Zakon o Slovenski tiskovni agenciji (ZSTAgen-1)

(1)Ta zakon določa gospodarsko javno službo informiranja za potrebe medijev in javnosti (v nadaljnjem besedilu: gospodarska javna služba), ki jo izvaja Slovenska tiskovna agencija (v nadaljnjem besedilu: STA).

(2)Ta zakon določa tudi pravnoorganizacijsko obliko STA, dejavnost in delovanje STA, financiranje STA ter nadzor nad delovanjem in poslovanjem STA.

(3)Za državno pomoč v obliki nadomestila za opravljanje gospodarske javne službe se uporablja Sklep Komisije (EU) 2025/2630 z dne 16. decembra 2025 o uporabi člena 106(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljenega določenim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, in razveljavitvi Sklepa 2012/21/EU (UL L št. 2025/2630 z dne 19. 12. 2025; v nadaljnjem besedilu: Sklep Komisije (EU) 2025/2630).

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen: 1. »javna medijska storitev tiskovne agencije« pomeni storitev priprave, objave in pošiljanja informacij in vsebin o pomembnih ali aktualnih dogodkih na lokalni, državni in mednarodni ravni; 2. »agencijska novica« je novica, ki na točen, objektiven, verodostojen, ažuren in jedrnat način sporoča informacije ali vsebine o pomembnih in aktualnih dogodkih in katere obseg, razen v primeru tematskih vesti, ne presega 7000 znakov s presledki; 3. »kratek povzetek agencijske novice« obsega naslov in vodilni odstavek agencijske novice s ključnimi osnovnimi informacijami o pomembnih ali aktualnih dogodkih, ki vključuje vse bistvene elemente sporočilnosti; 4. »vsebina« pomeni katero koli vrsto medijske vsebine v tekstovni, zvočni, slikovni ali avdiovizualni obliki, ki jo zagotavlja STA; 5. »medij« ima pomen, kot ga določa zakon, ki ureja medije; 6. »dogodki« iz 1. do 3. točke tega člena so dogodki, ki na podlagi neodvisne uredniške presoje in profesionalnih novinarskih standardov ustrezajo interesu javnosti in so pomembni za obveščenost in potrebe medijev ter posledično javnosti.

(1)Gospodarska javna služba po tem zakonu zajema: – izvajanje javne medijske storitve tiskovne agencije v slovenskem in angleškem jeziku za potrebe izdajateljev medijev in drugih naročnikov; – pripravo in objavo kratkih povzetkov agencijskih novic na spletnem mestu; – pripravo in objavo vsebin o delovanju avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, vsebin o delovanju romske etnične skupnosti v Republiki Sloveniji, vsebin za pripadnike drugih narodnih in etničnih skupnosti v Republiki Sloveniji ter vsebin za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah oziroma za Slovence v zamejstvu in po svetu na spletnem mestu; – priprava in objava vsebin s področja preverjanje točnosti informacij; – arhiviranje in dolgoročno hrambo vsebin, ki nastajajo v okviru gospodarske javne službe.

(2)STA izvaja gospodarsko javno službo redno in nemoteno. STA zagotavlja enako obravnavo uporabnikov glede dostopnosti in kakovosti storitev.

(3)Za storitve gospodarske javne službe iz prve alineje prvega odstavka tega člena se plačuje naročnina. Cenik storitev za naročnike sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog STA.

(4)Storitve gospodarske javne službe iz druge do četrte alineje prvega odstavka tega člena so na način javne medijske storitve brezplačno dostopne javnosti na spletnem mestu STA in se zanje plačuje nadomestilo za izvajanje gospodarske javne službe iz državnega proračuna.

(5)Za izposojo in ponovno rabo arhivskega gradiva iz pete alineje prvega odstavka tega člena se plačajo plačilo za storitev v višini, določeni s tarifo, dejanski strošek priprave gradiva in morebitno nadomestilo iz naslova avtorske in sorodnih pravic. Tarifo sprejme vlada na predlog STA.

(1)Gospodarsko javno službo po tem zakonu izvaja STA.

(2)STA je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo. Za vprašanja, ki niso urejena v tem zakonu, se uporablja zakon, ki ureja gospodarske družbe.

(3)STA je izdajatelj medija v skladu z zakonom, ki ureja medije.

(1)Edini ustanovitelj in družbenik STA je Republika Slovenija, ki svojega poslovnega deleža ne sme deliti ali prenesti na drugo osebo. STA je ustanovljena za nedoločen čas.

(2)V imenu Republike Slovenije pravice in obveznosti ustanovitelja in družbenika izvaja vlada, če ta zakon ne določa drugače. Ministrstvo, pristojno za področje delovanja STA in za spremljanje naložbe, je ministrstvo, pristojno za medije (v nadaljnjem besedilu: pristojno ministrstvo).

(3)Ustanovitelj zagotavlja uredniško neodvisnost STA, primerno financiranje za nemoteno izvajanje gospodarske javne službe ter kadrovski, tehnološki in vsebinski razvoj STA z namenom zagotavljanja pogojev za kakovostno izvajanje javne medijske storitve tiskovne agencije.

(4)Firma družbe je Slovenska tiskovna agencija, d. o. o., Ljubljana. Skrajšana firma družbe je STA, d. o. o., Ljubljana.

(5)STA se lahko zadolžuje le s predhodnim soglasjem vlade v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance. STA ne more brez soglasja vlade pridobiti, obremeniti ali odtujiti nepremičnega in drugega premoženja, katerega vrednost presega 25 odstotkov vseh letnih prihodkov STA iz preteklega leta.

(6)Za sodelovanje delavcev pri upravljanju STA se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju, razen kadar so s tem zakonom posamezna vprašanja urejena drugače.

Tržne dejavnosti, ki jih opravlja STA in ne spadajo v okvir gospodarske javne službe, so: – trženje oglaševalskega prostora; – izvajanje komercialnih naročil za storitve s področja dela STA; – izvajanje razvojno-raziskovalnih projektov na podlagi javnih razpisov in pozivov; – organizacija javnih dogodkov, posvetovanj in okroglih miz; – založniška dejavnost v delu, ki je namenjena izključni komercialni uporabi na trgu.

(1)STA zagotavlja jasno, pregledno in primerno evidentiranje prihodkov in odhodkov, povezanih z izvajanjem dejavnosti gospodarske javne službe in tržnih dejavnosti, v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi.

(2)Direktor oziroma direktorica (v nadaljnjem besedilu: direktor) pripravi v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi in predpisi za delovanje in izvajanje javnih gospodarskih služb naslednja pravila, ki jih pošlje v sprejetje nadzornemu svetu: – splošna pravila računovodstva STA; – pravila stroškovnega računovodstva, po katerih se vodijo ločeni računi; – pravila ločenega evidentiranja in sodila za razporejanje splošnih stroškov, na podlagi katerih se izračunajo neto stroški po posameznih organizacijskih enotah in uredništvih, ki izvajajo gospodarsko javno službo; – pravila, s katerimi se določijo pogoji, merila in kriteriji, na podlagi katerih nadzorni svet presodi in potrdi ustreznost predloga letnega poslovnega načrta za izvajanje gospodarske javne službe.

(3)V skladu z zakonom, ki ureja preglednost finančnih odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti, direktor ob reviziji letnih računovodskih izkazov pridobi pisno mnenje revizorja o ustreznosti sodil za razporejanje splošnih stroškov, na podlagi katerih se izračunajo neto stroški po posameznih organizacijskih enotah in uredništvih, ki izvajajo gospodarsko javno službo, in pravilnost njihove uporabe.

(4)Direktor v primeru sprememb predpisov, standardov ali zaradi priporočil ali mnenj pristojnih organov pregleda sprejeta pravila iz drugega odstavka tega člena, pripravi predlog spremenjenih pravil in jih pošlje v sprejetje nadzornemu svetu.

(5)Direktor vsaka štiri leta pregleda pravila iz drugega odstavka tega člena, in če je to potrebno, pripravi predlog spremenjenih pravil in jih pošlje v sprejetje nadzornemu svetu.

(6)Direktor o sprejetju pravil iz drugega odstavka tega člena in njihovih spremembah v 15 dneh od sprejetja obvesti pristojno ministrstvo. Pristojno ministrstvo lahko v 30 dneh po prejemu obvestila o sprejetih ali spremenjenih pravilih zahteva, naj nadzorni svet znova odloča o njihovi ustreznosti.

(7)STA iz sredstev, pridobljenih za opravljanje gospodarske javne službe, ne financira tržnih dejavnosti.

(1)STA deluje po načelih novinarske in uredniške neodvisnosti, nepristranskosti in profesionalnosti. STA se ne sme pod nobenim pogojem podrediti delovanju, ki bi lahko vplivalo na točnost, objektivnost ali verodostojnost njenih informacij. STA ne sme, dejansko ali pravno, postati odvisna od katere koli ideološke, politične ali ekonomske skupine.

(2)Ustanovitelj in njegovi organi ne posegajo v uredniško politiko in uredniške odločitve STA in ne poskušajo neposredno ali posredno vplivati nanje.

(1)STA samostojno opravlja dejavnosti, za katere je ustanovljena.

(2)STA samostojno nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun v okviru dejavnosti in nalog, določenih s tem zakonom.

(1)Delovanje STA je javno.

(2)STA zagotavlja splošne informacije o svojem delovanju in informacije javnega značaja zainteresirani javnosti v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s strankami in dostop do informacij javnega značaja.

(3)STA uporabnike svojih storitev na primeren način obvešča o pogojih in načinih dostopa do svojih storitev.

(1)Notranjo organizacijo STA ureja akt o ustanovitvi, skladno s tem zakonom in zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Z aktom o ustanovitvi se določijo: – organizacija STA; – organi STA in njihove pristojnosti; – dodatni pogoji za imenovanje in razrešitev odgovornega urednika oziroma odgovorne urednice (v nadaljnjem besedilu: odgovorni urednik) in drugih urednikov ter njihovo delovno področje; – način sprejemanja programske zasnove ter njenih sprememb in dopolnitev; – način sodelovanja uredništva pri sprejemanju programske zasnove ter njenih sprememb in dopolnitev; – pravna razmerja med direktorjem in uredništvom; – osnovna medsebojna razmerja znotraj uredništva; – način in postopek sprejemanja pravilnika uredništva; – akti, ki jih mora sprejeti direktor, nadzorni svet ali uredništvo; – druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje STA.

(2)Akt o ustanovitvi STA se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Organa upravljanja in nadzora STA sta: – direktor in – nadzorni svet.

(1)Nadzorni svet je organ nadzora in je sestavljen iz petih članov oziroma članic (v nadaljnjem besedilu: član).

(2)Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) na predlog vlade imenuje štiri člane nadzornega sveta, in sicer enega člana izmed strokovnjakov za medije, enega člana izmed ekonomsko-finančnih strokovnjakov, enega člana izmed pravnih strokovnjakov in enega člana izmed strokovnjakov za informatiko.

(3)Enega člana nadzornega sveta izvoli svet delavcev v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.

(4)Člani nadzornega sveta izmed sebe izvolijo predsednika oziroma predsednico (v nadaljnjem besedilu: predsednik) in namestnika oziroma namestnico predsednika nadzornega sveta (v nadaljnjem besedilu: namestnik) z večino glasov vseh članov.

(5)Za člana nadzornega sveta je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev, ki jih za člana organa vodenja ali nadzora v delniški družbi določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, izpolnjuje še naslednje pogoje in merila: – ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven; – ima najmanj pet let ustreznih delovnih izkušenj pri vodenju primerljivih gospodarskih družb; – ima izkušnje, ki jih potrjujeta poslovna uspešnost in ugled; – ima potrdilo o usposobljenosti za člane nadzornih svetov ali upravnih odborov gospodarskih družb, veljavno v Republiki Sloveniji; – ni oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ne more biti imenovana za člana organa vodenja ali nadzora v delniški družbi; – ni v kazenskem postopku z že vloženo pravnomočno obtožnico zoper njo za kaznivo dejanje zoper gospodarstvo ali premoženje; – ne opravlja funkcije, ki je po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, po tem ali drugem zakonu nezdružljiva s članstvom v nadzornem organu ali organu upravljanja gospodarske družbe, in take funkcije ni opravljala v preteklih šestih mesecih; – nima in tudi v zadnjih šestih mesecih ni imela funkcije v politični stranki, na katero je bila voljena ali imenovana; – ni predsednik republike, predsednik vlade, poslanec v državnem zboru ali Evropskem parlamentu, član Državnega sveta Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni svet), župan, ustavni sodnik, minister, generalni sekretar vlade, državni sekretar in drug funkcionar v državnih organih ali v institucijah in organih Evropske unije; – ni generalni direktor direktorata ministrstva, generalni sekretar ministrstva, predstojnik organa v sestavi ministrstva in predstojnik vladne službe, načelnik upravne enote in direktor občinske uprave; – ni član organa ali zaposlena v organu, ki je pristojen za nadzor nad izvajanjem predpisov, ki urejajo medije; – ni zaposlena v STA, razen predstavnika zaposlenih iz tretjega odstavka tega člena; – ni član organa vodenja, upravljanja ali nadzora v podjetjih, ki opravljajo enake oziroma podobne storitve kot STA, zaradi česar bi lahko prišlo do nasprotja interesov, ter prav tako ni v delovnem razmerju ali pogodbeno ne sodeluje s takšnimi podjetji; – ni ožji družinski član oseb, ki sestavljajo organe vodenja, upravljanja ali nadzora podjetij, ki opravljajo enake oziroma podobne storitve kot STA, zaradi česar bi lahko prišlo do nasprotja interesov.

(6)Ožji družinski član osebe iz štirinajste alineje prejšnjega odstavka je oseba, s katero živi v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, njen otrok, vnuk, starš in druga oseba, ki živi z njo v skupnem gospodinjstvu.

(7)Mandat članov nadzornega sveta je štiri leta z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja.

(8)Člani nadzornega sveta po izteku mandata opravljajo naloge, ki so nujno potrebne za nemoteno in tekoče poslovanje in delovanje STA, dokler v skladu s tem zakonom ni konstituiran nov nadzorni svet.

(9)Za člane nadzornega sveta se smiselno uporabljajo določbe o skrbnosti in odgovornosti, kot jih za člane organov vodenja oziroma nadzora v delniških družbah določa zakon, ki ureja gospodarske družbe.

(10)Člani nadzornega sveta so pri svojem delu samostojni in neodvisni. Član nadzornega sveta pri svojem delu ni vezan na mnenje ali navodila tistih, ki so ga imenovali oziroma izvolili. Vsi člani nadzornega sveta imajo enake pravice in obveznosti, ne glede na to, kdo jih je imenoval oziroma izvolil.

(11)Člani nadzornega sveta so upravičeni do sejnin in povračila drugih stroškov v skladu s predpisom, ki ga izda vlada na predlog ministra, pristojnega za finance.

(12)STA v imenu in za račun članov nadzornega sveta ne sme plačati stroškov zavarovanja za kritje odgovornosti iz naslova opravljanja nalog v nadzornem svetu.

(1)Vlada najmanj šest mesecev pred iztekom mandata članov nadzornega sveta iz drugega odstavka prejšnjega člena objavi javni poziv. V javnem pozivu se določijo pogoji za imenovanje članov nadzornega sveta in rok za prijavo na javni poziv, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni od objave javnega poziva.

(2)Vlada izmed vseh prispelih vlog izloči prepozne in nepopolne. Vlada izmed preostalih vlog najpozneje v 15 dneh po preteku roka za prijavo na javni poziv državnemu zboru pošlje predlog kandidatov za člane nadzornega sveta.

(3)Državni zbor imenuje člane nadzornega sveta z večino glasov vseh poslancev.

(4)Državni zbor glasuje o vsakem kandidatu posebej.

(5)Nadzorni svet je konstituiran in veljavno odloča, ko so v skladu s tem zakonom imenovani vsaj trije člani.

(1)Član nadzornega sveta je lahko razrešen pred koncem mandata: – če to sam zahteva; – če iz katerega koli razloga ne more opravljati svoje dolžnosti; – če ni bil navzoč na sejah nadzornega sveta v obdobju šestih mesecev; – če je v kandidaturi navedel neresnične podatke; – če več ne izpolnjuje pogojev za člana nadzornega sveta, določenih v 13. členu tega zakona; – če huje krši obveznosti; – če s svojim delovanjem povzroči STA večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri delu STA.

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena nadzorni svet predlaga subjektu, ki je takega člana imenoval oziroma izvolil, naj ga razreši in imenuje oziroma izvoli novega člana nadzornega sveta. Do sprejetja odločitve o razrešitvi član nadzornega sveta, čigar odpoklic je nadzorni svet predlagal, nima glasovalne pravice.

(3)Zoper odločitev o razrešitvi je dovoljen upravni spor.

(4)Novi član nadzornega sveta se imenuje oziroma izvoli po postopku, ki je predviden za imenovanje oziroma izvolitev člana nadzornega sveta, ki je bil razrešen pred koncem mandata. Novi član se imenuje oziroma izvoli za preostanek mandata, za katerega je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član. Če je do konca mandata manj kot šest mesecev, se novi član ne imenuje oziroma izvoli.

(1)Nadzorni svet: – na predlog direktorja sprejema akt o ustanovitvi in njegove spremembe; – na predlog direktorja sprejema letni poslovni načrt; – potrjuje letno poslovno poročilo družbe; – na predlog direktorja sprejema strateški načrt, s katerim opredeli vsebino, cilje in kazalnike za izvajanje gospodarske javne službe in tržnih dejavnosti v skladu s tem zakonom, ki so podlaga za pripravo letnega poslovnega načrta; – na predlog direktorja sprejema pravila iz drugega odstavka 7. člena tega zakona; – na predlog direktorja odloča o imenovanju pooblaščenega revizorja oziroma revizijske družbe v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje; – na predlog direktorja sprejema stroškovnik za storitve gospodarske javne službe iz 3. člena tega zakona in ga pošlje v sprejetje vladi; – sprejema cenik za storitve tržne dejavnosti iz 6. člena tega zakona; – odloča o imenovanju direktorja na podlagi javnega razpisa; – odloča o razrešitvi direktorja; – v primeru, ki ga določa ta zakon, imenuje odgovornega urednika; – sprejema svoj poslovnik; – odloča o podelitvi soglasja iz prvega odstavka 18. člena tega zakona.

(2)Nadzorni svet odloča z večino glasov vseh članov.

(3)Delo nadzornega sveta vodi predsednik. Če je predsednik odsoten ali zadržan, delo v skladu s poslovnikom nadzornega sveta vodi njegov namestnik.

(1)Direktorja na podlagi izvedenega javnega razpisa imenuje nadzorni svet. Direktor je imenovan za dobo štirih let.

(2)Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven, ter ima vsaj deset let delovnih izkušenj v medijih ali z mediji, od tega vsaj pet let vodstvenih izkušenj, in obvlada vsaj en svetovni jezik (angleščina, nemščina, francoščina ali španščina) na višji ravni.

(3)Direktor ima ob nastopu funkcije potrdilo o usposobljenosti za člane nadzornih svetov ali upravnih odborov gospodarskih družb, veljavno v Republiki Sloveniji.

(4)Za direktorja ne more biti imenovana oseba, ki: – v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ne more biti imenovana za člana organa vodenja ali nadzora v delniški družbi; – je v kazenskem postopku z že vloženo pravnomočno obtožnico zoper njo za kaznivo dejanje zoper gospodarstvo ali premoženje; – opravlja funkcijo, ki je po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, ali po tem ali drugem zakonu nezdružljiva s članstvom v nadzornem organu ali organu upravljanja gospodarske družbe, ali je tako funkcijo opravljala v preteklih šestih mesecih; – ima ali je v zadnjih šestih mesecih imela funkcijo v politični stranki, na katero je bila voljena ali imenovana; – je predsednik republike, predsednik vlade, poslanec v državnem zboru ali Evropskem parlamentu, član državnega sveta, župan, ustavni sodnik, minister, generalni sekretar vlade, državni sekretar in drug funkcionar v državnih organih ali v institucijah in organih Evropske unije; – je generalni direktor direktorata ministrstva, generalni sekretar ministrstva, predstojnik organa v sestavi ministrstva in predstojnik vladne službe, načelnik upravne enote in direktor občinske uprave; – je član ali zaposlena v organu, ki je pristojen za nadzor nad izvajanjem predpisov, ki urejajo medije.

(5)Nadzorni svet lahko predčasno razreši direktorja: – če to sam zahteva; – če pride do katerega koli razloga, zaradi katerega v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, preneha delovno razmerje direktorju po samem zakonu; – če direktor pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi in splošnimi akti STA ali ne izvršuje odločitev nadzornega sveta ali ravna v nasprotju z njimi; – če direktor s svojim delovanjem povzroči STA večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri delu STA; – če več ne izpolnjuje pogojev za imenovanje, določenih v tem zakonu.

(1)Direktor vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost, razen v primeru sklepanja kreditnih pogodb in pogodb o investicijah, katerih vrednost presega pet odstotkov vseh letnih prihodkov STA iz preteklega leta, za katere potrebuje soglasje nadzornega sveta.

(2)Direktor zastopa in predstavlja družbo neomejeno.

(3)Pravni posli, sklenjeni v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, so nični.

(4)Direktor imenuje in razrešuje odgovornega urednika v skladu s tem zakonom.

(5)Za direktorja se smiselno uporabljajo določbe o skrbnosti in odgovornosti, kot jih za člane organov vodenja oziroma nadzora v delniških družbah določa zakon, ki ureja gospodarske družbe.

(6)Direktor vodi socialni dialog s predstavniki reprezentativnih sindikatov STA ter sklepa posebno kolektivno pogodbo STA in je v imenu STA eden od podpisnikov kolektivne pogodbe za poklicne novinarje na strani delodajalcev.

(7)Za prejemke direktorja se uporablja zakon, ki ureja prejemke poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti.

(1)STA ne sklepa poslov z direktorjem in člani nadzornega sveta ter njihovimi ožjimi družinskimi člani in z njimi povezanimi pravnimi osebami, razen ko gre za plačilo za uporabo storitev gospodarske javne službe.

(2)Ožji družinski člani iz prejšnjega odstavka so zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti.

(3)Povezana pravna oseba iz prvega odstavka tega člena je pravna oseba, ki jo član nadzornega sveta ali njegov ožji družinski član ali direktor ali njegov ožji družinski član posredno ali neposredno obvladuje oziroma je udeležen pri njenem skupnem obvladovanju.

(1)Uredništvo sestavljajo odgovorni urednik, uredniki področnih uredništev in drugi uredniki, redno zaposleni novinarji in novinarji, ki s STA pogodbeno sodelujejo, v skladu z aktom o ustanovitvi in pravilnikom uredništva pa lahko tudi drugi avtorji prispevkov oziroma programski delavci.

(2)Uredništvo vodi in predstavlja odgovorni urednik.

(3)Člani uredništva iz prvega odstavka tega člena in drugi avtorji prispevkov oziroma programski delavci so v okviru programske zasnove STA in v skladu z določbami tega zakona, zakona, ki ureja medije, in akta o ustanovitvi STA pri svojem delu neodvisni in samostojni.

(4)STA zagotavlja uredništvu materialne in kadrovske pogoje za nemoteno delovanje in izvajanje programske zasnove v skladu z letnim poslovnim načrtom STA in tem zakonom.

(5)Pravila zagotavljanja in izvajanja uredniške neodvisnosti se določijo z dogovorom o uredniški neodvisnosti med direktorjem in uredništvom STA po predhodnem soglasju nadzornega sveta.

(6)Z dogovorom o uredniški neodvisnosti se uredita postopek reševanja nesoglasij med direktorjem, nadzornim svetom in uredništvom oziroma odgovornim urednikom ter postopek reševanja nesoglasij znotraj uredništva in določita vpliv uredništva ter način njegovega izvajanja na vse zanj pomembne kadrovske, strateške in organizacijske odločitve direktorja in nadzornega sveta.

(1)Odgovornega urednika imenuje in razrešuje direktor po pridobitvi predhodnega mnenja uredništva. Odgovorni urednik se imenuje na podlagi izvedenega javnega razpisa.

(2)Direktor se pred imenovanjem odgovornega urednika s člani uredništva posvetuje o kandidatih za odgovornega urednika. Če predlog kandidata za odgovornega urednika, ki ga predlaga direktor, ne pridobi pozitivnega mnenja večine članov uredništva, lahko direktor predlog posreduje v imenovanje nadzornemu svetu. V tem primeru ima uredništvo pravico predlagati nadzornemu svetu svojega kandidata za odgovornega urednika, in sicer izmed kandidatov, prijavljenih na javni razpis.

(3)S kolektivno pogodbo STA ali notranjim aktom STA se lahko določijo tudi dodatne pravice uredništva pri imenovanju odgovornega urednika.

(4)Odgovorni urednik ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven, in vsaj deset let delovnih izkušenj, od tega vsaj pet let kot novinar ali urednik, ter obvlada vsaj en svetovni jezik (angleščina, nemščina, francoščina ali španščina) na višji ravni.

(5)Mandat odgovornega urednika je štiri leta.

(6)Urednike področnih uredništev in druge urednike po predhodnem mnenju uredništva imenuje in razrešuje odgovorni urednik. Njihov mandat je vezan na mandat odgovornega urednika.

(7)Določbe tega člena, ki urejajo odgovornega urednika, veljajo tudi za vršilca dolžnosti odgovornega urednika, pri čemer se lahko vršilec dolžnosti odgovornega urednika imenuje za največ šest mesecev.

(1)STA pridobiva sredstva iz: – državnega proračuna v obliki nadomestila za opravljanje gospodarske javne službe STA, kot je določeno v četrtem odstavku 3. člena tega zakona, ki se izplača na podlagi letne pogodbe, sklenjene med ustanoviteljem in STA; – plačil naročnin, kot je določeno v tretjem odstavku 3. člena tega zakona; – tarife, kot je določeno v petem odstavku 3. člena tega zakona; – tržnih dejavnosti.

(2)Pogodbo iz prve alineje prejšnjega odstavka v imenu in za račun ustanovitelja sklene pristojno ministrstvo.

(1)STA načrtuje obseg gospodarske javne službe glede na izvedbo posameznih dejavnosti na podlagi analize in izračuna povprečja izvedenih dejavnosti v obdobju treh let do začetka priprave predloga programa dela in finančnega načrta, določenega v 25. členu tega zakona.

(2)STA pri analizi in izračunu povprečja izvedenih dejavnosti iz prejšnjega odstavka upošteva naslednja merila: – povprečno mesečno število objavljenih agencijskih novic z vsebinskih področij, opredeljenih v strateškem načrtu; – povprečno mesečno število kratkih povzetkov agencijskih novic z vsebinskih področij, opredeljenih v strateškem načrtu; – število vsebin v okviru javne medijske storitve v slovenskem in angleškem jeziku, ki so bile načrtovane in izvedene za izdajatelje medijev in druge naročnike glede na cilje in vsebine, opredeljene v strateškem načrtu ter prikazane glede na posamezne zvrsti, obliko izdajanja (tekstovna, zvočna, slikovna ali avdiovizualna oblika) in vsebinska področja; – število naročnikov za vsebine javne medijske storitve iz prve alineje prvega odstavka 3. člena; – povprečno mesečno število informacij o delovanju avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, o delovanju romske etnične skupnosti v Republiki Sloveniji, o pripadnikih drugih narodnih in etničnih skupnosti v Republiki Sloveniji ter informacije o slovenskih narodnih manjšinah v sosednjih državah oziroma informacije za Slovence v zamejstvu in po svetu glede na posamezne zvrsti, obliko izdajanja (tekstovna, zvočna, slikovna ali avdiovizualna oblika) in vsebinska področja, kot so opredeljena v strateškem načrtu; – število enot, nastalih pri izvedbi gospodarske javne službe, ki jih hrani in upravlja STA.

(1)STA je upravičena do letnega nadomestila za izvajanje gospodarske javne službe, če prihodki od plačil iz tretjega in petega odstavka 3. člena tega zakona v posameznem letu ne pokrivajo stroškov izvajanja gospodarske javne službe. Nadomestilo se dodeli v skladu s Sklepom Komisije (EU) 2025/2630.

(2)Višina nadomestila za izvajanje gospodarske javne službe ne sme preseči zneska, potrebnega za kritje finančnega neto učinka na stroške in prihodke, nastale zaradi izpolnjevanja obveznosti izvajanja gospodarske javne službe, pri čemer se upoštevajo s tem povezani prihodki, ki jih izvajalec gospodarske javne službe obdrži, in tudi primeren dobiček.

(3)Finančni neto učinek se izračuna na naslednji način: Finančni neto učinek = A – B + C. Pri tem so: – A: vsi upravičeni stroški, nastali zaradi obveznosti izvajanja gospodarske javne službe; – B: prihodki od plačil iz tretjega in petega odstavka 3. člena tega zakona; – C: primeren dobiček.

(4)Upravičeni stroški iz prejšnjega odstavka so: – stroški dela; – splošni stroški delovanja: stroški energije, stroški vode in komunalnih storitev, stroški telefona in delovanja drugih komunikacijskih storitev, stroški potrošnega materiala, stroški administracije, stroški tekočega vzdrževanja, stroški najema nepremičnin in programov za delo zaposlenih, stroški zavarovanj ter drugi stroški, neposredno povezani z delom pri opravljanju gospodarske javne službe; – programsko materialni stroški: stroški zasnove in izvajanja posameznih programskih aktivnosti, stroški razvoja novih digitalnih rešitev, prevajalske storitve, lektoriranje, stroški izobraževanja in usposabljanja, stroški avtorskih nadomestil iz naslova posameznih programskih aktivnosti, stroški oglaševalskih storitev, stroški oblikovanja in izdaje promocijskih gradiv, stroški izvedbe dogodkov, namenjenih informiranju in komuniciranju ter drugi stroški, neposredno povezani z delom pri opravljanju gospodarske javne službe; – investicijsko vzdrževanje in stroški amortizacije.

(5)Če se stroški STA nanašajo tako na izvajanje gospodarske javne službe kot na izvajanje drugih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: skupni stroški), se kot upravičene stroške iz prejšnjega odstavka upošteva samo sorazmeren del skupnih stroškov, in sicer v višini, ki se nanaša na izvajanje gospodarske javne službe.

(6)Primeren dobiček iz tretjega odstavka tega člena je tisti, ki ne preseže seštevka ustrezne menjalne obrestne mere in premije 100 baznih točk v skladu s tretjim odstavkom 6. člena Sklepa Komisije (EU) 2025/2630.

(7)Če znesek nadomestila, ki ga prejme STA na podlagi pogodbe iz prve alineje prvega odstavka 22. člena tega zakona, presega neto stroške, nastale pri opravljanju gospodarske javne službe (v nadaljnjem besedilu: prekomerno nadomestilo), se presežek vrne v državni proračun.

(8)Dobiček iz opravljanja tržnih dejavnosti lahko STA uporabi le za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe.

(9)O uporabi dobička iz prejšnjega odstavka odloča nadzorni svet na predlog direktorja.

(1)Pristojno ministrstvo v rokih, določenih za pripravo proračunov Republike Slovenije, pozove STA, naj predloži predlog letnega poslovnega načrta in obseg storitev gospodarske javne službe ter ga finančno ovrednoti.

(2)Pristojno ministrstvo pri pregledu predloga letnega poslovnega načrta ugotovi: – skladnost obsega načrtovane gospodarske javne službe glede na opredelitve v tem zakonu; – ustreznost upravičenih stroškov glede na razmejitev tržne dejavnosti in glede na posamezne dejavnosti gospodarske javne službe; – skladnost razmejitve upravičenih stroškov gospodarske javne službe glede na veljavna pravila ločenega evidentiranja in sodila; – skladnost prihodkov in odhodkov glede na tržne dejavnosti in gospodarsko javno službo; – pravilnost izračuna finančnega neto učinka.

(3)Pristojno ministrstvo v 30 dneh po objavi proračuna v Uradnem listu Republike Slovenije odloči o višini nadomestila za izvajanje gospodarske javne službe in izda sklep o višini nadomestila za izvajanje gospodarske javne službe v tekočem proračunskem letu.

(4)Če pristojno ministrstvo ugotovi neskladnosti ali neustreznosti pri načrtovanju obsega in financiranja gospodarske javne službe, pozove STA, naj jih v 15 dneh odpravi in poda pojasnila.

(1)Pristojno ministrstvo v 15 dneh po prejemu usklajenega letnega poslovnega načrta, ki ga je sprejel nadzorni svet, s STA sklene pogodbo o financiranju gospodarske javne službe v tekočem proračunskem letu.

(2)V pogodbi se določijo: – višina nadomestila za gospodarske javne službe; – obseg gospodarske javne službe; – posamezne dejavnosti gospodarske javne službe, za katere se namenja nadomestilo za izvajanje gospodarske javne službe; – finančno ovrednotenje nalog; – dolžnost STA, da pošlje pristojnemu ministrstvu vse potrebne informacije v zvezi z izvajanjem financirane gospodarske javne službe; – način in roki za oddajo e-računov za izplačevanje nadomestil za izvajanje gospodarske javne službe; – obveznost pristojnega ministrstva, da v rokih, določenih s finančnimi predpisi, izplača nadomestila za izvajanje gospodarske javne službe; – določbe glede opravljanja nadzora; – določbe glede kršitev pogodbenih obveznosti; – skrbniki pogodbe; – rok za oddajo e-računa za izplačevanje nadomestil za izvajanje gospodarske javne službe.

(3)Če pristojno ministrstvo po zaključku obdobja financiranja gospodarske javne službe ugotovi, da načrtovani obseg gospodarske javne službe, za katero so bila izplačana nadomestila po pogodbi, ni bil izveden, po predhodni pridobitvi mnenja neodvisnega revizorja, ki ga za ta namen imenuje pristojno ministrstvo, zahteva vrnitev čezmernega deleža izplačanih sredstev.

(1)STA na podlagi pogodbe o financiranju gospodarske javne službe izda mesečno e-račun pristojnemu ministrstvu.

(2)STA k e-računu, ki ga posreduje v skladu z veljavnimi javnofinančnimi predpisi proračunskemu uporabniku, priloži specifikacijo stroškov in izjavo o gospodarni, zakoniti in namenski rabi sredstev.

(3)STA pošlje obračun neto stroškov z verodostojnimi listinami četrtletno.

(4)STA pred vsako spremembo ali dopolnitvijo letnega poslovnega načrta o tem obvesti pristojno ministrstvo in z njim uskladi načrtovane spremembe ali dopolnitve.

(1)V zvezi z delovanjem in poslovanjem STA pooblaščeni revizor oziroma revizijska družba vsako leto izvede revizijo računovodskih izkazov.

(2)V zvezi z delovanjem in poslovanjem STA se vsako leto opravi notranja revizija poslovanja.

(3)S splošnim aktom STA se določijo ukrepi in sistem notranjega nadzora poslovanja in upravljanja družbe.

(1)STA pošlje revidirano letno poslovno poročilo iz prvega odstavka prejšnjega člena državnemu zboru in pristojnemu ministrstvu v seznanitev.

(2)Nadzorni svet enkrat letno poroča državnemu zboru in pristojnemu ministrstvu o svojem delu.

(3)Direktor pristojnemu ministrstvu na njegovo zahtevo predloži poročilo o delovanju in poslovanju STA ter izvrševanju nalog iz pristojnosti STA.

(1)Slovenska tiskovna agencija, d. o. o., Ljubljana, ustanovljena z Aktom o ustanovitvi Slovenske tiskovne agencije d.o.o., Ljubljana (Uradni list RS, št. 44/25), nadaljuje svoje delo v skladu s tem zakonom.

(2)Nadzorni svet na predlog direktorja sprejme nov akt o ustanovitvi STA v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Novi akt o ustanovitvi STA se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(3)Do uveljavitve novega akta o ustanovitvi STA se uporablja Akt o ustanovitvi Slovenske tiskovne agencije d.o.o., Ljubljana (Uradni list RS, št. 44/25), kolikor ni v nasprotju s tem zakonom.

(4)STA uskladi svoje akte s tem zakonom in novim aktom o ustanovitvi STA v šestih mesecih po uveljavitvi novega akta o ustanovitvi STA.

Člani nadzornega sveta nadaljujejo delo do izteka mandata, za katerega so bili imenovani.

Direktor nadaljuje delo do izteka mandata, za katerega je bil imenovan.

(1)Odgovorni urednik nadaljuje delo do izteka mandata, za katerega je bil imenovan.

(2)Uredniki področnih uredništev in drugi uredniki nadaljujejo delo do izteka mandata za katerega so bili imenovani, vendar najdlje do izteka mandata odgovornega urednika iz prejšnjega odstavka.

(1)STA se v letu 2026 financira glede na načrtovana sredstva ob pripravi proračuna za leto 2026, ob upoštevanju postopkov, določenih v 25., 26. in 27. členu tega zakona.

(2)Pri načrtovanju obsega gospodarske javne službe in pripadajočega nadomestila za leto 2027 se smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 23. člena tega zakona.

(3)STA pripravi prvo analizo in izračun povprečja izvedenih dejavnosti za leto 2028 v rokih, ki so potrebni za predložitev predloga letnega poslovnega načrta, kot je določeno v 25. členu tega zakona.

Za leto 2026 izvede financiranje gospodarske javne službe STA in sklene pogodbo o financiranju gospodarske javne službe STA Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje.

Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati Zakon o Slovenski tiskovni agenciji (Uradni list RS, št. 50/11 in 36/21).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 010-02/25-26/16 Ljubljana, dne 3. februarja 2026 EPA 2651-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Meira Hot podpredsednica