Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob-1)

Ta zakon ureja udeležbo delavcev in delavk (v nadaljnjem besedilu: delavcev) pri dobičku družbe, vrste shem udeležbe pri dobičku, pogodbo ali sklep o udeležbi delavcev pri dobičku, postopek za sklenitev pogodbe oziroma sprejem sklepa o udeležbi delavcev pri dobičku in posebno davčno obravnavo.

(1)Ta zakon se uporablja za vse družbe, razen določb o delniški shemi, ki se uporabljajo samo za delniške družbe, in določb o družbeniški shemi, ki se uporabljajo samo za družbe z omejeno odgovornostjo.

(2)Ta zakon se uporablja le za udeležbo pri dobičku, pri kateri delež dobička, namenjen delavcem, ne presega 33 odstotkov čistega poslovnega izida, ustvarjenega v posameznem poslovnem letu, in hkrati ne več kot 20 odstotkov bruto mase plač poslovnega leta, katerega dobiček se deli.

(1)Udeležba pri dobičku po tem zakonu je prostovoljna za delavce in družbo.

(2)Pravica do udeležbe pri dobičku ni prenosljiva.

(1)Vsi delavci morajo biti udeleženi pri dobičku pod enakimi pogoji.

(2)Udeležba pri dobičku ne sme posegati v že pridobljene pravice delavcev, ki izhajajo iz delovnega razmerja.

Vsi udeleženci in organi, ki dajo pobudo oziroma sodelujejo pri pripravi in udeležbi pri dobičku, morajo ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika.

(1)V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen: 1. »delavec« je fizična oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, v delovnem razmerju z družbo na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi; za delavca se šteje tudi član poslovodstva, prokurist in izvršni direktor, če ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in na tej podlagi ni upravičen do udeležbe pri dobičku; za delavca se ne šteje fizična oseba, ki je hkrati pretežni lastnik družbe; 2. »pretežni lastnik družbe« ali »pretežna lastnica družbe« (v nadaljnjem besedilu: pretežni lastnik družbe) je fizična oseba, ki je sam neposredni ali posredni imetnik poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju, na podlagi katerih ima najmanj 10 odstotkov glasovalnih pravic ali najmanj 10-odstotni delež v kapitalu družbe; za pretežnega lastnika se šteje tudi zakonec ali zunajzakonski partner takšne fizične osebe; 3. »udeležba pri dobičku« je udeležba delavcev pri razdelitvi dobička družbe, ki je ugotovljen in razdeljen v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in se delavcem lahko zagotovi v denarju, delnicah ali družbeniških deležih; 4. »shema udeležbe pri dobičku« je način delitve dobička delavcem v skladu s tem zakonom; 5. »čisti poslovni izid« je čisti poslovni izid obračunskega obdobja, kot ga določa zakon, ki ureja gospodarske družbe; 6. »delež dobička, namenjen delavcem«, je del dobička, ki se v skladu s tem zakonom nameni za udeležbo delavcev pri dobičku; 7. »pripadajoči znesek dobička« je znesek, ki je izražen v denarju in v okviru udeležbe pri dobičku pripada posameznemu delavcu; 8. »temeljni akt družbe« je statut ali družbena pogodba; 9. »bruto masa plač« je skupni znesek bruto plač in nadomestil plač vseh delavcev, ki bremenijo družbo v poslovnem letu; 10. »priznane finančne metode vrednotenja« so metode, ki jih družba ali neodvisni cenilec uporabi za strokovno določitev tržne vrednosti poslovnih deležev ob upoštevanju tržnih razmer, značilnosti družbe in ustaljenih praks finančne stroke; 11. »centralna depotna družba« je centralna depotna družba po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov; 12. »delnice« so navadne imenske delnice, ki so v celoti vplačane in katerih izdajatelj je družba, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja gospodarske družbe; 13. »povprečno število delavcev« je aritmetično povprečje mesečnega števila delavcev, ugotovljenega na zadnji dan posameznega meseca v poslovnem letu; 14. »družba« je kapitalska družba v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe; 15. »reprezentativni sindikat« ima pomen, kot ga določa zakon, ki ureja reprezentativnost sindikatov; 16. »sklep o uporabi dobička« je sklep skupščine družbe, sprejet v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, s katerim skupščina odloči o uporabi bilančnega dobička za izplačila delavcem; 17. »sklep o udeležbi delavcev pri dobičku« je sklep skupščine iz 12. člena tega zakona, s katerim se udeležba pri dobičku uredi brez sklenitve pogodbe o udeležbi delavcev pri dobičku.

(2)Izrazi »poslovodstvo«, »prokurist« in »izvršni direktor«, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja gospodarske družbe.

Družba lahko uveljavlja davčne ugodnosti po tem zakonu, če je povprečna mesečna bruto plača v družbi v poslovnem letu, za katerega se določa udeležba pri dobičku: – višja od povprečne mesečne bruto plače v zasebnem sektorju v predhodnem poslovnem letu in če rast povprečne mesečne bruto plače v družbi dosega najmanj 70 % rasti povprečne mesečne bruto plače, ki so jo v predhodnem poslovnem letu dosegle družbe v istem oddelku standardne klasifikacije dejavnosti, kot jo objavi Statistični urad Republike Slovenije, ali – višja od 120 % povprečne mesečne bruto plače v zasebnem sektorju v predhodnem poslovnem letu in če rast povprečne mesečne bruto plače v družbi presega povprečno letno stopnjo inflacije v Republiki Sloveniji v predhodnem poslovnem letu, kot jo objavi Statistični urad Republike Slovenije.

(1)Pogodba o udeležbi pri dobičku (v nadaljnjem besedilu: pogodba) je pogodba, s katero se uredi pravica delavca do udeležbe pri dobičku družbe in s katero se družba zaveže, da bo delavcu izplačala del dobička v skladu z dogovorjeno shemo udeležbe pri dobičku.

(2)Družba ima lahko hkrati sklenjeno le eno pogodbo po tem zakonu, ki velja za vse delavce. V okviru te pogodbe se lahko določijo ena ali več shem udeležbe pri dobičku, kot jih določa ta zakon, pri čemer mora vsaka shema veljati za vse delavce.

(3)Pogodba mora veljati za vse delavce in ne sme izključevati nobenega delavca.

(4)Pogodba lahko določa, da mora biti delavec za pridobitev pravice do udeležbe pri dobičku v delovnem razmerju v družbi najmanj določeno obdobje v poslovnem letu, za katerega se izplačuje dobiček (v nadaljnjem besedilu: trajanje delovnega razmerja). Tako določeno obdobje ne sme presegati šestih mesecev.

(5)Pogodba mora vsebovati zlasti: 1. pogodbene stranke; 2. dogovorjene sheme udeležbe pri dobičku za posamezno poslovno leto v skladu s 15. členom tega zakona; 3. delež dobička, namenjen delavcem; 4. merila za določitev pripadajočega zneska dobička, pri čemer razmerje med najvišjim in najnižjim pripadajočim zneskom ne sme presegati razmerja ena proti osem; 5. rok izplačila pripadajočega zneska; 6. pravila za izračun trajanja delovnega razmerja, če velja pogoj iz prejšnjega odstavka; 7. način in roke za uveljavitev pravice do izplačila pripadajočega deleža dobička oziroma pridobitve delnic ali družbeniških deležev ter posledice pri njihovem razpolaganju v skladu z 19. oziroma 22. členom tega zakona; 8. način obveščanja delavcev v zvezi z udeležbo pri dobičku; 9. način izračuna sorazmernega deleža pripadajočega zneska dobička ob delavčevi odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi; 10. pogoji in način razpolaganja s poslovnimi deleži oziroma delnicami družbe ter morebitno možnost odkupa poslovnih deležev oziroma delnic s strani družbe, vključno z določitvijo načina oblikovanja cene odkupa; 11. čas veljavnosti pogodbe.

(1)Pobudo za sklenitev pogodbe lahko podajo delavci, poslovodstvo ter družbeniki ali delničarji.

(2)Delavci lahko pobudo iz prejšnjega odstavka podajo prek reprezentativnega sindikata v družbi, sveta delavcev ali delavskega zaupnika oziroma prek enega ali več predstavnikov delavcev, ki jih delavci imenujejo na zboru delavcev.

(3)Če pobudo dajo delavci, mora poslovodstvo v 15 dneh od prejema pobude oblikovati svoje mnenje z utemeljitvijo in z njim seznaniti delavce na način, kot ga določa zakon, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.

(4)Poslovodstvo lahko svoje mnenje z utemeljitvijo pošlje tudi skupščini, da se ta do pobude opredeli. Poslovodstvo lahko z delavci začne pogajanja za sklenitev pogodbe le, če je udeležba delavcev pri dobičku dovoljena v temeljnem aktu družbe ali če je skupščina o tem predhodno odločila s sklepom v skladu z drugim odstavkom 10. člena tega zakona. Če je poslovodstvo svoje mnenje z utemeljitvijo poslalo skupščini, mora ravnati v skladu z odločitvijo skupščine.

(5)V postopku za sklenitev pogodbe nastopajo na strani družbe poslovodstvo ali osebe, ki jih poslovodstvo za to pooblasti, na strani delavcev pa reprezentativni sindikat v družbi, svet delavcev ali delavski zaupnik ali eden ali več predstavnikov delavcev, ki jih delavci imenujejo na zboru delavcev.

(6)Pogodba se lahko sklene za delitev dobička za eno ali več poslovnih let.

(7)Pogodba se lahko sklene za delitev dobička za preteklo poslovno leto, če je sklenjena v poslovnem letu, v katerem je skupščina družbe sprejela sklep o uporabi dobička za to poslovno leto.

(1)Temeljni akt družbe mora v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, določiti, da se dobiček družbe lahko uporabi za udeležbo delavcev pri dobičku.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se lahko dobiček v družbi uporabi za udeležbo delavcev pri dobičku tudi, če temeljni akt tega izrecno ne določa, če tako odloči skupščina s posebnim sklepom.

(3)Na strani družbe odloča o sklenitvi pogodbe skupščina z navadno večino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Sklep skupščine mora vsebovati tudi pooblastilo poslovodstvu za sklenitev pogodbe.

(1)V imenu delavcev sprejme sklep o sklenitvi pogodbe reprezentativni sindikat v družbi.

(2)Če je v družbi organiziranih več reprezentativnih sindikatov, odločajo o sklenitvi pogodbe skupaj.

(3)Če v družbi ni organiziranega reprezentativnega sindikata, odloča o sklenitvi pogodbe svet delavcev ali delavski zaupnik, organiziran v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.

(4)Če v družbi ni organiziranega reprezentativnega sindikata niti sveta delavcev ali delavskega zaupnika, odločajo o sklenitvi pogodbe delavci neposredno na zboru delavcev, ki ga skliče poslovodstvo družbe. Sklep o sklenitvi pogodbe mora biti sprejet z večino glasov vseh delavcev v družbi.

(5)Sklep o sklenitvi pogodbe mora vsebovati tudi pooblastilo pooblaščeni osebi za sklenitev pogodbe in imenovanje skrbnika pogodbe.

(6)Iz zapisnika o sprejetju sklepa iz četrtega odstavka tega člena morajo biti razvidni kraj in datum sestanka zbora delavcev, izid glasovanja in ugotovitev predsedujočega zboru o sprejetju sklepa o sklenitvi pogodbe.

(1)Če v 45 dneh od podaje pobude pogodba iz 8. člena tega zakona ni sklenjena, lahko skupščina družbe na pobudo delavcev, poslovodstva, delničarja ali družbenika družbe sprejme sklep o udeležbi delavcev pri dobičku, pri čemer se za postopek podaje pobude smiselno uporabljajo določbe 9. člena tega zakona.

(2)Na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka poslovodstvo družbe pripravi načrt o delitvi dobička delavcem (v nadaljnjem besedilu: načrt), ki mora upoštevati naslednja pravila: – da udeležba delavcev pri dobičku velja za vse delavce, ki so bili v letu, za katerega se deli dobiček, v družbi zaposleni določeno obdobje, ki ne sme presegati šestih mesecev; – določitev ene ali več shem udeležbe pri dobičku za posamezno poslovno leto v skladu s 15. členom tega zakona; – da se delavcem razdeli najmanj 5 odstotkov čistega poslovnega izida, ustvarjenega v posameznem poslovnem letu; – rok izplačila pripadajočega zneska; – pogoji in način razpolaganja s poslovnimi deleži oziroma delnicami družbe ter morebitna možnost odkupa poslovnih deležev oziroma delnic s strani družbe, vključno z določitvijo načina oblikovanja cene odkupa.

(3)Načrt mora vsebovati tudi merila za določitev pripadajočega zneska dobička. Pri določitvi meril mora poslovodstvo upoštevati, da se najmanj 30 odstotkov in največ 90 odstotkov deleža dobička, namenjenega delavcem, razdeli glede na delež bruto mase plač posameznega delavca v skupni bruto masi plač za leto, za katerega se deli dobiček, ter da se najmanj 10 in največ 70 odstotkov tega deleža razdeli sorazmerno glede na povprečno število delavcev v poslovnem letu, za katerega se dobiček deli.

(4)Poslovodstvo lahko pri določitvi meril za razdelitev deleža dobička, namenjenega delavcem, poleg meril iz prejšnjega odstavka upošteva tudi naslednja dodatna merila: – do 30 odstotkov deleža dobička, namenjenega delavcem, glede na doseženo povprečno oceno individualne delovne uspešnosti delavca za obravnavano poslovno leto; – do 30 odstotkov deleža dobička, namenjenega delavcem, glede na druga merila, ki jih določi poslovodstvo in morajo biti skladna z načinom določanja pripadajočega zneska dobička iz prejšnjega odstavka.

(5)Načrt, ki ni pripravljen v skladu s pravili iz tega člena, je ničen in ne more biti podlaga za udeležbo delavcev pri dobičku.

(1)Delavec pridobi pravico do udeležbe pri dobičku za posamezno poslovno leto z dnem, ko skupščina družbe sprejme sklep o uporabi dobička, s katerim določi, da se del dobička nameni udeležbi delavcev pri dobičku, če posamezni delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev te pravice, določene s tem zakonom.

(2)Pravica iz prejšnjega odstavka se uresničuje na način in pod pogoji, določenimi s pogodbo o udeležbi pri dobičku ali sklepom o udeležbi delavcev pri dobičku, sprejetim v skladu s tem zakonom.

(3)Pripadajoči znesek udeležbe pri dobičku se delavcu določi v skladu s pogodbo o udeležbi pri dobičku oziroma načrtom o delitvi dobička.

(4)Smrt delavca po pridobitvi pravice do udeležbe pri dobičku za posamezno poslovno leto ne vpliva na obstoj te pravice.

(1)Po pridobitvi pravice do udeležbe pri dobičku v skladu s prejšnjim členom poslovodstvo družbe določi posameznemu delavcu pripadajoči znesek dobička na podlagi meril, določenih s pogodbo o udeležbi pri dobičku ali načrtom o delitvi dobička, namenjenega delavcem.

(2)Družba mora delavca o višini pripadajočega zneska dobička obvestiti na pri delodajalcu običajen način najpozneje v 30 dneh po sklenitvi pogodbe oziroma sprejemu sklepa o udeležbi delavcev pri dobičku.

(3)Izplačilo pripadajočega zneska dobička oziroma pridobitev delnic ali družbeniških deležev se izvede v rokih in na način, določenih s pogodbo o udeležbi pri dobičku ali načrtom o delitvi dobička, namenjenega delavcem, v skladu s tem zakonom.

Udeležba delavcev pri dobičku se zagotovi z uporabo naslednjih shem udeležbe pri dobičku: – denarne sheme, – delniške sheme, – družbeniške sheme.

Denarna shema je shema udeležbe pri dobičku, ki daje delavcem pravico do izplačila pripadajočega zneska dobička v denarju.

(1)Družbeniška shema je shema udeležbe pri dobičku, ki daje delavcem pravico do izplačila pripadajočega zneska dobička v obliki poslovnega deleža družbe z omejeno odgovornostjo, ob upoštevanju tudi davčne obveznosti.

(2)Ne glede na 480. člen Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21, 18/23 – ZDU-1O, 75/23, 102/24 in 77/25; v nadaljnjem besedilu: ZGD-1), ki določa, da lahko poslovni delež pripada eni ali več osebam skupaj in se lahko deli na dele, lahko delavec v okviru družbeniške sheme pridobi poslovni delež le kot samostojen (individualni) poslovni delež. Tak poslovni delež ne sme pripadati več delavcem skupaj.

(3)Če v okviru družbeniške sheme upravičen znesek udeležbe pri dobičku zaposlenega ne ustreza natančni vrednosti enega ali več celih poslovnih deležev iz prejšnjega odstavka, se delavcu podeli največje možno število celih poslovnih deležev, določeno z zaokroževanjem navzdol. Preostanek upravičenega zneska se delavcu izplača v denarju v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo denarno shemo.

(4)Če bi izvedba družbeniške sheme povzročila preseganje največjega dopustnega števila družbenikov iz drugega odstavka 473. člena ZGD-1, lahko družba delavcem podeli poslovne deleže šele po pridobitvi dovoljenja iz tretjega odstavka 473. člena ZGD-1.

Vrednost poslovnih deležev iz prejšnjega člena, ki jo določi družba, se določi ob upoštevanju tržne cene, primerljive z vrednostjo podobnih deležev na trgu. Če primerljivih tržnih podatkov ni mogoče pridobiti, se lahko uporabijo priznane finančne metode vrednotenja.

(1)Delavec s poslovnimi deleži, pridobljenimi na podlagi tega zakona, ne sme razpolagati tri leta od dneva pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička.

(2)Poslovodstvo družbe poda predlog za vpis prepovedi razpolaganja s poslovnim deležem v sodni register.

(3)Poslovodstvo po poteku treh let od pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička družbe poda predlog za izbris prepovedi razpolaganja iz prvega odstavka tega člena.

(4)Družba ima pri prodaji poslovnih deležev, pridobljenih na podlagi družbeniške sheme iz 17. člena tega zakona, predkupno pravico, ki ima prednost pred predkupno pravico družbenikov iz četrtega odstavka 481. člena ZGD-1.

(1)Delniška shema je shema udeležbe pri dobičku, ki daje delavcem pravico do izplačila pripadajočega zneska dobička v obliki delnic, ob upoštevanju tudi davčne obveznosti.

(2)Ne glede na 337. člen ZGD-1 dosedanji delničarji nimajo prednostne pravice do vpisa novih delnic, če družba zagotovi delnice s povečanjem osnovnega kapitala za namen delniške sheme po tem zakonu.

(3)Za delnice, izdane v okviru delniške sheme pri družbah, s katerih delnicami se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, ki se nanašajo na javno ponudbo vrednostnih papirjev.

(4)Delnice družb, s katerih delnicami se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, morajo biti vpisane na ime delavca v centralnem registru pri centralni depotni družbi najpozneje v treh mesecih od dneva pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička.

(5)Če drug zakon določa, da sme družba povečati osnovni kapital ali pridobiti določen delež lastnih delnic, ko pristojni državni organ ali organizacija z javnimi pooblastili izda odločbo, s katero ugotovi, da družba izpolnjuje pogoje za povečanje osnovnega kapitala oziroma pridobitev zadevnega deleža delnic, lahko družba poveča osnovni kapital oziroma pridobi zadevni delež delnic in sklene pogodbo iz 8. člena tega zakona šele, ko pristojni organ izda tako odločbo. Ta odstavek se smiselno uporablja tudi, kadar morajo posamezni delničarji ali z njimi povezane osebe po drugem zakonu za pridobitev delnic pridobiti dovoljenje pristojnega organa.

(1)Vrednost delnic, izdanih na podlagi delniške sheme, ne sme biti nižja od zadnje tržne cene že izdanih delnic družbe.

(2)Kot zadnja tržna cena se v primeru delnic, uvrščenih v trgovanje na organiziranem trgu, šteje povprečna cena že izdanih delnic družbe, s katerimi bodo delnice, izdane na podlagi delniške sheme, sestavljale isti razred, dosežena pri poslovanju s temi delnicami na organiziranem trgu v zadnjih 12 mesecih pred pridobitvijo pravice do pridobitve delnic.

(3)V primeru delnic, ki niso uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu, se kot zadnja tržna cena šteje primerljiva tržna cena delnic. Če primerljivih tržnih podatkov ni mogoče pridobiti, se lahko uporabijo priznane finančne metode vrednotenja.

(1)Delavec z delnicami, pridobljenimi na podlagi tega zakona, ne sme razpolagati tri leta od dneva pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička.

(2)Za delnice družb, ki morajo biti v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, vpisane v centralni register, centralna depotna družba na podlagi delniške sheme izda oziroma prenese delnice v breme računa družbe in pri tem v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev na teh delnicah vpiše prepoved razpolaganja v korist družbe, kar mora družba v nalogu za izdajo delnic ali nalogu za prenos delnic izrecno navesti.

(3)Družba po poteku treh let od pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička izvede izbris prepovedi razpolaganja iz prvega in drugega odstavka tega člena.

(4)Družba ima pri prodaji delnic, pridobljenih na podlagi delniške sheme iz 20. člena tega zakona, predkupno pravico. Družba lahko uveljavi predkupno pravico in pridobi delnice le v skladu s pogoji in omejitvami zakona, ki ureja gospodarske družbe, glede pridobivanja lastnih delnic.

(5)Delavec, ki namerava prodati delnice, mora družbo pisno obvestiti o nameravani prodaji in pogojih prodaje ter jo pozvati, naj mu sporoči svojo pripravljenost za nakup v enem mesecu od prejema obvestila.

Pogodba za delavca preneha veljati s prenehanjem delovnega razmerja.

(1)Pogodba preneha veljati: – s potekom roka, za katerega je bila sklenjena; – na dan začetka stečajnega postopka nad družbo ali potrditve prisilne poravnave; – s prenehanjem družbe ali – če družba v skladu s 26. členom tega zakona odpove pogodbo o udeležbi delavcev pri dobičku.

(2)Poslovodstvo mora v 15 dneh po prenehanju veljavnosti pogodbe ministrstvo, pristojno za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), obvestiti o prenehanju veljavnosti pogodbe, razlogih za prenehanje veljavnosti pogodbe in datumu prenehanja veljavnosti pogodbe.

(1)Pogodba, sklenjena med delavci in prevzeto družbo, preneha veljati na dan vpisa statusnega preoblikovanja v sodni register, če prevzemna družba v 30 dneh izjavi, da ne prevzema vseh pravic in obveznosti iz pogodbe, ki jo je sklenila prevzeta družba.

(2)Ob prenehanju veljavnosti pogodbe po prejšnjem odstavku mora prevzemna družba delavcem zagotoviti vse pravice, ki jih je zagotavljala prevzeta družba do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe.

(1)Družba odpove pogodbo, ko skupščina sprejme sklep o odpovedi pogodbe.

(2)Odpoved začne učinkovati z začetkom poslovnega leta, ki sledi poslovnemu letu, v katerem je bil sprejet sklep o odpovedi pogodbe.

(3)Odpoved pogodbe ne vpliva na pravice delavcev, pridobljene do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe.

(1)Poslovodstvo mora najpozneje v 15 dneh po sklenitvi pogodbe o udeležbi delavcev pri dobičku ministrstvu posredovati to pogodbo oziroma mu v istem roku posredovati sklep o udeležbi delavcev pri dobičku, kadar je udeležba urejena na podlagi sklepa skupščine.

(2)Poslovodstvo mora v roku iz prejšnjega odstavka ministrstvu posredovati tudi vsako spremembo pogodbe o udeležbi pri dobičku oziroma vsako spremembo sklepa o udeležbi delavcev pri dobičku.

(3)Obvestili iz prvega in drugega odstavka tega člena morata vsebovati podatke o: – družbi, ki je sklenila pogodbo ali katere skupščina je sprejela sklep o udeležbi delavcev pri dobičku, – datumu sklenitve pogodbe ali sprejetja sklepa skupščine o udeležbi delavcev pri dobičku, – veljavnosti pogodbe ali sklepa skupščine o udeležbi delavcev pri dobičku (poslovna leta, za katera se bo dobiček delil).

(4)Ministrstvo podatke iz tega člena zbira in obdeluje za namene spremljanja izvajanja tega zakona, priprave analiz ter izvajanja nadzora nad uporabo shem udeležbe delavcev pri dobičku.

Določbe tega poglavja se uporabljajo pod naslednjimi pogoji: – delež dobička, namenjen delavcem, ne presega 33 odstotkov čistega poslovnega izida, ustvarjenega v posameznem poslovnem letu, in hkrati ne več kot 20 odstotkov bruto mase plač poslovnega leta, katerega dobiček se deli; – razmerje razdelitve dobička med delavce po tem zakonu ne sme presegati razmerja ena proti osem na ravni družbe, pri čemer se razmerje izračuna na podlagi najnižjega in najvišjega pripadajočega zneska udeležbe pri dobičku med delavci, ki so bili v družbi zaposleni za polni delovni čas skozi celotno poslovno leto; – so izpolnjeni pogoji iz 7. člena tega zakona; – pri udeležbi pri dobičku so udeleženi vsi delavci pod enakimi pogoji.

(1)Ugodnosti iz 31. in 32. člena tega zakona se ne morejo koristiti v letu, v katerem so se že koristile naslednje posebne davčne obravnave dohodkov, ki jih je izplačal delodajalec in s tem delodajalcem povezana oseba, kot je določena z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb: – posebno vrednotenje bonitete, zagotovljene v obliki zagotovljene pravice do nakupa oziroma pridobitve delnic ali deležev, v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ali – posebna davčna obravnava za delavce inovativnih zagonskih podjetij v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.

(2)V času članstva v lastniški zadrugi po zakonu, ki ureja lastniške zadruge delavcev, delavec ne more koristiti posebne obravnave pri davkih in prispevkih po tem poglavju za dohodke, ki jih izplača delodajalec, ki se v skladu z zakonom, ki ureja lastniške zadruge delavcev, šteje za matično družbo, in s tem delodajalcem povezana oseba, kot je določena v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.

(1)Družba lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove, določene po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, za 100 odstotkov pripadajočega zneska dobička iz preteklega poslovnega leta, ki se v skladu s pravili tega zakona razdeli delavcem v obliki ene izmed shem udeležbe pri dobičku, ob upoštevanju omejitev in pogojev iz tega zakona, vendar največ v višini davčne osnove.

(2)Družba ima olajšavo po tem členu tudi, če je znesek dobička, ki se po tem zakonu lahko izplača delavcem, izplačan dediču.

(3)Ne glede na zakon, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, se stroški oziroma odhodki, ki bi bili oblikovani ali bi nastali v zvezi z zneskom in izplačilom zneska, za katerega se uveljavlja olajšava iz prvega odstavka tega člena, razen prispevkov za socialno varnost, ki so jih zavezani plačati delodajalci, ne upoštevajo pri določanju davčne osnove po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, v nobenem davčnem obdobju. Če se stroški oziroma odhodki iz prejšnjega stavka upoštevajo pri določanju davčne osnove v davčnem obdobju, ki se razlikuje od davčnega obdobja, v katerem se uveljavlja zmanjšanje davčne osnove po prvem odstavku tega člena, se za upoštevane stroške oziroma odhodke poveča davčna osnova v davčnem obdobju, v katerem se uveljavlja zmanjšanje davčne osnove po prvem odstavku tega člena.

(1)Dohodek, ki ga delavec prejme na podlagi denarne sheme, ki izpolnjuje pogoje, določene po tem zakonu, se obdavči z dohodnino po tem členu, če: – se ta dohodek izplača v dveh enakih delih v razmiku najmanj enega leta in – je delavec v trenutku prejema dohodka v delovnem razmerju pri izplačevalcu dohodka, razen v primeru smrti delavca.

(2)Davčna osnova od dohodka iz prejšnjega odstavka je prejeti pripadajoči znesek dobička.

(3)Dohodek iz prvega odstavka tega člena se ne všteva v letno davčno osnovo po zakonu, ki ureja dohodnino. Od tega dohodka se dohodnina izračuna in plača od davčne osnove po prejšnjem odstavku po stopnji 30 odstotkov in se šteje kot dokončni davek.

(4)Dohodnina od dohodka iz prvega odstavka tega člena se izračuna in plača v rokih in na način, kot je določeno s tem zakonom.

(5)Izračun dohodnine od dohodka iz prvega odstavka tega člena opravi plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja, ki mora vsebovati resnične, pravilne in popolne podatke. Davčni odtegljaj mora plačnik davka izračunati in odtegniti ob obračunu dohodka, davčnemu organu pa ga mora predložiti najpozneje na dan izplačila dohodka, plačati pa najpozneje v petih dneh od izplačila dohodka. Najpozneje na dan izplačila dohodka mora plačnik davka predložiti podatke iz obračuna davčnih odtegljajev o dohodku, odtegnjenem in plačanem davčnem odtegljaju ter druge podatke, ki vplivajo na višino davčnega odtegljaja, tudi davčnemu zavezancu.

(6)Obrazec obračuna davčnega odtegljaja iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za finance. Obrazec mora vsebovati podatke, potrebne za določanje davčne osnove oziroma izračun dohodnine, in podatke, potrebne za nadzor in identifikacijo zavezanca za davek.

(7)Ne glede na 32. člen tega zakona se dohodek, ki ga v obliki ostanka pripadajočega zneska dobička delavec prejme v denarju na podlagi delniške ali družbeniške sheme, ki izpolnjuje pogoje, določene po tem zakonu, obdavči po tem členu.

(8)Za vprašanja, ki niso posebej urejena s tem členom, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja dohodnino.

(1)Dohodek, ki ga delavec prejme na podlagi delniške ali družbeniške sheme, ki izpolnjuje pogoje, določene po tem zakonu, se obdavči z dohodnino po tem členu.

(2)Davčna osnova je prejet dohodek iz prejšnjega odstavka, ki je enak vrednosti delnice ali deleža v času prejema delnice ali deleža, povečani s koeficientom davčnega odtegljaja.

(3)Vrednost delnice ali deleža iz prejšnjega odstavka se določa na podlagi primerljive tržne cene. Če primerljive tržne cene ni mogoče določiti, se vrednost določi na podlagi stroška, ki je nastal pri delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem delnice ali deleža.

(4)Dohodek iz prvega odstavka tega člena se ne všteva v letno davčno osnovo po zakonu, ki ureja dohodnino. Od tega dohodka se dohodnina izračuna in plača od davčne osnove po drugem odstavku tega člena po stopnji 25 odstotkov in se šteje kot dokončni davek.

(5)Dohodnina od dohodka iz prvega odstavka tega člena se izračuna in plača v rokih in na način, kot je določeno s tem zakonom.

(6)Izračun dohodnine od dohodka iz prvega odstavka tega člena opravi plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja, ki mora vsebovati resnične, pravilne in popolne podatke. Davčni odtegljaj mora plačnik davka izračunati in odtegniti ob obračunu dohodka, davčnemu organu pa ga mora predložiti najpozneje na dan izplačila dohodka, plačati pa najpozneje v petih dneh od izplačila dohodka. Najpozneje na dan izplačila dohodka mora plačnik davka predložiti podatke iz obračuna davčnih odtegljajev o dohodku, odtegnjenem in plačanem davčnem odtegljaju ter druge podatke, ki vplivajo na višino davčnega odtegljaja, tudi davčnemu zavezancu.

(7)Obrazec obračuna davčnega odtegljaja iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za finance. Obrazec mora vsebovati podatke, potrebne za določanje davčne osnove oziroma izračun dohodnine, in podatke, potrebne za nadzor in identifikacijo zavezanca za davek.

(8)Ob odsvojitvi prejete delnice ali deleža se za vrednost delnice ali deleža ob pridobitvi šteje vrednost delnice ali deleža na dan, ko je zavezanec pridobil delnice ali deleže.

(9)Za vprašanja, ki niso posebej urejena s tem členom, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja dohodnino.

Ne glede na 144. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US, 133/23 in 90/25) se dohodki, ki so deležni posebne davčne obravnave po 31. in 32. členu tega zakona, ne vštevajo v osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.

Glede vseh vprašanj postopka pobiranja davka od dohodkov po tem poglavju in pristojnosti davčnega organa, ki niso urejena s tem zakonom, se uporabljata zakon, ki ureja davčni postopek, in zakon, ki ureja finančno upravo.

(1)Za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona je pristojno ministrstvo.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek nadzor nad izvajanjem določb, ki urejajo posebno obravnavo pri davkih in prispevkih za socialno varnost, opravlja Finančna uprava Republike Slovenije.

(1)Z globo od 7.500 do 45.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki: – ne izplača pripadajočega zneska dobička v roku, določenem v pogodbi ali načrtu (5. točka petega odstavka 8. člena ter četrta alineja drugega odstavka 12. člena), ali – delavcem ne določi pripadajočega zneska dobička (prvi odstavek 14. člena).

(2)Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 15.000 do 75.000 eurov.

(3)Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe. Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko družbo, se odgovorna oseba kaznuje z globo od 4.000 do 6.000 eurov.

(1)Z globo od 1.500 do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje družba, če: – poslovodstvo v 15 dneh ne oblikuje svojega mnenja in ga ne pošlje delavcem (tretji odstavek 9. člena) ali – ne obvesti ministrstva o sklenitvi pogodbe oziroma sprejemu sklepa o udeležbi delavcev pri dobičku oziroma njuni spremembi (prvi in drugi odstavek 27. člena).

(2)Z globo od 750 do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba družbe.

(1)Z globo od 1.200 do 15.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek kaznuje z globo od 3.200 do 30.000 eurov, če ne predloži obračuna davčnega odtegljaja ali ne predloži obračuna davčnega odtegljaja v predpisanem roku ali če v obračunu davčnega odtegljaja navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke (peti odstavek 31. člena in šesti odstavek 32. člena), razen če vloži obračun davčnega odtegljaja v skladu s 57. in 140.a členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US, 163/22, 109/23 – odl. US, 131/23 – ZORZFS, 100/24, 40/25 – ZINR in 100/25).

(2)Z globo od 600 do 4.000 eurov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se odgovorna oseba pravne osebe za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 800 do 4.000 eurov.

Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

(1)Družbe, ki so registrirale pogodbe o udeležbi pri dobičku v skladu z Zakonom o udeležbi delavcev pri dobičku (Uradni list RS, št. 25/08; v nadaljnjem besedilu: ZUDDob), lahko te pogodbe uporabljajo še za udeležbo delavcev pri dobičku za poslovno leto, ki se je začelo do vključno 31. decembra 2026.

(2)Za družbe in delavce, za katere veljajo pogodbe iz prejšnjega odstavka, se davčne olajšave ter olajšave pri prispevkih za socialno varnost uveljavljajo pod pogoji in do izteka obdobij, določenih v ZUDDob.

(3)Družba lahko sklene pogodbo oziroma sprejme sklep o udeležbi delavcev pri dobičku v skladu s tem zakonom po prenehanju veljavnosti obstoječih pogodb, sklenjenih na podlagi ZUDDob.

Ne glede na 7. člen tega zakona se lahko davčne ugodnosti po tem zakonu za delitev dobička za poslovni leti 2025 in 2026 uveljavljajo tudi, če je rast povprečne mesečne bruto plače v družbi v poslovnem letu, za katerega se določa udeležba pri dobičku, v primerjavi s predhodnim poslovnim letom: – višja ali enaka 50 odstotkov rasti povprečne mesečne bruto plače po dejavnostih iz prve alineje 7. člena tega zakona, ali – višja ali enaka polovici povprečne letne stopnje inflacije iz druge alineje 7. člena tega zakona.

Minister, pristojen za finance, izda predpis iz šestega odstavka 31. člena in sedmega odstavka 32. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (Uradni list RS, št. 25/08).

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se določbe Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku (Uradni list RS, št. 25/08), ki urejajo davčne olajšave ter olajšave pri prispevkih za socialno varnost, še naprej uporabljajo za družbe in delavce, za katere veljajo pogodbe, sklenjene in registrirane na podlagi Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku (Uradni list RS, št. 25/08), če se nanašajo na udeležbo delavcev pri dobičku za poslovna leta, ki so se začela do vključno 31. decembra 2026.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 300-01/25-26/34 Ljubljana, dne 11. februarja 2026 EPA 2642-IX Državni zbor Republike Slovenije Nataša Sukič podpredsednica