60. člen

(1)Upravljavec javnega letališča vzpostavi in izvaja sistem upravljanja tveganj, ki jih na aerodromu povzročajo prostoživeče živali, v okviru katerega: 1. stalno ocenjuje nevarnost trkov s prostoživečimi živalmi na aerodromu in v njegovi okolici; 2. vzpostavi sredstva in postopke ter izvaja aktivnosti za zmanjšanje nevarnosti trkov zrakoplovov s prostoživečimi živalmi na aerodromu in 3. obvesti agencijo, če ocena nevarnosti trkov s prostoživečimi živalmi pokaže, da v okolici aerodroma obstajajo razmere, ki bi lahko pomenile nevarnost trka s prostoživečimi živalmi.

(2)Sistem upravljanja tveganj iz prejšnjega odstavka obravnava območje 13 kilometrov od referenčne točke aerodroma in mora vključevati najmanj: 1. določitev osebja na aerodromu, ki: a) je odgovorno za razvoj in izvajanje sistema upravljanja tveganj; b) je odgovorno za spremljanje vsakodnevnih aktivnosti nadzora nad prostoživečimi živalmi, analizira zbrane podatke in izvaja ocene tveganj za nadaljnje prilagoditve sistema upravljanja tveganj; c) je usposobljeno in kvalificirano za zaznavanje in evidentiranje prisotnosti ptic oziroma drugih prostoživečih živali, ocenjuje stopnjo tveganja ter odvrača nevarne ptice in druge prostoživeče živali; 2. postopek za zbiranje in evidentiranje podatkov o trkih ter prisotnosti živih ptic in drugih prostoživečih živali ter poročanje agenciji o tovrstnih dogodkih; 3. postopek za analizo podatkov in oceno tveganja zaradi ptic in drugih prostoživečih živali z namenom razvoja omilitvenih, proaktivnih in odzivnih ukrepov, vključno z metodologijo ocenjevanja tveganj; 4. postopek za odstranjevanje nevarnih ptic in drugih prostoživečih živali; 5. postopek sodelovanja z drugimi pristojnimi organi in lokalnimi skupnostmi, da se zagotovi obveščenost letališča o razvojnih aktivnostih, ki bi lahko povzročile dodatno tveganje zaradi ptic (na primer žetev pridelkov, setev, oranje, vzpostavitev kopenskih ali vodnih površin, lov).

(3)Ocenjevanje nevarnosti iz 1. točke prvega odstavka se izvaja: 1. na podlagi podatkov o preteklih trkih s prostoživečimi živalmi po posameznih vrstah živali in podatkov o prisotnosti posameznih vrst prostoživečih živali, števila osebkov in drugih značilnosti, ki jih upravljavec javnega letališča zbira sam in pridobiva od letalskih prevoznikov, osebja letališča in drugih virov, 2. z upoštevanjem števila trkov za vsako posamezno vrsto in stopnje poškodb, ki nastanejo kot posledica teh trkov, in 3. z osredotočanjem ukrepov na tiste vrste, za katere je ugotovljena največja prisotnost in pomenijo največje tveganje.

(4)Upravljavec javnega letališča spremlja stanje in izvaja dejavnosti za odpravo ali preprečevanje nastajanja smeti, odlagališč odpadkov ali vira, ki bi privabil živali na letališče ali v njegovo okolico, razen če ustrezna ocena pokaže, da je malo verjetno, da bi to povzročilo težavo. Če ni mogoče odstraniti obstoječih virov, ki privabljajo živali, upravljavec javnega letališča zagotovi, da se ocenijo in čim bolj zmanjšajo vsa tveganja za zrakoplove.

(5)Upravljavec javnega letališča poroča o uporabi strelnega orožja osebja službe za zmanjševanje nevarnosti, ki jih povzročajo prostoživeče živali, v skladu z določbami 167. člena zakona.