; 18. označuje, oglašuje oziroma trži vino in druge proizvode vinske trte ter aromatizirane vinske proizvode tako, da zavaja potrošnika glede resničnosti navedb, kot to določa 36. člen tega zakona.

(2)Z globo do 250 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba velikega pridelovalca, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 1.570 eurov do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje veliki pridelovalec, ki je posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(4)Z globo od 1.570 eurov do 15.700 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje srednje velik pridelovalec, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(5)Z globo do 200 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba srednje velikega pridelovalca, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(6)Z globo od 1.125 eurov do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje srednje velik pridelovalec, ki je posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(7)Z globo od 1.125 eurov do 11.250 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje manjši pridelovalec, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(8)Z globo do 150 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba manjšega pridelovalca, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(9)Z globo od 650 eurov do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje manjši pridelovalec, ki je posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(10)Z globo od 100 eurov do 1.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje najmanjši pridelovalec, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(11)Z globo do 50 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba najmanjšega pridelovalca, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(12)Z globo od 40 eurov do 400 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje najmanjši pridelovalec, ki je posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(13)Z globo od 2.800 eurov do 28.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki: – trguje z neoriginalno polnjenim vinom in drugimi proizvodi vinske trte ter aromatiziranimi vinskimi proizvodi, ne glede na njihov izvor, če ni vpisan v register vina v skladu s tretjim odstavkom 17. člena tega zakona; – je polnilec, če ni vpisan v register vina v skladu s tretjim odstavkom 17. člena tega zakona.

(1)Pridelovalcu, ki zaradi spremembe pogojev za vpis v register vina iz 17. člena tega zakona za obstoječi vinograd potrebuje dovoljenje za zasaditev vinske trte, čeprav ga v skladu z Zakonom o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 – ZPOmK-2, 18/23 in 78/23) ni potreboval, se na podlagi vloge izda izredno dovoljenje za zasaditev vinske trte, če ima ob vložitvi vloge takšen vinograd v uporabi.

(2)Vloga iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke o pridelovalcu, KMG MID, velikosti vinograda in lokaciji vinograda.

(3)Vloga iz prvega odstavka tega člena se vloži na upravno enoto najpozneje v enem letu od uveljavitve tega zakona.

Za zavezance, ki so pred uveljavitvijo tega zakona vpisani v register iz 15. člena Zakona o vinu (Uradni list RS, št. 105/06, 72/11, 90/12 – ZdZPVHVVR, 111/13 in 27/17 – ZKme-1D), se šteje, da so z dnem uveljavitve tega zakona vpisani v register vina iz 17. člena tega zakona.

(1)Ne glede na četrti odstavek 30. člena tega zakona se za leti 2028 in 2029 sofinancirajo stroški ocene vina z geografsko označbo za analize iz točke (a) 20. člena Izvedbene uredbe 2019/34/EU. Stroški se krijejo iz proračuna Republike Slovenije.

(2)Višino sofinanciranja stroškov ocene iz prejšnjega odstavka določi minister s cenikom, ki se objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave, najkasneje do 31. decembra 2027.

Dosedanji pokuševalci, imenovani v skladu s 34. členom Zakona o vinu (Uradni list RS, št. 105/06, 72/11, 90/12 – ZdZPVHVVR, 111/13 in 27/17 – ZKme-1D), lahko naloge opravljajo še naprej, če izpolnjujejo pogoje iz 27. člena tega zakona.

Komisija za organoleptično ocenjevanje mošta in vina, imenovana v skladu s 35. členom Zakona o vinu (Uradni list RS, št. 105/06, 72/11, 90/12 – ZdZPVHVVR, 111/13 in 27/17 – ZKme-1D), opravlja naloge komisije za oceno iz 29. člena tega zakona do vključno 31. julija 2026.

Dosedanji nosilec javnega pooblastila, imenovan v skladu z 49. členom Zakona o vinu (Uradni list RS, št. 105/06, 72/11, 90/12 – ZdZPVHVVR, 111/13 in 27/17 – ZKme-1D), opravlja naloge iz 26., 28. in 33. člena tega zakona do vključno 31. decembra 2026.

Ne glede na 36. člen tega zakona lahko gospodarski subjekti z registrirano ali brez registrirane blagovne znamke, katerih firma podjetja ob uveljavitvi tega zakona vsebuje kakršno koli neposredno ali posredno navajanje geografske označbe, njenega dela ali izpeljanke in so bili ustanovljeni ali registrirani pred zaščito geografske označbe na ravni EU, tako blagovno znamko uporabljajo še naprej.

Postopki, ki so se začeli na podlagi Zakona o vinu (Uradni list RS, št. 105/06, 72/11, 90/12 – ZdZPVHVVR, 111/13 in 27/17 – ZKme-1D) pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo v skladu s tem zakonom.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji podzakonski akti: 1. Pravilnik o kontroli kakovosti grozdja v času trgatve (Uradni list RS, št. 68/99, 79/00, 69/01 in 105/06 – Zvin); 2. Pravilnik o postopku in načinu ocenjevanja mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 32/00, 99/01 in 105/06 – Zvin); 3. Navodilo o fizikalno kemijskih analizah grozdnega mošta in vina (Uradni list RS, št. 43/01 in 105/06 – Zvin); 4. Pravilnik o imenovanju pokuševalcev in pooblaščene organizacije za preizkušanje pokuševalcev in organoleptičnih sposobnosti kmetijskih inšpektorjev (Uradni list RS, št. 69/01 in 105/06 – Zvin); 5. Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati grozdje za predelavo v vino, o dovoljenih tehnoloških postopkih in enoloških sredstvih za pridelavo vina in o pogojih glede kakovosti vina, mošta in drugih proizvodov v prometu (Uradni list RS, št. 43/04, 127/04, 112/05 in 105/06 – Zvin); 6. Pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina (Uradni list RS, št. 16/07, 62/09 in 4/16); 7. Pravilnik o seznamu geografskih označb za vina in trsnem izboru (Uradni list RS, št. 49/07, 26/21 in 15/22); 8. Pravilnik o višini stroškov za izdelavo predhodnega mnenja o ustreznosti elaborata, ki določa naziv PTP, za spremljanje dozorevanja grozdja, za mnenje o ustreznosti količine in kakovosti grozdja za pridelavo vrhunskega vina ZGP, za izdelavo izotopskih analiz in za dodatno izobraževanje pokuševalcev (Uradni list RS, št. 31/08, 104/09, 51/12, 32/13, 15/14, 17/15 in 29/16); 9. Pravilnik o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja – Bizeljčan (Uradni list RS, št. 22/09 in 59/09); 10. Pravilnik o kletarski evidenci in spremnih dokumentih za promet z vinom (Uradni list RS, št. 96/09); 11. Pravilnik o označevanju in embalaži vina (Uradni list RS, št. 37/10 in 8/17); 12. Pravilnik o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja – Ritoznojčan (Uradni list RS, št. 38/16); 13. Pravilnik o vinu s priznanim tradicionalnim poimenovanjem Teran (Uradni list RS, št. 205/21); 14. Pravilnik o vinu s priznanim tradicionalnim poimenovanjem Cviček (Uradni list RS, št. št. 44/22); 15. Pravilnik o vinu s priznanim tradicionalnim poimenovanjem Metliška črnina in vinu s priznanim tradicionalnim poimenovanjem Belokranjec (Uradni list RS, št. 112/22).

(2)Predpisi iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do uveljavitve podzakonskih predpisov iz tega zakona.

Minister izda predpise iz tretjega odstavka 6. člena, drugega odstavka 8. člena, enajstega odstavka 10. člena, devetega odstavka 11. člena, šestega odstavka 12. člena, enajstega odstavka 18. člena, drugega odstavka 19. člena, drugega odstavka 20. člena, petega odstavka 25. člena, sedmega odstavka 26. člena, šestega odstavka 27. člena, petega odstavka 28. člena, sedmega odstavka 29. člena, četrtega odstavka 30. člena, sedmega odstavka 33. člena in šestega odstavka 34. člena tega zakona v dveh letih od uveljavitve tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o vinu (Uradni list RS, št. 105/06, 72/11, 90/12 – ZdZPVHVVR, 111/13 in 27/17 – ZKme-1D).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 322-05/25-5/19 Ljubljana, dne 18. februarja 2026 EPA 2597-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica