Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI-C)

V Zakonu o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04, 100/13, 54/22 – ZUPŠ-1 in 102/23) se besedilo 4. člena spremeni tako, da se glasi: »(1) Slovenci, ki živijo zunaj meja Republike Slovenije, Slovenci brez slovenskega državljanstva, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja odnose Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, in državljani držav članic Evropske unije se lahko v šolah v Republiki Sloveniji izobražujejo pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.

(2)Tuji državljani držav, ki niso članice Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: tuji državljani), se lahko izobražujejo v šolah pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije, če se uporablja načelo vzajemnosti, ali če so v Republiki Sloveniji dokončali srednješolsko izobraževanje in opravili maturo, tako kot določa 29. člen tega zakona, ali če imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in so sami ali vsaj eden od njihovih staršev ali skrbnik do začetka izbirnega postopka rezidenti Republike Slovenije za davčne namene v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.

(3)Podrobnejše pogoje v zvezi s številom prostih vpisnih mest, plačilom šolnine ter drugimi pravicami in dolžnostmi študentov v skladu s tem zakonom za izobraževanje tujih državljanov iz prejšnjega odstavka tega člena določi minister.«.

V 8. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Svet šole imenuje in razrešuje direktorja, sprejema razvojni program in program dejavnosti šole ter izvedbeni študijski program, letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi, odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov ter storitev, sprejema finančni načrt šole in letno poročilo o njegovi izvedbi, obravnava evalvacijsko poročilo Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljnjem besedilu: NAKVIS), samoevalvacijsko poročilo šole in poročila o študijski problematiki, odloča o pritožbah v zvezi s statusom študenta, o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, razen v primeru disciplinskega postopka in redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sprejema programe krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila in kataloge znanja za odprti kurikul študijskih programov, obravnava zadeve, ki mu jih predložijo predavateljski zbor, študijska komisija, komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti, ravnatelj ali direktor, reprezentativni sindikat zaposlenih, študenti oziroma skupnost študentov, ter opravlja druge naloge, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi.«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Svet šole imenuje in razrešuje direktorja javne višje strokovne šole s soglasjem ministra. V postopku imenovanja in razrešitve direktorja se smiselno uporablja postopek za imenovanje in razrešitev ravnatelja, ki ga določa zakon, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja.«.

V 10. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »(3) Strateški svet: – sprejme dolgoročni razvojni program šole, – sprejema programe krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila, kadar je šola organizacijska enota zavoda, – predlaga nadstandardne programe in storitve, – predlaga letni delovni načrt šole, – predlaga finančni načrt šole, – spremlja zagotavljanje kakovosti višješolskega študija, – obravnava poročila o študijski problematiki oziroma zadeve, ki mu jih predložijo predavateljski zbor, študijska komisija, komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti, šolska inšpekcija, razvojni svet regije, reprezentativni sindikat zaposlenih ali študenti, – obravnava evalvacijsko poročilo NAKVIS in samoevalvacijsko poročilo šole ter – opravlja druge naloge v skladu z ustanovitvenim aktom.«. Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Podrobnejša organizacija dela strateškega sveta se uredi s poslovnikom, ki ga sprejme strateški svet z večino glasov vseh članov.«.

V 12. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Člani predavateljskega zbora so strokovni delavci javne višje strokovne šole iz prvega odstavka 33. člena tega zakona. Vodi ga direktor oziroma ravnatelj.«. V drugem odstavku se šesta alineja spremeni tako, da se glasi: »– odloča o izvedbi študijskih programov v skladu s predpisi,«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Naloge predavateljskega zbora iz prejšnjega odstavka opravljajo vsi člani predavateljskega zbora, razen v postopku imenovanja predavateljev šole, v katerem odločajo samo predavatelji.«.

V 15. členu se v drugem odstavku četrta alineja spremeni tako, da se glasi: »– sodeluje z NAKVIS in opravi primerjanje z drugimi šolami doma in v tujini,«. Sedma alineja se spremeni tako, da se glasi: »– pripravi samoevalvacijsko poročilo in ga objavi na spletni strani šole.«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(3) Predsednika in člane komisije za spremljanje in zagotavljanje kakovosti imenuje predavateljski zbor za štiri leta in so lahko znova imenovani.«.

V 16. členu se v prvem odstavku besedilo »nacionalno agencijo« nadomesti z besedilom »NAKVIS« in petnajsta alineja spremeni tako, da se glasi: »– opravljanju drugih nalog v skladu s tem zakonom in letnim delovnim načrtom skupnosti šol.«. V drugem odstavku se za zadnjim stavkom doda besedilo, ki se glasi: »K spremembam in dopolnitvam akta o ustanovitvi soglasje Vlade Republike Slovenije ni potrebno, če se spremembe in dopolnitve ne nanašajo na izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka.«.

Besedilo 18. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Višješolski študijski programi in študijski programi za izpopolnjevanje se oblikujejo na podlagi poklicnih standardov.

(2)Poklicni standard je dokument, ki določa vsebino poklicne kvalifikacije na posamezni ravni zahtevnosti in opredeljuje potrebno znanje, spretnosti ter splošne in poklicne zmožnosti.

(3)Poklicni standard sprejme minister, pristojen za delo, na predlog Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: strokovni svet).«.

V 20. členu se tretji in četrti odstavek spremenita tako, da se glasita: »(3) Predavateljski zbor šole na podlagi višješolskega študijskega programa določi kataloge znanja za odprti kurikul in izvedbeni študijski program. Z izvedbenim študijskim programom se predmetnik študijskega programa dopolni z izbirnimi moduli in moduli odprtega kurikula ter se določijo načini ocenjevanja znanja.

(4)Obvezne sestavine višješolskega študijskega programa so: – ime programa, – naziv strokovne izobrazbe, ki se pridobi po končanem študiju, in njegova okrajšava, – razvrstitev po KLASIUS-SRV in KLASIUS-P, – razvrstitev v slovensko ogrodje kvalifikacij (v nadaljnjem besedilu: SOK), evropsko ogrodje kvalifikacij (v nadaljnjem besedilu: EOK) in evropsko ogrodje visokošolskih kvalifikacij (v nadaljnjem besedilu: EOVK), – poklicni standardi, na podlagi katerih je pripravljen, – cilji in kompetence, – trajanje študija, – pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa, – obvezni načini ocenjevanja znanja, – način in oblike izvajanja študija, – pogoji za napredovanje po programu in za končanje študija, – pogoji za prehajanje med programi, – sestavine programa, pri katerih mora biti študent navzoč (vaje, seminarji), – pogoji za končanje posameznih delov programa, če jih ta vsebuje, – podatki o mednarodni primerljivosti programa, – podatki o povezanosti s programi drugih šol v skupnem evropskem visokošolskem prostoru, – predmetnik z ovrednotenjem študijskih obveznosti po Evropskem sistemu prenašanja in zbiranja kreditnih točk (v nadaljnjem besedilu: ECTS), – katalogi znanja in – znanje, ki ga morajo imeti izvajalci posameznih predmetov.«. Peti in šesti odstavek se črtata. Dosedanji sedmi odstavek postane peti odstavek.

21. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Študijski programi za izpopolnjevanje so namenjeni izpopolnjevanju, dopolnjevanju, posodabljanju in poglabljanju znanja na isti ravni zahtevnosti.

(2)Obvezne sestavine študijskih programov za izpopolnjevanje so: – ime programa, – naziv kvalifikacije, – razvrstitev po KLASIUS-SRV in KLASIUS-P, – razvrstitev po SOK in EOK, – cilji in kompetence, – trajanje programa, – pogoji za vpis, – načini in oblike izvajanja programa, – obvezni načini ocenjevanja znanja, – pogoji za dokončanje študija, – predmetnik z ovrednotenjem študijskih obveznosti po ECTS, – katalogi znanja in – znanje, ki ga morajo imeti izvajalci posameznih predmetov.

(3)Šole lahko poleg študijskih programov za izpopolnjevanje organizirajo tudi različne oblike neformalnega učenja, na primer tečaje, poletne šole, programe usposabljanja, izpopolnjevanja in podobno, če to ne ovira izvajanja višješolskih študijskih programov.«.

Za 21. členom se doda nov 21.a člen, ki se glasi:

(1)Mikrodokazilo je javna listina z zapisom učnih izidov, ki jih je posameznik dosegel s krajšim izobraževanjem in usposabljanjem, ovrednotenim z ECTS. Krajše izobraževanje in usposabljanje za pridobitev mikrodokazila je namenjeno pridobitvi posebnega znanja, spretnosti in kompetenc, ki ustrezajo družbenim, osebnim, kulturnim potrebam ali potrebam trga dela ter temeljijo na zagotavljanju kakovosti v skladu z dogovorjenimi standardi v ustreznem sektorju ali na ustreznem področju dejavnosti.

(2)Program krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila sprejme svet šole ali strateški svet šole na predlog predavateljskega zbora šole. Pobudo za sprejem programa krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila lahko predavateljskemu zboru šole posredujejo tudi socialni partnerji, civilna družba in razvojni svet regije. Šola določi interni postopek oblikovanja, potrjevanja in izvajanja krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila, s smiselnim upoštevanjem internih in nacionalnih okvirov sistema zagotavljanja kakovosti v višjem šolstvu. Šola mora imeti vzpostavljen sistem samoevalvacije izvajanja, sestave, vsebine, spreminjanja in ukinjanja programov krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazil v okviru samoevalvacije izobraževalne dejavnosti.

(3)Postopki izvajanja in evalvacije programa krajšega izobraževanja in usposabljanja se preverjajo vzorčno ob rednih postopkih zunanje evalvacije višjih strokovnih šol.

(4)Programi krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila so ovrednoteni z najmanj eno in največ devetimi ECTS.

(5)Obvezne sestavine programa krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila so: – ime programa, – študijsko področje po KLASIUS in razvrstitev v SOK, – cilji, kompetence in učni izidi, – učne obveznosti, ovrednotene po ECTS, – metode in oblike dela v učnih dejavnostih, – pogoji za vpis, – načini ocenjevanja znanja, – pogoji za pridobitev mikrodokazila, – način zagotavljanja kakovosti, na katerem temelji mikrodokazilo.

(6)Obvezne sestavine javne listine mikrodokazilo so: – podatki o udeležencu (ime, priimek ter datum, kraj in država rojstva), – ime programa, – država izdajatelja, – naziv in sedež šole, ki je podelila mikrodokazilo, – ime, priimek in podpis odgovorne osebe šole, – zaporedna številka mikrodokazila, – datum in kraj izdaje, – učni izidi, – obremenitev, potrebna za dosego učnih izidov (v ECTS), – raven (EOK, EOVK in SOK), – načini ocenjevanja znanja, – način zagotavljanja kakovosti, na katerem temelji mikrodokazilo.

(7)Programi krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazil ne pomenijo izvajanja študijskih programov po tem zakonu oziroma opravljanja študijskih obveznosti, določenih z njimi.«.

Besedilo 22. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Skupni študijski programi so višješolski študijski programi, ki jih šole iz Republike Slovenije izvajajo z eno šolo ali več šolami iz Republike Slovenije (slovenski skupni študijski programi) ali iz tujine (mednarodni skupni študijski programi).

(2)Skupni študijski programi se sprejemajo v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, in morajo biti javno objavljeni pred sprejetjem razpisa za vpis. Pri določanju izhodišč za oblikovanje in sprejemanje skupnih študijskih programov se upoštevajo skupna evropska načela o kratkih programih v visokošolskem izobraževanju.

(3)Kdor opravi vse obveznosti po skupnem študijskem programu, dobi skupno diplomo, v kateri so navedene vse šole, ki sodelujejo pri njegovi izvedbi. Skupna diploma je javna listina. Vsebino in obliko skupne diplome ter priloge k diplomi določijo sodelujoče šole, ki se lahko dogovorijo, da namesto skupne diplome podelijo vsaka svojo diplomo. Če vsaka šola podeli svojo diplomo, vsebino in obliko diplome za šolo iz Republike Slovenije določi minister.

(4)Šole, ki izvajajo skupni študijski program, morajo biti pred začetkom izvajanja vpisane v razvid, ki ga vodi ministrstvo. Predlogu za vpis v razvid mora biti priložen dogovor iz prejšnjega odstavka.

(5)Mednarodni skupni študijski program in šola iz tujine morata biti pred začetkom izvajanja v Republiki Sloveniji ustrezno priznana oziroma akreditirana v državi, iz katere izhaja višja strokovna šola, ki sodeluje pri izvedbi skupnega študijskega programa in podeljevanju diplome.

(6)Izvajanje skupnega študijskega programa preneha, šole, ki izvajajo skupni študijski program, pa se iz razvida iz četrtega odstavka tega člena izbrišejo, če: – je prenehala akreditacija šoli iz Republike Slovenije ali šoli iz tujine, – je izdana odločba o prepovedi izvajanja izobraževalne dejavnosti iz 28. člena tega zakona, – se skupni študijski program neprekinjeno ni izvajal v zadnjih sedmih študijskih letih, – ena od šol ne sodeluje več pri izvajanju skupnega študijskega programa v skladu s sporazumom, – to zahteva šola.

(7)V primeru iz prejšnjega odstavka morajo šole vpisanim študentom omogočiti dokončanje študija na enakem ali primerljivem študijskem programu.«.

Za 22. členom se doda nov 22.a člen, ki se glasi:

(1)Višješolsko transnacionalno izobraževanje po tem zakonu so vse oblike in načini višješolskega izobraževanja, pri katerem se višješolski študijski program, oblikovan po evropskih načelih o kratkih programih v visokošolskem izobraževanju, v celoti ali njegovi posamezni deli izvajajo v drugi državi, kot je sedež nosilca višješolskega študijskega programa.

(2)Višješolsko transnacionalno izobraževanje v Republiki Sloveniji se lahko izvaja ali organizira na podlagi pogodbe med šolo, ki je vpisana v razvid v Republiki Sloveniji, in tujo višjo strokovno šolo oziroma drugo tujo institucijo, ki izvaja javnoveljavne študijske programe in izdaja javne listine v državi, kjer je ustanovljena.

(3)Višješolsko transnacionalno izobraževanje lahko v Republiki Sloveniji izvaja tudi tuja višja strokovna šola oziroma druga tuja institucija, če pristojni organi države, kjer je sedež nosilca višješolskega študijskega programa, priznavajo, da za primer transnacionalno izvajanega višješolskega študijskega programa nosilec tega programa in program sodita v njihov višješolski sistem po načelih evropskega kratkega visokošolskega programa, kar pred začetkom izvajanja transnacionalnega izobraževanja na podlagi strokovnega mnenja pristojnega javnega zavoda iz zakona, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, ugotovi ministrstvo, pristojno za višje šole.

(4)Tuji programi iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne smejo biti v nasprotju s cilji vzgoje in izobraževanja, ki jih določa zakon, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja.

(5)Listina o zaključenem višješolskem transnacionalnem izobraževanju, ki se izvaja v Republiki Sloveniji kot del tujega višješolskega sistema, se šteje kot tuja listina in je predmet vrednotenja oziroma priznavanja izobraževanja v Republiki Sloveniji.

(6)Šole, vpisane v razvid v Republiki Sloveniji v skladu s tem zakonom, lahko izvajajo višješolsko transnacionalno izobraževanje v tujini na podlagi pogodbe s tujo višjo strokovno šolo oziroma drugo tujo institucijo. Izdana javna listina je predmet vrednotenja oziroma priznavanja izobraževanja v Republiki Sloveniji. Šole, vpisane v razvid v Republiki Sloveniji, ki izvajajo višješolsko transnacionalno izobraževanje v tujini, vodijo evidenco izdanih dokumentov o končanem študiju v skladu s 56. členom tega zakona.

(7)Podrobnejše pogoje, načine in oblike višješolskega transnacionalnega izobraževanja, obvezne sestavine pogodbe za izvajanje višješolskega transnacionalnega izobraževanja iz drugega in šestega odstavka tega člena, način ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz tretjega odstavka tega člena ter postopek vpisa pogodbe v javno evidenco določi minister, pristojen za višje šole.

(8)Izvajalec višješolskega transnacionalnega izobraževanja mora prenehati izvajati študijski program ali del študijskega programa, če mu akreditacija oziroma vpis v razvid v državi, v kateri je bil akreditiran oziroma vpisan v razvid, preneha veljati. Enako velja, če akreditacija oziroma vpis v razvid preneha izvajalcu višješolskega transnacionalnega izobraževanja, ki je vpisan v razvid v Republiki Sloveniji.«.

V 25. členu se v naslovu člena črta besedilo »in višjih strokovnih šol«. V prvem odstavku se črta besedilo »in višjih strokovnih šol«. Tretji in četrti odstavek se spremenita tako, da se glasita: »(3) Komisija za akreditacijo opravlja naslednje naloge: – daje mnenje o skladnosti predlogov novih višješolskih študijskih programov za pridobitev izobrazbe, študijskih programov za izpopolnjevanje in skupnih študijskih programov z izhodišči ter jih predloži strokovnemu svetu, – imenuje predavatelje višjih strokovnih šol v naziv predavatelj na predlog višjih strokovnih šol v primeru prvega imenovanja v naziv predavatelj za posamezni predmet, – obravnava poročila NAKVIS, – opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

(4)Komisija za akreditacijo sodeluje s strokovnimi sveti za posamezna področja vzgoje in izobraževanja, z javnim zavodom, pristojnim za razvoj poklicnega izobraževanja, ter z NAKVIS. O svojem delu poroča strokovnemu svetu, ki jo je imenoval.«.

V 26. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi: »(5) Šola mora imeti vzpostavljen ustrezen notranji sistem kakovosti, ki ga v postopkih zunanjih evalvacij spremlja in presoja NAKVIS.«. Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Ministrstvo vsakih sedem let po uradni dolžnosti, na predlog NAKVIS ali inšpekcijskih organov pa tudi prej, preverja izpolnjevanje pogojev za vpis v razvid. Šteje se, da se sedemletno obdobje izteče z začetkom novega študijskega leta, v katerem poteče sedem let od vpisa v razvid.«.

V 28. členu se v prvem odstavku v napovednem stavku besedilo »pristojna inšpekcija« nadomesti z besedilom »inšpekcijski organ oziroma NAKVIS«. V tretji alineji se pika nadomesti z vejico in doda nova četrta alineja, ki se glasi: »– ne izpolnjuje standardov kakovosti, opredeljenih v predpisih NAKVIS.«.

V 34. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Naziv predavatelj podeli komisija za akreditacijo na predlog ravnatelja ali direktorja višje strokovne šole kandidatu za prvo imenovanje v naziv predavatelj. V postopku imenovanja komisija za akreditacijo ugotavlja izpolnjevanje predpisanih pogojev kandidata in o tem izda sklep. Zoper sklep komisije za akreditacijo o imenovanju v naziv predavatelj ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor.«. Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(5) Pri vnovičnem imenovanju predavatelja mora kandidat dokazati tudi pedagoške dosežke, povezane z delom na višji strokovni šoli ali visokošolskem zavodu. O vnovični podelitvi naziva predavatelj na predlog ravnatelja ali direktorja višje strokovne šole s sklepom odloči predavateljski zbor. Ravnatelj mora v postopku vnovičnega imenovanja v naziv predavatelj pridobiti mnenje študentov za obdobje predavanj. Zoper sklep predavateljskega zbora ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor.«.

36. člen se črta.

V 41. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Za študenta, ki se po prvem vpisu v prvi letnik študijskega programa izpiše do 15. oktobra v študijskem letu, v katerem se je vpisal, se šteje, da se v ta študijski program ni vpisal.«.

V 44. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Če se študijski program spremeni oziroma mu preneha veljavnost, lahko študent, ki je obiskoval drugi letnik, izobraževanje dokonča po študijskem programu, po katerem se je izobraževal, še dve leti po izteku drugega letnika pod pogoji, ki so veljali ob vpisu v prvi letnik. Če študent ne izpolni pogojev za napredovanje ali dokončanje študija v skladu s študijskim programom, lahko ponavlja le v spremenjenem študijskem programu, opraviti pa mora morebitne dodatne obveznosti, ki mu jih določi ravnatelj ali direktor.«.

V 46. členu se v prvem odstavku prva alineja spremeni tako, da se glasi: »– 60 dni po končanju drugega letnika, če ni ponavljal ali zamenjal študijskega programa,«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) V primerih iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka se lahko študentu iz upravičenih razlogov (starševstvo, težka bolezen in druge okoliščine) in študentu s posebnimi potrebami status podaljša, vendar največ za eno leto.«.

56. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Šole upravljajo naslednje evidence z osebnimi podatki študentov: – evidenco prijavljenih za vpis in vpisanih študentov ter udeležencev, vpisanih v študijske programe za izpopolnjevanje ter v programe krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila; – osebni list, ki se vodi za vsakega študenta študijskega programa in udeleženca v študijskem programu za izpopolnjevanje ter v programu krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila od vpisa v šolo do končanja študija, izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja oziroma do izpisa; – zapisnik o izpitu, s katerim se evidentirajo prijava k izpitu, potek izpita in dosežena ocena; – evidenco izdanih dokumentov o končanem študiju, študijskem programu za izpopolnjevanje ter programu krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila.

(2)V evidencah iz prve, druge in četrte alineje prejšnjega odstavka se obdelujejo: osebno ime študenta oziroma udeleženca (za študentke in udeleženke tudi dekliški priimek), spol, datum, kraj in občina rojstva, država rojstva, stalno in začasno prebivališče, naslov za vročanje, enotna matična številka občana ali občanke (v nadaljnjem besedilu: EMŠO), državljanstvo, predhodno pridobljena izobrazba, način študija, telefonska številka, elektronski naslov in elektronski naslov za vročanje ter davčna številka. Evidenca iz druge alineje prejšnjega odstavka obsega še podatke o opravljenih izpitih, o napredovanju in dokončanju študija, izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja ter osebno fotografijo.

(3)V evidenci iz tretje alineje prvega odstavka tega člena se obdelujejo: osebno ime študenta oziroma udeleženca (za študentke in udeleženke tudi dekliški priimek), spol, vpisna številka študenta oziroma udeleženca, EMŠO, način študija oziroma izobraževanja, usposabljanja ali izpopolnjevanja, letnik in leto študija, izobraževanja, izpopolnjevanja, usposabljanja, študijsko leto prvega vpisa, datum izpita, podatki o tem, ali izpit opravlja prvič ali ga ponavlja, ter ocena, dosežena pri izpitu.

(4)V evidenci iz četrte alineje prvega odstavka tega člena se obdelujejo še podatki o: – številki, kraju in datumu izdane javne listine o zaključenem študijskem programu za pridobitev izobrazbe, končanem študijskem programu za izpopolnjevanje ali končanem programu krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila; – vrsti javne listine o končanem študijskem programu za pridobitev izobrazbe, študijskem programu za izpopolnjevanje ali krajšem izobraževanju in usposabljanju za pridobitev mikrodokazila.

(5)Šole osebne podatke študentov in udeležencev iz evidenc prve do četrte alineje prvega odstavka tega člena obdelujejo za potrebe odločanja in izvajanja svoje višješolske dejavnosti ter podpornih dejavnosti, povezanih z njo. Osebne podatke iz prejšnjega stavka lahko obdelujejo tudi za potrebe nacionalnih in mednarodnih raziskav o spremljanju študentov in diplomantov, ki jih določi ministrstvo, pristojno za višje šolstvo, pri čemer je treba zagotoviti anonimizacijo teh podatkov.«.

62. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Ministrstvo izvaja nadzor nad poslovanjem šol z nadzorom nad porabo sredstev, prejetih v skladu s tem zakonom, z usklajevanjem programov dela in finančnih načrtov, s pregledom letnih programov dela in letnih poročil ter s pregledom izvajanja nalog, določenih v pogodbah ali sklepih o financiranju.

(2)Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo izvaja nadzor nad izvrševanjem predpisov s področja višjega strokovnega izobraževanja.

(3)Nadzor nad izvajanjem pravic študentov, ki se praktično izobražujejo pri delodajalcu, izvaja inšpekcija, pristojna za delo.

(4)Zunanjo evalvacijo po standardih kakovosti šol izvaja NAKVIS.«.

Podzakonska predpisa iz sedmega odstavka novega 22.a člena in osmega odstavka spremenjenega 34. člena zakona minister izda v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(1)Postopki za imenovanje v naziv predavatelj, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih.

(2)Do uskladitve podzakonskih predpisov iz prejšnjega člena se za postopke imenovanja predavateljev v naziv, ki se začnejo po uveljavitvi tega zakona, uporabljajo dosedanji predpisi.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 602-13/25-4/22 Ljubljana, dne 11. februarja 2026 EPA 2645-IX Državni zbor Republike Slovenije Nataša Sukič podpredsednica