Zakon o zdravstveni negi in babištvu (ZZNB)

(1)Ta zakon ureja dejavnost zdravstvene nege in babištva (v nadaljnjem besedilu: ZNB), pogoje za izvajanje storitev ZNB, specializacije v ZNB, pravice in dolžnosti zdravstvenih delavcev v dejavnosti ZNB, organizacijo ZNB in nadzor nad izvajanjem tega zakona.

(2)Za izvajanje dejavnosti ZNB se za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, uporablja zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost.

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo: 1. izvajalec dejavnosti babištva je pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost babištva ter izpolnjuje pogoje za izvajalca zdravstvene dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost; 2. izvajalec dejavnosti zdravstvene nege je pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost zdravstvene nege ter izpolnjuje pogoje za izvajalca zdravstvene dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost; 3. zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB je diplomirani babičar ali diplomirana babica (v nadaljnjem besedilu: diplomirani babičar), diplomirani babičar specialist ali diplomirana babica specialistka (v nadaljnjem besedilu: diplomirani babičar specialist), diplomirani zdravstvenik ali diplomirana medicinska sestra (v nadaljnjem besedilu: diplomirani zdravstvenik), diplomirani zdravstvenik specialist ali diplomirana medicinska sestra specialistka (v nadaljnjem besedilu: diplomirani zdravstvenik specialist), tehnik zdravstvene nege ali tehnica zdravstvene nege (v nadaljnjem besedilu: tehnik zdravstvene nege), bolničar-negovalec ali bolničarka-negovalka (v nadaljnjem besedilu: bolničar-negovalec), višji medicinski tehnik ali višja medicinska sestra (v nadaljnjem besedilu: višji medicinski tehnik), profesor zdravstvene vzgoje ali profesorica zdravstvene vzgoje (v nadaljnjem besedilu: profesor zdravstvene vzgoje) in medicinska sestra babica.

(1)Zdravstvena nega je strokovna in samostojna dejavnost, ki temelji na znanstvenih dokazih, strokovno preverjenih metodah, etičnih načelih ter standardih kakovosti in varnosti. Namen zdravstvene nege je varovanje, ohranjanje, krepitev in povrnitev zdravja ter lajšanje posledic ogroženega zdravja posameznika, družine in skupnosti. Zdravstvena nega obsega zlasti: 1. sistematično ocenjevanje potreb po zdravstveni negi posameznika, družine ali skupnosti; 2. načrtovanje, izvajanje in vrednotenje ukrepov zdravstvene nege v skladu s strokovnimi smernicami in standardi; 3. preprečevanje bolezni, poškodb in zapletov ter izvajanje zdravstvene vzgoje in svetovalnega dela; 4. zagotavljanje varnosti, kakovosti, dostopnosti in kontinuitete zdravstvene obravnave; 5. sodelovanje pri diagnostiki, zdravljenju, rehabilitaciji in paliativni oskrbi v okviru strokovne usposobljenosti; 6. vodenje, organizacijo in upravljanje dejavnosti zdravstvene nege na različnih ravneh zdravstvenega sistema; 7. spodbujanje socialne pravičnosti, kulturne občutljivosti in etičnega ravnanja pri izvajanju zdravstvene nege; 8. opravljanje drugih del v skladu s posebnimi predpisi in pooblastili.

(2)Babištvo je strokovna in samostojna dejavnost, ki temelji na znanstvenih dokazih, strokovno preverjenih metodah, etičnih načelih babiške stroke ter standardih kakovosti in varnosti. Namen babištva je varovanje reproduktivnega zdravja žensk, spodbujanje fiziološkega poteka nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja ter zagotavljanje varne in celostne oskrbe žensk in novorojenčkov. Babištvo obsega zlasti: 1. spremljanje in zdravstveno oskrbo žensk v času nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja ter svetovanje tem ženskam; 2. zdravstveno nego in oskrbo novorojenčka ter svetovanje pri zgodnjem starševstvu in dojenju; 3. spodbujanje, ohranjanje in varovanje normalnih fizioloških, psiholoških, socialnih in kulturnih procesov poroda; 4. zgodnje prepoznavanje zapletov pri materi in otroku ter nujno ukrepanje in napotitev na ustrezno specialistično obravnavo; 5. sodelovanje z drugimi zdravstvenimi delavci pri zagotavljanju celostne zdravstvene obravnave žensk in novorojenčkov; 6. izvajanje zdravstvene vzgoje in svetovalnega dela ter spodbujanje samostojnosti žensk pri skrbi za zdravje sebe in družine; 7. sodelovanje pri varovanju reproduktivnega zdravja, načrtovanju družine in izvajanju preventivnih programov; 8. opravljanje drugih nalog v skladu s posebnimi predpisi in pooblastili.

(3)Dejavnost ZNB se izvaja samostojno, v timski povezavi z drugimi zdravstvenimi delavci in sodelavci ter temelji na vključevanju strokovnega znanja, klinične presoje, tehničnih zmožnosti in terapevtskega odnosa s pacientom.

(1)Zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB izvaja dejavnost ZNB v skladu s kodeksom poklicne etike in strokovnimi smernicami dejavnosti ZNB, ki jih sprejme zbornica ali strokovno združenje, ki mu je v skladu s pogoji iz zakona, ki ureja zdravstveno dejavnost, podeljeno javno pooblastilo (v nadaljnjem besedilu: zbornica).

(2)Zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB mora pri izvajanju dejavnosti ZNB ravnati tudi v skladu z mednarodno sprejetimi strokovnimi smernicami dejavnosti ZNB in v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost.

(1)Zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB sme samostojno izvajati storitve ZNB, če izpolnjuje pogoje iz 62., 63., 63.a in 64. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 196/21 – ZDOsk, 100/22 – ZNUZSZS, 132/22 – odl. US, 141/22 – ZNUNBZ, 14/23 – odl. US, 84/23 – ZDOsk-1, 102/24 – ZZKZ, 32/25 in 112/25 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZZDej), 47. člena Zakona o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (Uradni list RS, št. 136/23, 35/24 – ZZdrS-J, 102/24 – ZZKZ, 112/24 – ZDIUZDZ in 32/25 – ZZDej-N) in tega zakona.

(2)Ne glede na prvi odstavek 64. člena ZZDej se za opravljanje poklica diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar in diplomirani zdravstvenik specialist oziroma diplomirani babičar specialist ne zahteva opravljeno pripravništvo. Diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar in diplomirani zdravstvenik specialist oziroma diplomirani babičar specialist mora ne glede na prvo alinejo petega odstavka 64. člena ZZDej po dokončanem študiju opraviti strokovni izpit pri zbornici.

(3)Diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar po končanem študiju ZNB in opravljenem strokovnem izpitu ali diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar in diplomirani zdravstvenik specialist oziroma diplomirani babičar specialist, ki je za več kot tri leta prekinil delo v dejavnosti ZNB, opravijo strokovno usposabljanje pod nadzorom diplomiranega zdravstvenika oziroma diplomiranega babičarja za dobo od treh do 12 mesecev. Strokovno usposabljanje se opravlja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Če diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar ne opravi strokovnega usposabljanja v predpisanem obsegu, mu lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja.

(4)Strokovne izpite za zdravstvene delavce v dejavnosti ZNB izvaja zbornica. Sredstva za prvo opravljanje strokovnega izpita diplomiranih zdravstvenikov oziroma diplomiranih babičarjev se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.

(5)Izpolnjevanje pogojev za izvajanje storitev ZNB preverja zbornica ob vpisu v register zdravstvenih delavcev v dejavnosti zdravstvene nege in babištva (v nadaljnjem besedilu: register ZNB) oziroma ob podelitvi licence oziroma specialistične licence.

(6)Vsebino in postopek opravljanja strokovnega izpita ter postopek imenovanja izpitne komisije določi minister, pristojen za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister), na predlog zbornice. Minister lahko pozove zbornico, da v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni, pripravi predlog za ureditev vsebine iz prejšnjega stavka. Če minister na poziv iz prejšnjega stavka v postavljenem roku ne prejme predloga zbornice ali presodi, da slednji ni ustrezen, lahko sam določi vsebino iz prvega stavka po predhodno pridobljenem mnenju zbornice. Zbornica mnenje poda v roku, ki ga določi minister, pri čemer ta rok ne sme biti krajši od 15 dni.

(7)Vsebino, trajanje in način pridobivanja znanj med strokovnim usposabljanjem iz tretjega odstavka tega člena in trajanje usposabljanja, ki poteka na podlagi individualnega programa usposabljanja iz osmega odstavka tega člena, določi minister na predlog zbornice. Minister lahko pozove zbornico, da v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni, pripravi predlog za ureditev vsebine iz prejšnjega stavka. Če minister na poziv iz prejšnjega stavka v postavljenem roku ne prejme predloga zbornice ali presodi, da slednji ni ustrezen, lahko sam določi vsebino iz prvega stavka po predhodno pridobljenem mnenju zbornice. Zbornica mnenje poda v roku, ki ga določi minister, pri čemer ta rok ne sme biti krajši od 15 dni.

(8)Ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto ali premestitvi na drugo delovno mesto delodajalec diplomiranemu zdravstveniku oziroma diplomiranemu babičarju zagotovi individualni program usposabljanja, ki traja največ šest mesecev. Individualni program usposabljanja se oblikuje ob upoštevanju preteklih delovnih izkušenj diplomiranega zdravstvenika oziroma diplomiranega babičarja ter omogoča, da diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar pridobi ustrezno znanje, izkušnje in veščine, ki so potrebni za opravljanje dela na delovnem mestu, na katero je premeščen oziroma za katero sklepa pogodbo o zaposlitvi.

Licenca je javna listina, ki dokazuje strokovno usposobljenost diplomiranega zdravstvenika, diplomiranega babičarja in višjega medicinskega tehnika za samostojno opravljanje storitev ZNB v okviru kompetenc, pridobljenih v času študija ZNB, in kompetenc, dodatno pridobljenih v času strokovnega usposabljanja oziroma pripravništva.

Specialistična licenca je javna listina, ki dokazuje strokovno usposobljenost diplomiranega zdravstvenika specialista oziroma diplomiranega babičarja specialista za samostojno opravljanje storitev ZNB v okviru kompetenc iz licence in kompetenc, dodatno pridobljenih v času specializacije.

(1)Diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje storitev ZNB iz 5. člena tega zakona, se lahko specializira na posameznem strokovnem področju. Specializacija se konča s specialističnim izpitom.

(2)Na specializacijo se lahko prijavi diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar, ki ima veljavno licenco in po pridobljeni licenci najmanj dve leti delovnih izkušenj v dejavnosti ZNB na strokovnem področju specializacije, za katero se prijavlja. K prijavi na specializacijo za potrebe mreže javne zdravstvene službe mora diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar priložiti pisno izjavo, da bo po opravljeni specializaciji za prvo zaposlitev kot specialist sprejel ponudbo izvajalca, za katerega je opravljal specializacijo, in sicer za najmanj enkratno obdobje trajanja specializacije za polni delovni čas, in pisno izjavo izvajalca, za katerega se prijavlja, da ima potrebo po specializaciji in da bo specializanta po opravljenem specialističnem izpitu zaposlil na delovnem mestu specialista za najmanj enkratno obdobje trajanja specializacije za polni delovni čas.

(3)Vrste, vsebino, trajanje in potek specializacij v dejavnosti ZNB, postopek odobritve specializacije, opravljanje specialističnega izpita in imenovanje izpitne komisije določi minister na predlog zbornice. Minister lahko pozove zbornico, da v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni, pripravi predlog za ureditev vsebine iz prejšnjega stavka. Če minister na poziv iz prejšnjega stavka v postavljenem roku ne prejme predloga zbornice ali presodi, da slednji ni ustrezen, lahko sam določi vsebino iz prvega stavka po predhodno pridobljenem mnenju zbornice. Zbornica mnenje poda v roku, ki ga določi minister, pri čemer ta rok ne sme biti krajši od 15 dni.

(1)Izvajalci zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe zbornici najpozneje do konca oktobra tekočega leta za naslednje koledarsko leto sporočijo potrebe za posamezno vrsto specializacije.

(2)Izvajalci zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe lahko zaradi izrednih okoliščin (na primer smrt, enostranska odpoved delovnega razmerja, širitev dejavnosti) potrebe po dodatnih specializacijah izjemoma sporočijo tudi med letom.

(1)Na podlagi sporočenih potreb iz prejšnjega člena ter ob upoštevanju potreb prebivalcev, mreže javne zdravstvene službe in podatkov iz registra ZNB petčlanski odbor, sestavljen iz dveh predstavnikov ministrstva, pristojnega za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), predstavnika zbornice, predstavnika Nacionalnega inštituta za javno zdravje in predstavnika Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, za potrebe mreže javne zdravstvene službe enkrat letno pripravi predlog števila razpisanih mest za posamezne vrste specializacij za razpis za potrebe mreže javne zdravstvene službe. Odbor za vsako specializacijo pripravi tudi seznam izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki bodo zaradi izkazanih največjih potreb po specializaciji imeli merilo prednosti. Za člane odbora se glede nasprotja interesov uporablja zakon, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije.

(2)Merilo prednosti iz prejšnjega odstavka, ki se določi za posamezne izvajalce zdravstvene dejavnosti, je do deset dodatnih točk, ki se prištejejo točkam, ki jih na javnem razpisu doseže kandidat, ki je zaposlen pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti iz prejšnjega člena in bo zanj opravljal specializacijo. Merilo prednosti se določi za posameznega izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki izkazuje največje potrebe po specializaciji.

(3)Na podlagi predloga odbora iz prvega odstavka tega člena minister za potrebe mreže javne zdravstvene službe določi število razpisanih mest in merila prednosti za posamezne izvajalce zdravstvene dejavnosti ter zbornici naloži objavo javnega razpisa. Specializacije se razpišejo za celotno državo.

(1)Zbornica na podlagi tretjega odstavka prejšnjega člena za potrebe mreže javne zdravstvene službe enkrat letno objavi javni razpis specializacij. Hkrati lahko zbornica objavi tudi javni razpis specializacij za znanega plačnika.

(2)Javni razpis ostane odprt do popolnitve prostih mest, vendar ne dlje kot 30 dni pred objavo novega javnega razpisa.

(3)Postopek priprave in objave javnega razpisa, merila prednosti za izvajalce zdravstvene dejavnosti, potek specializacije, postopek odobritve in prenehanje specializacije, način odločanja o vštevanju predhodnega usposabljanja v obdobje specializacije, opravljanje specialističnega izpita ter sestavo, naloge, pristojnosti in način delovanja odbora iz prvega odstavka prejšnjega člena določi minister na predlog zbornice. Minister lahko pozove zbornico, da v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni, pripravi predlog za ureditev vsebine iz prejšnjega stavka. Če minister na poziv iz prejšnjega stavka v postavljenem roku ne prejme predloga zbornice ali presodi, da slednji ni ustrezen, lahko sam določi vsebino iz prvega stavka po predhodno pridobljenem mnenju zbornice. Zbornica mnenje poda v roku, ki ga določi minister, pri čemer ta rok ne sme biti krajši od 15 dni.

(1)Specializant se za čas opravljanja specializacije za potrebe mreže javne zdravstvene službe zaposli na specializantskem delovnem mestu pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, pri katerem je zaposlen ob prijavi na specializacijo.

(2)Pogodba o zaposlitvi, ki se sklene za določen čas opravljanja specializacije, mora poleg sestavin, ki jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja, vsebovati tudi naslednje sestavine: 1. delovno mesto specializanta, 2. vrsta in trajanje specializacije, 3. program specializacije, 4. datum začetka opravljanja specializacije, 5. zaveza, da bo specializant po končani specializaciji izpolnil obveznost iz četrtega odstavka tega člena, 6. obveznost specializanta v primerih prenehanja specializacije, 7. druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja.

(3)Specializant opravlja specializacijo pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, ki jih je ministrstvo v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, pooblastilo za izvajanje specializacij (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvajalci). Zbornica vodi evidenco prostih in zasedenih delovnih mest za usposabljanje specializantov pri pooblaščenih izvajalcih (v nadaljnjem besedilu: specializantska delovna mesta). V času opravljanja specializacije pri pooblaščenem izvajalcu specializant nima delovnih obveznosti do matičnega delodajalca, ohrani pa vse pravice iz delovnega razmerja.

(4)Specialist se v enem mesecu po končani specializaciji za najmanj enkratno obdobje, ki ustreza času trajanja specializacije, za polni delovni čas zaposli pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, za potrebe katerega je opravljal specializacijo. Obdobje zaposlitve se podaljša za čas strnjene odsotnosti z dela, daljše od treh mesecev.

(5)Izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki je podal potrebo po specialistu, mora v enem mesecu po zaključku specializacije specialistu izročiti pisni predlog pogodbe o zaposlitvi za najmanj enkratno obdobje trajanja specializacije. V nasprotnem primeru mora v proračun Republike Slovenije povrniti vse stroške, ki so nastali v zvezi s specializacijo, razen stroškov plač in drugih prejemkov iz naslova delovnega razmerja specializanta, oziroma njihov sorazmerni del glede na obdobje trajanja zaposlitve. Izvajalec zdravstvene dejavnosti mora stroške, navedene v prejšnjem stavku, povrniti v proračun Republike Slovenije tudi, če specialistu predčasno preneha delovno razmerje zaradi izredne odpovedi, ki jo da specialist, ali odpovedi, ki jo da delodajalec iz poslovnega razloga.

(6)Specialist je prost obveznosti iz četrtega odstavka tega člena, če v dveh mesecih po zaključku specializacije ne prejme ponudbe za zaposlitev za najmanj enkratno obdobje trajanja specializacije od izvajalca zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe ali se sam ne zaposli v okviru mreže javne zdravstvene službe.

(7)Specialist, ki po končani specializaciji odkloni sklenitev delovnega razmerja z izvajalcem zdravstvene dejavnosti, za katerega je opravljal specializacijo, in specializant, ki mu je bila izdana odločba o prenehanju specializacije, v proračun Republike Slovenije povrneta vse stroške, nastale v zvezi s specializacijo, razen stroškov plač in drugih prejemkov iz naslova delovnega razmerja. Specialist, ki mu po končani specializaciji delovno razmerje pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, za katerega je opravljal specializacijo, preneha pred potekom obdobja, navedenega v četrtem odstavku tega člena, mora povrniti sorazmerni del stroškov specializacije, razen če mu delovno razmerje preneha zaradi izredne odpovedi, ki jo da specialist, ali odpovedi, ki jo da delodajalec iz poslovnega razloga, oziroma zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti.

(1)Specializant sme v času specializacije opravljati storitve ZNB, za izvajanje katerih se specializira, le pod vodstvom in z odgovornostjo mentorja.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek lahko specializant med specializacijo samostojno opravlja tiste storitve ZNB, za katere je pridobil ustrezno znanje, izkušnje in veščine, kar s podpisom potrdi mentor na listu specializanta. Specializant je odgovoren za opravljanje teh storitev.

(1)Iz proračuna Republike Slovenije se za specializacije za potrebe mreže javne zdravstvene službe zagotavljajo sredstva za: – plače, nadomestila plač in druge obveznosti do specializanta iz naslova delovnega razmerja, – stroške mentorstva in koordiniranja specializacij, – obvezna usposabljanja, določena v programu specializacije, – prvo opravljanje specialističnega izpita.

(2)Sredstva iz prejšnjega odstavka se pooblaščenim izvajalcem izplačujejo prek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod).

(3)Višino sredstev za specializacije za potrebe mreže javne zdravstvene službe in podrobnejši opis pravic iz prvega odstavka tega člena določi minister.

(4)Podrobnejši način zagotavljanja sredstev iz prvega odstavka tega člena pooblaščenim izvajalcem, način povračila sredstev iz proračuna Republike Slovenije Zavodu in način povrnitve stroškov proračunu Republike Slovenije določi minister.

(1)Specializant ima ves čas trajanja specializacije glavnega mentorja, ki ga imenuje zbornica, na posameznih specializantskih delovnih mestih med potekom specializacije pa tudi neposredne mentorje, ki jih določijo notranje organizacijske enote pooblaščenega izvajalca, pri katerem se specializanti usposabljajo.

(2)Naloge glavnega mentorja so: 1. priprava individualiziranega programa usposabljanja specializanta, 2. usklajevanje specializacije in nadzor nad njenim potekom, 3. sodelovanje z neposrednimi mentorji in spremljanje njihovega dela, 4. kvartalno ocenjevanje napredovanja specializanta, 5. predlog podaljšanja specializacije koordinatorju, če specializant ni pridobil zadostnega znanja in veščin, 6. organizacija skupinskih oblik usposabljanja specializantov, 7. letno poročanje koordinatorju specializacije o delu in usposabljanju specializanta.

(3)Neposredni mentor usposablja in nadzira specializanta, preverja pridobljena znanja in glavnemu mentorju poroča o napredovanju specializantovega znanja. Poleg tega sodeluje pri skupinskih oblikah usposabljanja specializantov.

(4)Zbornica za vsako specialistično področje imenuje koordinatorja specializacije in njegovega namestnika. Koordinator specializacije spremlja potrebe po specializaciji in zasedenost specializantskih mest in glavnih mentorjev, spremlja napredovanje posameznih specializantov, poroča o potrebah po specializaciji, spremlja kakovost izvajanja specializacije in nudi pomoč glavnim mentorjem.

(1)Za glavnega mentorja je lahko imenovan specialist ZNB, ki ima opravljeno obvezno izobraževanje za glavnega mentorja, ki ga organizira zbornica, pri čemer potrdilo ne sme biti starejše od petih let, ter ima najmanj pet let praktičnih izkušenj na strokovnem področju, na katerem se specializant usposablja, in je v zadnjih petih letih zbral povprečno na leto najmanj 20 licenčnih točk, ki so na podlagi drugega odstavka 18. člena tega zakona potrebne za podaljšanje licence.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se, kadar se uvede nova specializacija, za glavnega mentorja lahko imenuje diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar z najmanj desetimi leti praktičnih izkušenj po pridobljeni licenci za samostojno opravljanje poklica in aktivnim kliničnim delovanjem na strokovnem področju specializacije, na katerem se specializant usposablja. V takšnem primeru mora glavni mentor najpozneje v petih mesecih od imenovanja opraviti obvezno izobraževanje za glavnega mentorja, ki ga organizira zbornica.

(3)Za neposrednega mentorja je lahko imenovan specialist ZNB, ki ima najmanj tri leta specialističnih izkušenj na strokovnem področju, na katerem se specializant usposablja.

(4)Ne glede na prejšnji odstavek se, kadar se uvede nova specializacija, za neposrednega mentorja lahko imenuje diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar, ki ima najmanj pet let praktičnih izkušenj na strokovnem področju po pridobljeni licenci za samostojno opravljanje poklica in izkazuje aktivno klinično delovanje na strokovnem področju specializacije, na katerem se specializant usposablja.

(5)Če se s specializacijo na specialista razširjajo ali prenašajo kompetence drugih poklicnih skupin zdravstvenih delavcev, je za glavnega oziroma neposrednega mentorja lahko imenovan drug zdravstveni delavec, ki izpolnjuje pogoje iz prvega ali drugega oziroma tretjega ali četrtega odstavka tega člena.

(6)Način imenovanja, podrobnejšo opredelitev nalog in razloge za razrešitev glavnega in neposrednega mentorja ter koordinatorja specializacije določi minister na predlog zbornice. Minister lahko pozove zbornico, da v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni, pripravi predlog za ureditev vsebine iz prejšnjega stavka. Če minister na poziv iz prejšnjega stavka v postavljenem roku ne prejme predloga zbornice ali presodi, da slednji ni ustrezen, lahko sam določi vsebino iz prvega stavka po predhodno pridobljenem mnenju zbornice. Zbornica mnenje poda v roku, ki ga določi minister, pri čemer ta rok ne sme biti krajši od 15 dni.

(1)Za samostojno opravljanje poklica v dejavnosti ZNB morajo biti vpisani v register ZNB in imeti veljavno licenco naslednji zdravstveni delavci v dejavnosti ZNB: – diplomirani zdravstvenik, – diplomirani babičar, – diplomirani zdravstvenik specialist, – diplomirani babičar specialist, – višji medicinski tehnik.

(2)Zbornica diplomiranemu zdravstveniku oziroma diplomiranemu babičarju, ki ima opravljen strokovni izpit in strokovno usposabljanje iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona, na njegovo zahtevo podeli licenco. Zbornica višjemu medicinskemu tehniku podeli licenco po uradni dolžnosti po opravljenem strokovnem izpitu.

(3)Diplomiranemu zdravstveniku specialistu oziroma diplomiranemu babičarju specialistu zbornica po uradni dolžnosti podeli specialistično licenco v ZNB po opravljenem specialističnem izpitu.

(4)Z dnem podelitve specialistične licence iz 7. člena tega zakona licenca iz 6. člena tega zakona miruje. V primeru prenehanja veljavnosti specialistične licence iz 7. člena tega zakona zbornica diplomiranemu zdravstveniku oziroma diplomiranemu babičarju na njegovo zahtevo znova podeli licenco iz 6. člena tega zakona.

(5)Licenca iz 6. člena tega zakona oziroma specialistična licenca iz 7. člena tega zakona se podeli za določen čas sedmih let.

(6)Za podelitev, podaljšanje in odvzem licence oziroma specialistične licence se izda odločba v upravnem postopku.

(1)Diplomirani zdravstvenik, diplomirani babičar, diplomirani zdravstvenik specialist, diplomirani babičar specialist oziroma višji medicinski tehnik (v nadaljnjem besedilu: diplomirani zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB) pred iztekom veljavnosti licence oziroma specialistične licence predloži zbornici dokazila o izpolnjevanju pogojev za podaljšanje licence oziroma specialistične licence. Če dokazil ne predloži, zbornica diplomiranemu zdravstvenemu delavcu v dejavnosti ZNB naloži opravljanje preizkusa strokovne usposobljenosti.

(2)Preverjanje strokovne usposobljenosti diplomiranega zdravstvenega delavca v dejavnosti ZNB se za posamezno licenčno obdobje ugotavlja z licenčnimi točkami in opravljenimi obveznimi vsebinami, ki jih pridobi oziroma opravi diplomirani zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB s stalnim strokovnim izpopolnjevanjem.

(3)Diplomirani zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB, ki prvič ne opravi uspešno preizkusa strokovne usposobljenosti ali prvič ne pride na preizkus v določenem roku, se mora na svoje stroške ob rednem delu dodatno strokovno izpopolnjevati na ustreznem področju. Če mora diplomirani zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB za podaljšanje licence opraviti dodatno strokovno izpopolnjevanje, se mu licenca oziroma specialistična licenca podaljša za obdobje, ki je potrebno za izpolnitev tega pogoja in obveznosti iz četrtega odstavka tega člena. Po izpolnitvi tega pogoja se licenca oziroma specialistična licenca diplomiranemu zdravstvenemu delavcu v dejavnosti ZNB podaljša za razliko do sedem let.

(4)Po končanem dodatnem strokovnem izpopolnjevanju mora diplomirani zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB še enkrat opravljati preizkus strokovne usposobljenosti.

(5)Po drugem neuspešnem preizkusu strokovne usposobljenosti oziroma če se drugič ne odzove na poziv za opravljanje preizkusa, diplomiranemu zdravstvenemu delavcu v dejavnosti ZNB zbornica licence oziroma specialistične licence ne podaljša.

(1)Register ZNB upravlja zbornica zaradi potreb odločanja o pridobitvi statusa zdravstvenega delavca ter izvajanja nadzorov nad opravljanjem dejavnosti po tem zakonu. V register ZNB so vpisani vsi zdravstveni delavci v dejavnosti ZNB.

(2)Tehnik zdravstvene nege, bolničar-negovalec, medicinska sestra babica in profesor zdravstvene vzgoje za samostojno delo v zdravstveni dejavnosti ne potrebujejo licence in lahko samostojno opravljajo poklic z vpisom v register.

(3)Zdravstvenega delavca v dejavnosti ZNB zbornica po uradni dolžnosti vpiše v register ZNB po uspešno opravljenem strokovnem izpitu.

(4)V postopku odločanja o vpisu zdravstvenega delavca v dejavnosti ZNB v register ZNB ter o njegovem izbrisu iz registra ZNB, podelitvi, podaljšanju in odvzemu licence ter v postopku napotitve na dodatno strokovno izpopolnjevanje, dodatno strokovno usposabljanje in preizkus strokovne usposobljenosti se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

(5)Pogoje za vpis v register ZNB ter izbris iz registra ZNB, pogoje za podelitev, podaljšanje in odvzem licence ter postopke napotitve na dodatno strokovno izpopolnjevanje, dodatno strokovno usposabljanje in preizkus strokovne usposobljenosti ter njihovo vsebino določi minister na predlog zbornice. Minister lahko pozove zbornico, da v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni, pripravi predlog za ureditev vsebine iz prejšnjega stavka. Če minister na poziv iz prejšnjega stavka v postavljenem roku ne prejme predloga zbornice ali presodi, da slednji ni ustrezen, lahko sam določi vsebino iz prvega stavka po predhodno pridobljenem mnenju zbornice. Zbornica mnenje poda v roku, ki ga določi minister, pri čemer ta rok ne sme biti krajši od 15 dni.

(1)V registru ZNB se obdelujejo naslednji podatki o zdravstvenem delavcu v dejavnosti ZNB: 1. osebno ime in kraj rojstva, 2. EMŠO, 3. naslov stalnega in začasnega prebivališča (kraj, ulica in hišna številka), 4. državljanstvo, 5. datum smrti, 6. izobrazba, strokovni oziroma znanstveni naslov, tuji strokovni oziroma znanstveni naslov ali tuji naziv strokovne izobrazbe, 7. datum opravljenega strokovnega izpita, 8. datum opravljenega strokovnega usposabljanja, 9. datum pridobitve in odvzema licence, vrsta in trajanje podeljene licence, pri specialistični licenci pa tudi podatek o vrsti specializacije, 10. datum izrečenega ukrepa prepovedi opravljanja poklica, 11. datum opravljenega specialističnega izpita, 12. datum vpisa v register in izbrisa iz registra, 13. datum in vrsta pridobljenega dodatnega oziroma specialnega znanja, 14. izrečeni ukrepi zaradi kršitve kodeksa, 15. izjava o uveljavljanju pravice do ugovora vesti, 16. članstvo v domačih in tujih strokovnih združenjih.

(2)Od zasebnih zdravstvenih delavcev v dejavnosti ZNB zbornica brezplačno pridobiva in nadalje obdeluje v registru iz prejšnjega odstavka še naslednje podatke: – datum začetka in prenehanja opravljanja zasebne dejavnosti ZNB; – področje in kraj opravljanja zasebne dejavnosti ZNB; – datum, področje in trajanje podeljene koncesije; – datum sklenitve in trajanje pogodbe z Zavodom ter področje in obseg programa, za katerega je sklenjena pogodba z Zavodom.

(3)Zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB o vsaki spremembi podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena zbornico obvesti najpozneje v 30 dneh od nastanka spremembe.

(1)Diplomiranemu zdravstvenemu delavcu v dejavnosti ZNB lahko zbornica v skladu z akti zbornice začasno ali trajno odvzame licenco oziroma specialistično licenco zaradi: 1. večje strokovne pomanjkljivosti, 2. napake pri delu, 3. pravnomočne obsodbe zaradi kaznivega dejanja, za katero je predpisana kazen zapora najmanj treh let, 4. pravnomočne obsodbe zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ali koruptivnega ravnanja, 5. pravnomočne obsodbe zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, storjenega pri opravljanju dela v ZNB ali v zvezi z njim, 6. izrečenih ukrepov tujih nadzornih organov, s katerimi mu je v tujini omejeno ali onemogočeno opravljanje dela v ZNB.

(2)Trajni odvzem licence oziroma specialistične licence se lahko izreče zaradi večje strokovne pomanjkljivosti ali napake pri delu, kadar je takšno ravnanje diplomiranega zdravstvenega delavca v dejavnosti ZNB povzročilo trajne hujše posledice na zdravju ali smrt pacienta in v primeru pravnomočne obsodbe zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, storjenega pri opravljanju dela v ZNB ali v zvezi z njim ter v primeru izrečenih ukrepov tujih nadzornih organov, s katerimi mu je v tujini trajno onemogočeno opravljanje dela v ZNB.

(3)Začasni odvzem licence oziroma specialistične licence do največ pet let oziroma do izteka razloga za začasni odvzem licence oziroma specialistične licence se lahko izreče: 1. če se ugotovi, da lahko diplomirani zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB s svojim delom resno ogroža zdravje ali življenje pacienta; 2. če je diplomiranemu zdravstvenemu delavcu v dejavnosti ZNB s sodno ali drugo pravnomočno odločbo začasno prepovedano ali onemogočeno opravljanje dejavnosti ali poklica; 3. če se ugotovi, da diplomirani zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB ne izpolnjuje pogojev za samostojno opravljanje dela v ZNB; 4. če se po podelitvi licence oziroma specialistične licence ugotovi, da diplomirani zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB ni pridobil dokazil o izpolnjevanju pogojev na veljaven način ali da pri svojem delu s pacienti ne uporablja jezika v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost; 5. če je bil diplomirani zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen zapora najmanj treh let; 6. če je bila diplomiranemu zdravstvenemu delavcu v dejavnosti ZNB pravnomočno izrečena kazen zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ali koruptivnega ravnanja; 7. zaradi izrečenih ukrepov tujih regulatornih organov, s katerimi je diplomiranemu zdravstvenemu delavcu v dejavnosti ZNB v tujini začasno omejeno ali začasno onemogočeno opravljanje dejavnosti ZNB.

(4)Izbris iz registra ZNB se opravi: – če zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB da pisno izjavo, da ne želi biti vpisan v register; – če je bil zdravstvenemu delavcu v dejavnosti ZNB s pravnomočno sodbo izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica; – ob smrti zdravstvenega delavca v dejavnosti ZNB.

(1)Zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB lahko opusti izvajanje storitev ZNB v razmerju do pacienta, ki je verbalno ali fizično nasilen, če je predhodno izvedel vse interne protokole za zmanjšanje agresivnega vedenja in pomiritev konfliktnih situacij ter so bili izvedeni protokoli neuspešni in če to ne pomeni takojšnjega poslabšanja zdravstvenega stanja pacienta. O svoji odločitvi mora zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB nemudoma obvestiti nadrejeno osebo, ta pa mora sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev nadaljnje zdravstvene obravnave pacienta.

(2)V primeru nezmožnosti izvedbe postopkov ZNB mora zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB to dokumentirati v pacientovi zdravstveni dokumentaciji in o tem nemudoma obvestiti nadrejeno osebo.

Zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB ni odgovoren za neugoden potek zdravstvene obravnave, kadar je ta posledica tega, da pacient navaja neresnične podatke o svojem zdravstvenem stanju, se ne ravna po navodilih zdravstvenega delavca v dejavnosti ZNB ali ne sodeluje pri varovanju, krepitvi in povrnitvi lastnega zdravja.

(1)Zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB lahko dodatno strokovno usposobljenost za delo na ožjem strokovnem področju v dejavnosti ZNB pridobiva z dodatnimi oziroma specialnimi znanji, ki obsegajo teoretična oziroma praktična znanja in spretnosti, ki jih zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB ni pridobil v okviru formalnega izobraževanja za pridobitev poklicne kvalifikacije.

(2)Dodatna oziroma specialna znanja, ki jih pridobi zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB, se vpisujejo v register ZNB.

(3)Vrste dodatnih oziroma specialnih znanj, pogoje za priznavanje izobraževanja za pridobitev dodatnega oziroma specialnega znanja, način in postopek pridobitve dodatnih oziroma specialnih znanj zdravstvenega delavca v dejavnosti ZNB določi minister na predlog zbornice. Minister lahko pozove zbornico, da v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni, pripravi predlog za ureditev vsebine iz prejšnjega stavka. Če minister na poziv iz prejšnjega stavka v postavljenem roku ne prejme predloga zbornice ali presodi, da slednji ni ustrezen, lahko sam določi vsebino iz prvega stavka po predhodno pridobljenem mnenju zbornice. Zbornica mnenje poda v roku, ki ga določi minister, pri čemer ta rok ne sme biti krajši od 15 dni.

(1)Minister za izvajanje storitev ZNB izven prostorov, v katerih se opravlja zdravstvena dejavnost na podlagi dovoljenja, izdanega v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, določi dodatne pogoje glede: – opreme, – zahtevanih poklicnih kvalifikacij, – strokovne usposobljenosti zdravstvenih delavcev v dejavnosti ZNB, – minimalnih ukrepov delodajalca za zaščito zdravstvenega delavca pred nasiljem tretjih oseb v skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, in – minimalnih ukrepov delodajalca za zaščito zdravstvenega delavca zaradi ogrožajočih higienskih in socialnih razmer.

(2)Minister določi postopke in posege ZNB, ki se ne morejo izvajati izven prostorov, v katerih se na podlagi izdanega dovoljenja opravlja zdravstvena dejavnost, pri čemer se upoštevajo zahtevnost posameznih postopkov in posegov ter morebitni vplivi na zdravje pacientov.

(1)Zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB lahko opravlja zdravstvene storitve na daljavo (telemedicina) z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, kadar to omogoča kakovostno, varno in strokovno utemeljeno obravnavo pacienta.

(2)Telemedicina vključuje najmanj: 1. svetovanje in zdravstveno-vzgojno delo, 2. spremljanje pacientov s kronično boleznijo, 3. spremljanje vitalnih funkcij in simptomov z uporabo digitalnih pripomočkov, 4. podporo pacientu pri samozdravljenju in samonadzoru, 5. pripravo na obravnave in oskrbo po odpustu iz bolnišnice.

(3)Telemedicina se lahko izvaja samo, če je pacient predhodno podal privolitev v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice, in je zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB ustrezno usposobljen za uporabo telemedicinskih orodij, razen za izvajanje storitev ZNB po telefonu.

(4)Zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB mora pri izvajanju storitev na daljavo uporabljati varne in preverjene digitalne komunikacijske kanale in ustrezno dokumentirati vse opravljene storitve v zdravstveni dokumentaciji pacienta.

(1)Javni zavod, ki v okviru izvajanja zdravstvene dejavnosti izvaja tudi dejavnost ZNB in ima v zdravstveni negi zaposlenih več kot petintrideset odstotkov vseh delavcev, za področje izvajanja dejavnosti ZNB imenuje pomočnika direktorja za področje ZNB, za katerega se uporabljajo določbe zakona, ki ureja zdravstveno dejavnost, ki veljajo za strokovnega direktorja javnega zdravstvenega zavoda.

(2)Obveznost iz prejšnjega odstavka ne velja za javni zavod, ki ima na delovnem mestu direktorja zaposlenega diplomiranega zdravstvenika oziroma diplomiranega zdravstvenika specialista.

(1)Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem prvega, drugega, tretjega in osmega odstavka 5. člena, prvega in tretjega odstavka 12. člena, 13. člena, prvega odstavka 15. člena, 17. člena, prvega in drugega odstavka 19. člena in 25. člena tega zakona opravlja inšpekcija, pristojna za zdravje, v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijsko nadzorstvo.

(2)Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ima inšpekcijski organ poleg pooblastil, določenih v zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor, tudi naslednja pooblastila: – prepove samostojno opravljanje storitev ZNB v nasprotju z drugim odstavkom 13. člena tega zakona; – prepove samostojno opravljanje dela v dejavnosti ZNB zdravstvenemu delavcu v dejavnosti ZNB, ki ni vpisan v register iz prvega odstavka 19. člena tega zakona oziroma nima veljavne licence iz 17. člena tega zakona; – predlaga zbornici, da zdravstvenega delavca v dejavnosti ZNB izbriše iz registra iz 19. člena ali da zdravstvenemu delavcu v dejavnosti ZNB odvzame licenco iz 17. člena tega zakona; – prepove izvajanje storitev ZNB izven prostorov izvajalcu dejavnosti zdravstvene nege ali izvajalcu dejavnosti babištva, ki ne izpolnjuje pogojev iz 26. člena tega zakona.

Zbornica lahko kot javno pooblastilo poleg nalog, določenih v zakonu, ki ureja zdravstveno dejavnost, opravlja tudi preverjanje znanja in ustrezne usposobljenosti zdravstvenih delavcev v dejavnosti ZNB za delo v službi nujne medicinske pomoči v skladu s predpisom, ki ureja službo nujne medicinske pomoči.

(1)Z globo od 3.000 do 50.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: 1. v primerih iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona ne zagotovi strokovnega usposabljanja, 2. v nasprotju z osmim odstavkom 5. člena tega zakona diplomiranemu zdravstveniku oziroma diplomiranemu babičarju ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto ali premestitvi na drugo delovno mesto ne zagotovi individualnega programa usposabljanja; 3. za čas opravljanja specializacije ne zagotovi, da specializant opravlja delo pod vodstvom in z odgovornostjo mentorja (prvi odstavek 13. člena); 4. ima zaposlenega ali na drugi zakoniti podlagi zagotovljenega zdravstvenega delavca v dejavnosti ZNB, ki ne izpolnjuje pogojev iz 17. ali 19. člena tega zakona za samostojno opravljanje dela v dejavnosti ZNB; 5. izvaja storitve ZNB izven prostorov, v katerih se opravlja zdravstvena dejavnost na podlagi dovoljenja, izdanega v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, v nasprotju s pogoji iz prvega odstavka 25. člena tega zakona; 6. izvaja postopke in posege ZNB izven prostorov, v katerih se na podlagi izdanega dovoljenja opravlja zdravstvena dejavnost, v nasprotju z drugim odstavkom 25. člena tega zakona; 7. v nasprotju s 27. členom tega zakona ne imenuje pomočnika direktorja za področje ZNB.

(2)Z globo od 1.000 do 15.000 eurov se za prekršek iz 1. do 6. točke prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali zasebni zdravstveni delavec.

(3)Z globo od 300 do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in zasebnega zdravstvenega delavca.

Z globo od 300 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek zdravstveni delavec v dejavnosti ZNB, če: – samostojno opravlja storitve ZNB, ki jih mentor ni potrdil s podpisom na listu specializanta v skladu z drugim odstavkom 13. člena tega zakona; – samostojno opravlja poklic v dejavnosti ZNB brez veljavne licence iz 17. člena tega zakona; – samostojno opravlja delo v dejavnosti ZNB brez vpisa v register iz 19. člena tega zakona; – v nasprotju z 22. členom tega zakona opusti dolžnost obvestitve nadrejene osebe v primeru opustitve oziroma nezmožnosti izvedbe postopkov ZNB ali tega ne dokumentira v pacientovi zdravstveni dokumentaciji.

Register izvajalcev v dejavnosti zdravstvene ali babiške nege, ki se vodi pri zbornici na podlagi zakona, ki ureja zdravstveno dejavnost, se z dnem uveljavitve tega zakona vodi kot register ZNB.

(1)Zbornica sprejme kodeks poklicne etike in strokovne smernice dejavnosti ZNB iz prvega odstavka 4. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(2)Minister najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona izda predpise iz šestega in sedmega odstavka 5. člena, tretjega odstavka 8. člena, tretjega odstavka 11. člena, tretjega in četrtega odstavka 14. člena, šestega odstavka 16. člena, petega odstavka 19. člena, tretjega odstavka 24. člena ter prvega in drugega odstavka 25. člena tega zakona.

Javni zavodi, ki v okviru izvajanja zdravstvene dejavnosti izvajajo tudi dejavnost ZNB, morajo najpozneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona v aktih o sistemizaciji delovnih mest določiti delovno mesto pomočnika direktorja za področje ZNB in v roku štirih mesecev od sprejema akta o sistemizaciji delovnih mest objaviti javni razpis za imenovanje pomočnika direktorja za področje ZNB iz 27. člena tega zakona.

Glavni mentorji morajo najpozneje v štirih letih od uveljavitve tega zakona opraviti obvezno izobraževanje iz prvega odstavka 16. člena tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati Pravilnik o nacionalnem registru specialnih znanj v dejavnosti zdravstvene in babiške nege (Uradni list RS, št. 40/10), Pravilnik o registru in licencah izvajalcev v dejavnosti zdravstvene ali babiške nege (Uradni list RS, št. 152/20 in 195/21) in Pravilnik o vrstah, vsebini, trajanju in poteku specializacij izvajalcev v dejavnosti zdravstvene in babiške nege (Uradni list RS, št. Uradni list RS, št. 37/25, 42/25, 73/25 in 93/25), ki se še naprej uporabljajo do uveljavitve podzakonskih predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.

(1)Drugi in tretji odstavek 5. člena in drugi odstavek 17. člena tega zakona se uporabljajo za diplomiranega zdravstvenika oziroma diplomiranega babičarja, ki je zaključil študij ZNB po preteku 12 mesecev od uveljavitve tega zakona, ali za diplomiranega zdravstvenika oziroma diplomiranega babičarja, ki je po preteku 12 mesecev od uveljavitve tega zakona za več kot tri leta prekinil delo v dejavnosti ZNB.

(2)Diplomirani zdravstvenik oziroma diplomirani babičar, ki ima na dan uveljavitve tega zakona veljavno licenco oziroma pridobi licenco v obdobju 12 mesecev od uveljavitve tega zakona, lahko nadaljuje z opravljanjem storitev v dejavnosti ZNB do poteka veljavnosti licence, za podaljšanje veljavnosti licence pa mora izpolniti pogoje, ki jih določa ta zakon.

Ne glede na prvi odstavek 5. člena tega zakona se do 31. 12. 2027 glede potrebnega znanja slovenskega jezika uporabljajo določbe 26. in 29. člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (Uradni list RS, št. 111/25).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 501-01/25-78/17 Ljubljana, dne 11. februarja 2026 EPA 2649-IX Državni zbor Republike Slovenije Nataša Sukič podpredsednica