Pravilnik o merilih in kriterijih za priznavanje, evalvacijo in spremljanje kakovosti psihoterapevtskih pristopov

Ta pravilnik določa podrobnejša merila in kriterije za priznavanje, evalvacijo in spremljanje kakovosti psihoterapevtskih pristopov.

Osnovna merila, ki jih mora izpolnjevati psihoterapevtski pristop, so: – teoretska podlaga psihoterapevtskega pristopa, ki mora zajemati široko in mednarodno publicirano literaturo; – psihoterapevtski pristop ima mednarodno strokovno združenje oziroma organizacijo, ki na mednarodni ravni skrbi za strokovnost in strokovni razvoj psihoterapevtskega pristopa; – psihoterapevtski pristop ima splošno sprejet način psihoterapevtske diagnostike oziroma formulacije uporabnikovih težav in opredelitve ciljev psihoterapevtske obravnave; – psihoterapevtski pristop ima način upoštevanja uporabnikovih preferenc v psihoterapevtski obravnavi in uporabnikovo kulturološko ozadje ter način vključevanja uporabnika v dialog glede psihoterapevtske obravnave.

Poleg osnovnih meril iz prejšnjega člena mora psihoterapevtski pristop izpolnjevati tudi vsaj eno od naslednjih dodatnih meril: – randomizirane klinične raziskave, sistematični pregled in meta analize; – kvazi-eksperimentalne in observacijske študije; – druge kvantitativne in kvalitativne študije izidov in psihoterapevtskega procesa; – študije primerov, ki zajemajo študije multiplih primerov, hibridnih primerov in posameznih primerov; – druge študije, kot so empirične študije, študije konceptualne, etiološke ali teoretske veljavnosti oziroma druge študije veljavnosti konstrukta, študije psihoterapevtskih mehanizmov, metod, tehnik in protokolov, študije psihoterapevtskih kompetenc in študije s področja psihoterapevtskega odnosa.

(1)Kriteriji za osnovno merilo iz 2. člena tega pravilnika so: – pri prvi alineji: publikacije v mednarodno publicirani strokovni in znanstveni literaturi; – pri drugi alineji: obstoj organizacije oziroma združenja, ki skrbi za strokovni razvoj pristopa; – pri tretji alineji: teoretska literatura, ki je objavljena, vsebuje tudi splošno sprejet način psihoterapevtske diagnostike; – pri četrti alineji: teoretska literatura, ki je objavljena v mednarodnih publikacijah, vsebuje tudi način upoštevanja uporabnikovih preferenc v psihoterapevtski obravnavi in uporabnikovo kulturološko ozadje ter način vključevanja uporabnika v dialog glede psihoterapevtske obravnave.

(2)Kriterij za dodatna merila iz prejšnjega člena so publikacije v mednarodno publicirani in recenzirani strokovni oziroma znanstveni literaturi.

(1)Strokovna komisija Zbornice psihoterapevtov Slovenije (v nadaljnjem besedilu: komisija) glede ustreznosti posameznega kriterija iz prejšnjega člena presoja: – metodološko, epistemološko in konceptualno primernost posameznih študij oziroma publikacij; – pomen in ugodnost rezultatov, ki jih študije izkazujejo; – epistemološko podstat teoretske podlage pristopa; – pomen, strokovnost in kredibilnost publikacij.

(2)Če komisija presodi, da osnovna merila iz 2. člena tega pravilnika in vsaj eno od dodatnih meril iz 3. člena tega pravilnika niso dosežena, mora svojo odločitev strokovno utemeljiti.

Zbornica psihoterapevtov Slovenije vsakih pet let od določitve dovoljenega psihoterapevtskega pristopa v skladu s prvim odstavkom 4. člena Zakona o psihoterapevtski dejavnosti (Uradni list RS, št. 100/25) preveri izpolnjevanje meril in kriterijev iz tega pravilnika. Če ugotovi, da dovoljeni psihoterapevtski pristop ne izpolnjuje več meril in kriterijev iz tega pravilnika, ministru, pristojnemu za zdravje, posreduje predlog za spremembo dovoljenih psihoterapevtskih pristopov na podlagi odločitve iz drugega odstavka prejšnjega člena.

Do ustanovitve Zbornice psihoterapevtov Slovenije opravlja naloge iz 5. in 6. člena tega pravilnika ministrstvo, pristojno za zdravje.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 19. aprila 2027. Št. 0070-114/2025 Ljubljana, dne 22. januarja 2026 EVA 2025-2711-0116 Dr. Valentina Prevolnik Rupel ministrica za zdravje