Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1L)

V Zakonu o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE, 5/21 – odl. US in 38/24) se v 19.a členu drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Sodišče odobri nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist predlagatelju, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, in ki mu v štirih letih pred pravnomočnostjo odločbe oziroma sodbe o prekršku ni bil izdan pravnomočni sklep v skladu s šestim odstavkom 202.c člena tega zakona.«. V tretjem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Delo v splošno korist mora biti opravljeno v roku največ šestih mesecev od začetka izvrševanja dela v splošno korist.«. Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Če storilec v celoti ali delno ni opravil določenega obsega ur dela v splošno korist, ki mu je bil določen v sklepu iz četrtega odstavka 202.c člena tega zakona, se neizvršeni del izrečene globe in stroškov postopka prisilno izterja. O tem mora biti storilec v sklepu iz četrtega odstavka 202.c člena tega zakona poučen.«.

V 48.c členu se v četrtem odstavku v prvi alineji za besedo »iz« doda besedilo »prve alineje«. V petem odstavku se v prvi alineji za besedo »tretjega« črta besedilo », četrtega«, za prvo alinejo pa se doda nova druga alineja, ki se glasi: »– pouk, da je lahko navzoč pri izvajanju dokazov in da ga bo sodišče na njegovo zahtevo povabilo k posameznim procesnim dejanjem;«. Dosedanja druga alineja postane tretja alineja.

V 48.č členu se v prvem odstavku besedilo »dneva vročitve obvestila o prekršku na naslov organa, ki je poslal obvestilo« nadomesti z besedilom »datuma odpreme obvestila«.

V 52. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »(3) V hitrem postopku se storilcu izreče globa v znesku, v katerem je predpisana. Če je globa predpisana v razponu, se v primeru izreka globe s pisno odločbo (56. člen) ta izreče znotraj predpisanega razpona globe, v primeru izreka globe s plačilnim nalogom (57. člen) pa se izreče najnižja predpisana mera globe.«.

V 57. členu se v sedmem odstavku za besedilom »izognil plačilu globe« doda besedilo »ali nima prebivališča ali sedeža v Republiki Sloveniji«.

V 192.a členu se v prvem odstavku doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Če storilec v Republiki Sloveniji nima več stalnega ali začasnega prebivališča, organ, pristojen za izterjavo neplačane globe, o okoliščinah iz prejšnjega stavka obvesti Okrajno sodišče v Celju.«. V četrtem odstavku se beseda »petih« nadomesti z besedo »osmih«, besedilo »predlaga nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist oziroma« pa se črta. V petem odstavku se v drugi alineji beseda »petih« nadomesti z besedo »osmih«, četrta alineja pa se črta. Dosedanje peta do sedma alineja postanejo četrta do šesta alineja. Šesti odstavek se črta. Dosedanji sedmi do deseti odstavek postanejo šesti do deveti odstavek.

192.b člen se črta.

201. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Če storilec ne more dokazati identitete ali nima stalnega prebivališča ali sedeža v Republiki Sloveniji, lahko organ za postopek o prekršku, ki je odločil o prekršku na prvi stopnji, obenem odloči, naj se odločba izvrši takoj ne glede na zahtevo za sodno varstvo oziroma pritožbo, če spozna, da bi storilec lahko onemogočil njeno izvršitev. Če storilec globe, ugotovljene škode, pridobljene premoženjske koristi ali stroškov postopka ne plača, organ, ki je odločil o prekršku na prvi stopnji, izvede vse potrebne ukrepe za zavarovanje plačila v skladu s šestim odstavkom tega člena.

(2)Za storilca prekrška po tem členu se štejejo posameznik, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, pravna oseba, odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3)Če sodišče izreče izgon tujca iz države kot stransko sankcijo, se tujcu lahko ob pogojih iz prvega odstavka tega člena določi kraj, kjer mora prebivati do pravnomočnosti odločbe, vendar najdlje za čas 30 dni.

(4)Če prekrškovni organ oziroma sodišče odloči, da se odločba izvrši takoj, se zahteva za sodno varstvo oziroma pritožba pošlje pristojnemu sodišču najpozneje v štiriindvajsetih urah po poteku vseh rokov iz prvega odstavka 60. člena tega zakona in prvega odstavka 151. člena tega zakona; pristojno sodišče mora izdati odločbo v 48 urah, potem ko je dobilo spis.

(5)Če organ, ki je odločil o prekršku na prvi stopnji, ob pogojih iz prvega odstavka tega člena odloči, da se odločba izvrši takoj in storilec takoj ne plača globe, ugotovljene škode, pridobljene premoženjske koristi ali stroškov postopka, odloči tudi, da se globa, ugotovljena škoda, pridobljena premoženjska korist ali stroški postopka takoj prisilno izterjajo. Pri tem se ne uporabljajo določbe tega zakona o polovičnem plačilu globe in nadomestitvi prisilne izterjave globe in stroškov postopka z opravljanjem dela v splošno korist.

(6)Če se je bati, da se bo storilec med postopkom o prekršku ali do izvršitve odločbe skril ali odšel neznano kam, ali da bo skril oziroma odsvojil svoje premoženje ali na drug način onemogočil izvršitev odločbe, ali če storilec nima prebivališča ali sedeža v Republiki Sloveniji, lahko pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa oziroma sodišče zaradi zavarovanja izvršitve odločbe med postopkom o prekršku ali do izvršitve odločbe s sklepom odloči, da se mu začasno odvzamejo potna listina, vozniško dovoljenje, drugi osebni dokumenti, namenjeni identifikaciji, če jih v zavarovanje ponudi storilec sam, dokumenti vozila, prevozne listine ali drugi dokumenti, ki spremljajo blago, gotovina, plačilna sredstva, vrednostni papirji, prevozna sredstva ali druge premičnine, ki jih ima pri sebi, ne glede na to, ali je njihov lastnik ali ne, ali se nahajajo na ozemlju Republike Slovenije. Začasni odvzem lahko traja največ šest mesecev in se lahko s sklepom podaljša še za največ šest mesecev. Storilcu je treba takoj, najkasneje pa v treh urah, vročiti pisni sklep o začasnem odvzemu z navedbo razlogov za odvzem in s pravnim poukom. O začasnem odvzemu potne listine, vozniškega dovoljenja ali drugega osebnega dokumenta, namenjenega identifikaciji, se obvesti organ, ki je listino, dovoljenje ali dokument izdal.

(7)Pritožba zoper sklep iz prejšnjega odstavka ne zadrži njegove izvršitve. O pritožbi mora sodišče odločiti v 48 urah od prejema spisa.

(8)Sklep iz šestega odstavka tega člena o začasnem odvzemu potne listine, vozniškega dovoljenja, drugih osebnih dokumentov, namenjenih identifikaciji, dokumentov vozila, prevoznih listin ali drugih dokumentov, ki spremljajo blago, gotovine ali denarnih plačilnih sredstev izvrši pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa oziroma sodišče, ki ga je izdalo. Sklep o začasnem odvzemu vrednostnih papirjev ali premičnin iz šestega odstavka tega člena izvrši pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja davčno izvršbo, če ni s posebnim zakonom drugače določeno. Če organ, pristojen za izvršitev sklepa iz šestega odstavka tega člena, pri izvrševanju naleti na upiranje ali ogrožanje, ali če to utemeljeno pričakuje, lahko zaprosi za pomoč policijo, ki v skladu s svojimi pristojnostmi in pooblastili zagotovi, da nemoteno izvrši ukrepe, določene s tem sklepom.

(9)Če se postopek z odločbo ustavi ali če storilec plača globo, ugotovljeno škodo, pridobljeno premoženjsko korist in stroške postopka, se začasno odvzeta gotovina, denarna sredstva, listine in predmeti iz šestega odstavka tega člena vrnejo storilcu. Če storilec tudi po pravnomočnosti odločbe ne plača izrečene globe, povzročene škode ali stroškov postopka, se iz začasno odvzetih vrednostnih papirjev ali drugih predmetov iz šestega odstavka tega člena poravnajo izrečena globa, ugotovljena škoda, pridobljena premoženjska korist in stroški postopka, presežek pa se vrne storilcu, začasno odvzeta potna listina, vozniško dovoljenje, drugi osebni dokumenti, ki so namenjeni identifikaciji, dokumenti vozila, prevozne listine ali drugi dokumenti, ki spremljajo blago, pa se po pravnomočnosti odločbe pošljejo organu, ki jih je izdal. Prodajo začasno odvzetih vrednostnih papirjev ali drugih predmetov opravi pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja davčno izvršbo, na podlagi predhodnega obvestila pristojnega organa, da so podani pogoji za izvršitev odločbe iz začasno odvzetih vrednostnih papirjev ali drugih predmetov.

(10)Za hrambo in upravljanje z začasno odvzetimi listinami in predmeti iz šestega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku o hrambi in upravljanju zaseženih predmetov in začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi, če s posebnim zakonom ni drugače določeno. Za hrambo in upravljanje z začasno odvzetimi vrednostnimi papirji in drugimi predmeti iz šestega odstavka tega člena, ki jih upravlja davčni organ, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek.

(11)Zadeve o prekrških iz tega člena se obravnavajo prednostno.«.

V 202. členu se v prvem odstavku za besedilom »Globo,« doda besedilo »ugotovljeno škodo,«.

Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo v skladu z Zakonom o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE, 5/21 – odl. US in 38/24).

(1)Do ureditve v zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov, se lahko z zakonom določi, da pravna oseba neposredno odgovarja za storjeni prekršek s področja varstva osebnih podatkov, če tako določajo pravni akti Evropske unije.

(2)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati drugi odstavek 95., 96. in 97. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 716-01/25-6/16 Ljubljana, dne 28. januarja 2026 EPA 2512-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica