Do ureditve v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ne glede na osmi odstavek 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO, 54/22 – ZUPŠ-1, 76/23 – ZŠolPre-1B, 122/23 – ZŠtip1C, 22/25 – ZZZRO-1, 40/25 – ZINR in 90/25 – ZPIZ-2O; v nadaljnjem besedilu: Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev) se za enostarševsko družino po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev šteje: 1. skupnost enega od staršev z enim ali več otroki, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne prejema prejemkov za preživljanje ali prejema družinsko pokojnino, ki ne presega zneska nadomestila preživnine, usklajenega z rastjo minimalnih življenjskih stroškov v letu, v katerem starš otroka uveljavlja pravice iz javnih sredstev, ali je drugi od staršev neznan, ali kadar otrok po drugem od staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne prejema; 2. skupnost enega od staršev z enim ali več otroki, kadar je otrok zaupan v varstvo in vzgojo enemu od staršev in je upravičen do nadomestila preživnine po zakonu, ki ureja pravice otrok v primeru neplačevanja preživnin, ali ima preživnino določeno z veljavnim izvršilnim naslovom v višini, ki ne presega zneska nadomestila preživnine, usklajenega z rastjo minimalnih življenjskih stroškov v letu, v katerem starš otroka uveljavlja pravice iz javnih sredstev, ali ima preživnino določeno z veljavnim izvršilnim naslovom nad zneskom nadomestila preživnine, kadar pristojni center za socialno delo na podlagi vloge in ustreznih dokazil upravičenca presodi, da gre za izjemno socialno situacijo, kjer materialne, zdravstvene ali varnostne okoliščine bistveno ogrožajo socialni položaj otroka.