Uredba o ratifikaciji Sporazuma med Upravo Republike Slovenije za jedrsko varnost in Jedrsko

2. člen

Besedilo sporazuma se v slovenskem jeziku glasi *: Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (v nadaljnjem besedilu: URSJV) in Jedrska regulatorna komisija Združenih držav Amerike (v nadaljnjem besedilu: NRC), v nadaljevanju skupaj imenovani pogodbenici, sta se glede na obojestranski interes za nadaljnjo izmenjavo informacij in sodelovanje v zvezi s predpisi in standardi, ki jih njune organizacije zahtevajo ali priporočajo za urejanje varnosti, varovanja in vpliva jedrskih objektov na okolje; ob dejstvu, da je Slovenija članica Evropske unije in podpisnica Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (»pogodba Euratom«); ob upoštevanju Sporazuma o sodelovanju na področju miroljubne uporabe jedrske energije med Evropsko skupnostjo za jedrsko energijo in Združenimi državami Amerike, sestavljenega v Bruslju 7. novembra 1995 in 29. marca 1996; ter glede na to, da sta podobno že sodelovali v skladu s predhodnimi sporazumi o izmenjavi tehničnih informacij in sodelovanju na področju jedrske varnosti, nazadnje s sporazumom, podpisanim 28. marca 2017, ki je začel veljati 12. decembra 2017; dogovorili: A. Izmenjava tehničnih informacij brez stopnje tajnosti Če pogodbenicama zakoni, drugi predpisi in programske usmeritve obeh držav dovoljujejo, pogodbenici nadaljujeta s sodelovanjem in izmenjavo tehničnih informacij brez stopnje tajnosti v zvezi z urejanjem jedrske varnosti, varovanja jedrskih objektov in radioaktivnih snovi, vpliva jedrskih objektov in radioaktivnih snovi na okolje in programov raziskav na področju jedrske varnosti. Take informacije vključujejo: 1. tematska poročila, ki jih pripravi ena od pogodbenic ali se zanjo pripravijo kot podlaga ali podpora pri odločanju glede predpisov in programskih usmeritev; 2. dokumente v zvezi s pomembnejšimi dejanji pri izdajanju dovoljenj in v zvezi z varnostnimi in okoljskimi odločitvami, ki vplivajo na jedrske objekte; 3. podrobne dokumente, ki opisujejo postopke pogodbenic za izdajo dovoljenj in predpisov za jedrske objekte in radioaktivne snovi; 4. informacije na področju raziskav o jedrski varnosti, ki so last pogodbenice ali so ji dane na voljo. Pogodbenica takoj pošlje drugi pogodbenici informacije, ki se nanašajo na izsledke raziskav in jih je treba zaradi javne varnosti obravnavati čim prej; 5. poročila o izkušnjah pri obratovanju jedrskih objektov in/ali o izkušnjah z radioaktivnimi snovmi, kot so poročila o jedrskih nezgodah, nesrečah in zaustavitvah, ter zbirke zgodovinskih podatkov o zanesljivosti sestavnih delov in sistemov; 6. postopke za urejanje jedrske varnosti ter varovanja jedrskih objektov in radioaktivnih snovi, izvajanje nadzornih ukrepov (evidence in nadzor jedrskih snovi) in ocene vpliva jedrskih objektov na okolje; 7. takojšnja obvestila v neposrednem interesu pogodbenic o pomembnih dogodkih in nastajajočih tehničnih težavah. B. Sodelovanje pri raziskavah na področju jedrske varnosti Pogoji za sodelovanje pri skupnih programih in projektih raziskav na področju jedrske varnosti ali programih in projektih, pri katerih so dejavnosti razdeljene med pogodbenicama, vključno z uporabo preizkuševalnih naprav in/ali računalniških programov v lasti posamezne pogodbenice, se preučijo za vsak primer posebej in se lahko uredijo s posebnim sporazumom. C. Usposabljanje in napotitve Pogodbenici v okviru razpoložljivih virov in glede na razpoložljivost dodeljenih sredstev sodelujeta pri izmenjavi izkušenj in zagotavljanju usposabljanja za osebje za varnost in varovanje. Začasna napotitev osebja pogodbenice v organizacijo druge pogodbenice se obravnava za vsak primer posebej in se praviloma uredi s posebnim sporazumom med njima. Če ni dogovorjeno drugače, stroške plač, dnevnic in potne stroške udeležencev poravna pogodbenica, ki jih ima. D. Sodelovanje ob izrednih dogodkih Ob večji jedrski nezgodi ali nesreči v Sloveniji v jedrski elektrarni, ki so jo dobavile ZDA, si NRC v okviru zakonskih pooblastil in razpoložljivih virov na prošnjo URSJV prizadeva zagotoviti tehnično svetovanje in pomoč. NRC in URSJV se o vrsti in obsegu takega svetovanja in pomoči dogovorita za vsak primer posebej. Če ni drugače dogovorjeno, vse stroške takega posameznega svetovanja in pomoči, ki ju zagotovi NRC po tem odstavku, krije URSJV. A. Po sporazumu se informacije izmenjujejo s pismi, poročili in drugimi dokumenti ter obiski in sestanki, ki se določijo vnaprej za vsak primer posebej. Pogodbenici se dogovorita za redne sestanke, da pregledata izmenjave informacij in sodelovanja po sporazumu, predlagata spremembe določb sporazuma in obravnavata teme s področja sodelovanja. O času, kraju in dnevnem redu sestankov se pogodbenici dogovorita vnaprej. B. Vsaka pogodbenica imenuje skrbnika, ki usklajuje njeno sodelovanje pri izmenjavi po sporazumu. Skrbnika prejmeta vse dokumente, ki se izmenjajo, vključno s kopijami vseh pisem, razen če ni dogovorjeno ali v sporazumu določeno drugače. Skrbnika sta odgovorna za opredelitev in koordiniranje obsega izmenjave. Imenuje se lahko eden ali več tehničnih koordinatorjev za neposredne stike za posamezna disciplinarna področja. Tehnični koordinatorji zagotovijo, da skrbnika prejmeta izvode vseh poslanih dokumentov. C. Za uporabo vseh informacij, ki se izmenjajo ali pošljejo po sporazumu, je odgovorna pogodbenica prejemnica; pogodbenica pošiljateljica ne jamči za ustreznost takih informacij za katero koli vrsto uporabe. D. Vsaka pogodbenica kar najbolj pomaga drugi pogodbenici pri pridobivanju informacij od drugih vladnih agencij in organov svoje države. A. Splošno Pogodbenici zagovarjata čim širšo uporabo informacij, ki se izmenjujejo po sporazumu, ob upoštevanju notranje zakonodaje, predpisov in programskih usmeritev posamezne pogodbenice ter zahtev po varovanju lastniških informacij in drugih nejavnih informacij. Pogodbenici pa imata ob upoštevanju notranje zakonodaje, predpisov in programskih usmeritev pravico, da poleg omejitev, določenih v tem členu, za vsak primer posebej uveljavljata dodatne omejitve uporabe informacij. Ravnanje z intelektualno lastnino, ki se pridobi, ustvari ali izmenja po sporazumu, je opredeljeno v Prilogi o pravicah intelektualne lastnine, ki velja za vse dejavnosti v sklopu sporazuma, razen če med pogodbenicama ni pisno dogovorjeno drugače. B. Pomen izrazov 1. Izraz »informacija« pomeni tehnične informacije brez stopnje tajnosti, ki se nanašajo na: oblikovanje predpisov in upravni nadzor nad varnostjo in varovanjem jedrskih objektov in radioaktivnih snovi, izvajanje nadzornih ukrepov, vpliv jedrskih objektov in radioaktivnih snovi na okolje ter raziskovalne programe s področja jedrske varnosti. Vključuje tudi znanstvene in raziskovalne podatke, postopke ocenjevanja in druga znanja ali informacije, ki se pridobijo, ustvarijo ali izmenjajo po sporazumu. 2. Izraz »lastniška informacija« pomeni informacije, ki se pridobijo, ustvarijo ali izmenjajo po sporazumu in vsebujejo poslovne skrivnosti ali nejavne poslovne informacije. 3. Izraz »druga zaupna ali privilegirana informacija« pomeni nejavne informacije, ki niso »lastniške informacije« in so zavarovane pred javnim razkritjem z zakonodajo, predpisi ali programskimi usmeritvami države pogodbenice, ki te informacije po sporazumu pošilja. C. Dokumentacijske lastniške informacije 1. Pogodbenica, ki prejme dokumentacijske lastniške informacije, spoštuje njihovo zaupnost ali privilegirano naravo. 2. Postopki označevanja dokumentacijskih lastniških informacij: a. Pogodbenica, ki pošilja dokumentacijske lastniške informacije po sporazumu, mora zagotoviti, da so take lastniške informacije na vsaki strani dokumenta jasno označene z naslednjim opozorilom: “Lastniške informacije: razpošiljanje ni dovoljeno brez pisnega soglasja (vstaviti ime pogodbenice pošiljateljice)” b. Pogodbenica prejemnica dokumentacijskih lastniških informacij, označenih z opozorilom, brez predhodnega pisnega soglasja pogodbenice pošiljateljice ne sme objaviti ali drugače razposlati na način, ki ni v skladu s sporazumom ali je z njim v nasprotju. c. Pogodbenica prejemnica zagotovi vidnost opozorila na vsaki fotokopiji ali drugi reprodukciji dokumenta, ki vsebuje dokumentacijske lastniške informacije pogodbenice pošiljateljice. d. Če pogodbenica pošiljateljica razpošilja dokumentacijske lastniške informacije brez opozorila, mora o tem čim prej obvestiti pogodbenico prejemnico in ji poslati dokumente, ustrezno označene z opozorilom. e. Pogodbenica prejemnica po svojih najboljših močeh zbere in prepreči nadaljnje razpošiljanje nepravilno označenih dokumentov, ki vsebujejo dokumentacijske lastniške informacije, in jih zamenja s pravilno označenimi dokumenti. f. Če pogodbenica prejemnica razpošilja dokumentacijske lastniške informacije na način, ki ni v skladu s sporazumom ali je z njim v nasprotju, mora o tem nemudoma uradno obvestiti pogodbenico pošiljateljico. 3. Razpošiljanje dokumentacijskih lastniških informacij: a. Pogodbenica prejemnica lahko razpošilja dokumentacijske lastniške informacije, prejete po sporazumu, brez predhodnega soglasja pogodbenice pošiljateljice svojim zaposlenim ter drugim vladnim agencijam in organom pod naslednjimi pogoji: i. da se za vsak primer posebej določi, ali imajo zaposleni ter druge vladne agencije in organi potrebo po seznanitvi s takimi dokumentacijskimi lastniškimi informacijami za opravljanje svojih uradnih nalog; ii. da pogodbenica prejemnica zagotovi, da zaposleni ter druge vladne agencije in organi ne uporabljajo takih dokumentacijskih lastniških informacij za neslužbene ali poslovne namene; iii. da so take dokumentacijske lastniške informacije označene z opozorilom iz člena III.C.2.a sporazuma. b. Pogodbenica prejemnica sme dokumentacijske lastniške informacije razpošiljati v večjem obsegu, kot je sicer dovoljeno po sporazumu, tudi svojim pogodbenikom in svetovalcem ter imetnikom dovoljenj in licenc, le ob predhodnem pisnem soglasju pogodbenice pošiljateljice. Pogodbenici si prizadevata za izdajo takega soglasja v obsegu, ki jima ga omogočajo notranja zakonodaja, predpisi in programske usmeritve ter pod naslednjimi pogoji: i. da se za vsak primer posebej določi, da imajo taki prejemniki potrebo po seznanitvi z dokumentacijskimi lastniškimi informacijami samo v okviru svojih uradnih nalog, pogodb, dovoljenj ali licenc v pogodbenici prejemnici; ii. da so taki prejemniki sklenili sporazum o nerazkrivanju informacij; iii. da taki prejemniki dokumentacijskih lastniških informacij ne smejo uporabiti za neslužbene ali poslovne namene; in iv. da taki prejemniki soglašajo z uporabo dokumentacijskih lastniških informacij le v okviru svojih uradnih nalog, pogodb, dovoljenj ali licenc. c. Pogodbenici se dogovorita, da se bosta ob morebitnih vprašanjih glede ustrezne uporabe in razpošiljanja dokumentacijskih lastniških informacij po sporazumu posvetovali in zahtevali pisna pojasnila. D. Druge zaupne ali privilegirane dokumentacijske informacije 1. Pogodbenica, ki po sporazumu prejme druge zaupne ali privilegirane dokumentacijske informacije, spoštuje njihovo zaupnost. 2. Postopki označevanja drugih zaupnih ali privilegiranih dokumentacijskih informacij a. Pogodbenica pošiljateljica drugih zaupnih ali privilegiranih dokumentacijskih informacij po sporazumu mora zagotoviti, da je dokument, ki vsebuje take informacije, na vsaki strani jasno označen z opozorilom glede na vrsto drugih zaupnih ali privilegiranih informacij v skladu z zakonodajo, predpisi ali programskimi usmeritvami pogodbenice pošiljateljice. Označba mora vsebovati naslednje opozorilo: “Zaupne ali privilegirane informacije (kot je ustrezno): razpošiljanje ni dovoljeno brez pisnega soglasja (vstaviti ime pogodbenice pošiljateljice)” b. Pogodbenica prejemnica zagotovi vidnost opozorila na vsaki fotokopiji ali drugi reprodukciji dokumenta, ki vsebuje druge zaupne ali privilegirane informacije pogodbenice pošiljateljice. c. Pogodbenica pošiljateljica zagotovi, da vse druge zaupne ali privilegirane dokumentacijske informacije, ki se razpošiljajo po sporazumu, spremlja izjava, da so informacije zaščitene pred javnim razkritjem v skladu z zakonodajo, predpisi ali programskimi usmeritvami pogodbenice pošiljateljice, in da se pošiljajo pogodbenici prejemnici pod pogojem, da bo zagotovila enako stopnjo zaščite prejetih informacij kot pogodbenica pošiljateljica. d. Če pogodbenica pošiljateljica razpošilja druge zaupne ali privilegirane dokumentacijske informacije brez zahtevanega opozorila, mora o tem čim prej obvestiti pogodbenico prejemnico in ji poslati dokumente, ustrezno označene z opozorilom. e. Pogodbenica prejemnica po svojih najboljših močeh zbere in prepreči nadaljnje razpošiljanje nepravilno označenih dokumentov, ki vsebujejo druge zaupne ali privilegirane dokumentacijske informacije, in jih zamenja s pravilno označenimi dokumenti. f. Če pogodbenica prejemnica razpošilja druge zaupne ali privilegirane dokumentacijske informacije na način, ki ni v skladu s sporazumom ali je z njim v nasprotju, mora o tem nemudoma uradno obvestiti pogodbenico pošiljateljico. 3. Razpošiljanje drugih zaupnih ali privilegiranih dokumentacijskih informacij: a. Pogodbenica prejemnica sme druge zaupne ali privilegirane dokumentacijske informacije, prejete po sporazumu, brez predhodnega soglasja pogodbenice pošiljateljice razpošiljati svojim zaposlenim in drugim vladnim agencijam in organom pod naslednjimi pogoji: i. da se za vsak primer posebej določi, da imajo taki zaposleni in druge vladne agencije in organi potrebo po seznanitvi s takimi drugimi zaupnimi ali privilegiranimi dokumentacijskimi informacijami zaradi opravljanja svojih uradnih nalog; ii. da pogodbenica prejemnica zagotovi, da zaposleni in druge vladne agencije in organi ne uporabljajo takih drugih zaupnih ali privilegiranih dokumentacijskih informacij za neslužbene ali poslovne namene; in iii. da so take druge zaupne ali privilegirane dokumentacijske informacije označene z opozorilom iz člena III.D.2.a sporazuma. b. Pogodbenica prejemnica sme druge zaupne ali privilegirane dokumentacijske informacije razpošiljati v večjem obsegu, kot je sicer dovoljeno po sporazumu, tudi svojim pogodbenikom in svetovalcem ter imetnikom dovoljenj in licenc le ob predhodnem pisnem soglasju pogodbenice pošiljateljice. Pogodbenica prejemnica upošteva vse omejitve razpošiljanja drugih zaupnih ali privilegiranih dokumentacijskih informacij, ki jih postavi pogodbenica pošiljateljica. c. Pogodbenici se dogovorita, da se bosta ob morebitnih vprašanjih glede ustrezne uporabe in razpošiljanja drugih zaupnih ali privilegiranih dokumentacijskih informacij po sporazumu posvetovali in zahtevali pisna pojasnila. E. Lastniške ali druge zaupne ali privilegirane informacije, ki niso v obliki dokumentov Lastniške ali druge zaupne ali privilegirane informacije, ki niso v obliki dokumentov in se zagotovijo, pridobijo ali razpošljejo po sporazumu, pogodbenici obravnavata v skladu z načeli, določenimi za lastniške informacije iz člena III.C, ali z načeli, določenimi za druge zaupne ali privilegirane informacije iz člena III.D sporazuma, vendar pod pogojem, da pogodbenica pošiljateljica obvesti pogodbenico prejemnico o naravi takih lastniških ali drugih zaupnih ali privilegiranih informacij. F. Posvetovanja Če pogodbenica iz katerega koli razloga meni ali se zanjo upravičeno pričakuje, da ne bo mogla ravnati v skladu s členom III. sporazuma, o tem nemudoma obvesti drugo pogodbenico. Pogodbenici se nato posvetujeta o ustreznem nadaljnjem postopanju. G. Drugo 1. Nobena določba sporazuma pogodbenici ne preprečuje uporabe ali razpošiljanja informacij, ki jih prejme brez omejitev iz virov zunaj sporazuma. 2. Po sporazumu se ne izmenjujejo nobene jedrske informacije v zvezi s tehnologijami, ki bi se lahko uporabljale pri širjenju jedrskega orožja. A. Nobena določba sporazuma od pogodbenic ne zahteva, da sprejmeta kakršen koli ukrep, ki ne bi bil v skladu z njunima zakonodajama, predpisi, programskimi usmeritvami ali mednarodnimi sporazumi, katerih podpisnici sta, pri čemer so za Slovenijo vključeni veljavni zakoni in predpisi Evropske unije, tudi pogodba Euratom. Ob kakršnem koli neskladju med določbami sporazuma in zakonodajo, predpisi ali programskimi usmeritvami pogodbenic se pogodbenici pred kakršnim koli ukrepanjem posvetujeta. B. Če ni dogovorjeno drugače, je za vse stroške, ki nastanejo zaradi sodelovanja po sporazumu, odgovorna pogodbenica, ki jih ima. Sposobnost pogodbenic, da izpolnita svoje obveznosti, je odvisna od sredstev, ki jih dodelijo ustrezni državni organi, ter njunih zakonodaj, predpisov in programskih usmeritev. C. Pogodbenici kakršen koli spor ali vprašanja med njima v zvezi z razlago ali uporabo sporazuma rešujeta s posvetovanji. D. Sporazum začne veljati z dnem zadnjega uradnega pisnega obvestila pogodbenic o končanih notranjih postopkih za začetek veljavnosti.Ob upoštevanju odstavka F tega člena sporazum velja pet let in se samodejno podaljšuje za nadaljnja petletna obdobja. E. Vse informacije, zaščitene s sporazumom, med njimi tudi, vendar ne izključno lastniške in druge zaupne ali privilegirane informacije, so še naprej zaščitene v skladu z določbami sporazuma, tudi po prenehanju njegove veljavnosti ali po odpovedi, razen če se pogodbenici pisno ne dogovorita drugače. F. Vsaka pogodbenica lahko sporazum odpove z uradnim pisnim obvestilom drugi pogodbenici najmanj 180 dni pred nameravanim datumom odpovedi. SESTAVLJENO v dveh izvirnikih v slovenskem in angleškem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni. I. Splošna obveznost Pogodbenici zagotavljata ustrezno in učinkovito varovanje intelektualne lastnine, ustvarjene ali poslane po sporazumu in ustreznih izvedbenih sporazumih. Pravice intelektualne lastnine se dodelijo, kot določa priloga. II. Področje uporabe A. Priloga se uporablja za vse dejavnosti sodelovanja po sporazumu, razen če se pogodbenici ali njuni pooblaščenci izrecno ne dogovorijo drugače. B. V sporazumu »intelektualna lastnina« pomeni vsebino iz 2. člena Konvencije o ustanovitvi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, sklenjene v Stockholmu 14. julija 1967, in lahko vključuje drugo vsebino, o kateri se dogovorita pogodbenici. C. Vsaka pogodbenica zagotovi, po potrebi s pogodbami s svojimi udeleženci ali na druge pravne načine, da lahko druga pogodbenica pridobi pravice intelektualne lastnine, ki se dodelijo v skladu s prilogo. Priloga sicer ne spreminja dodeljevanja pravic med pogodbenico in njenimi udeleženci, ki je določeno v zakonodaji in praksi pogodbenice, niti vanj ne posega. D. Če v sporazumu ni določeno drugače, se spori v zvezi z intelektualno lastnino, ki iz njega izhajajo, rešujejo s pogovori med sodelujočimi institucijami ali po potrebi med pogodbenicama ali njunimi pooblaščenci. Na podlagi medsebojnega dogovora pogodbenic se spor predloži arbitražnemu sodišču v zavezujoče razsojanje v skladu z veljavnimi pravili mednarodnega prava. Če se pogodbenici ali njuni pooblaščenci pisno ne dogovorijo drugače, veljajo arbitražna pravila Komisije Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL). E. Odpoved ali prenehanje veljavnosti sporazuma ne vpliva na pravice ali obveznosti iz priloge. III. Dodelitev pravic A. Vsaka pogodbenica je upravičena do vsesplošnega, neizključnega, nepreklicnega in brezplačnega dovoljenja za prevajanje, reproduciranje in javno razpošiljanje monografij, znanstvenih in strokovnih člankov v revijah, poročil ter knjig, ki izvirajo neposredno iz sodelovanja po sporazumu. V vseh javno razširjenih izvodih del z avtorsko pravico, ki so pripravljeni po sporazumu, se navedejo imena avtorjev, razen če avtor izrecno ne želi biti imenovan. B. Pravice do vseh oblik intelektualne lastnine, razen pravic iz odstavka III.A, se dodelijo, kot sledi:

(1)Pred začetkom sodelovanja gostujočega raziskovalca na podlagi sporazuma se lahko pogodbenica gostiteljica ali njen pooblaščenec in pogodbenica ali njen pooblaščenec, ki gostujočega raziskovalca zaposluje ali financira, dogovorita in določita dodelitev pravic intelektualne lastnine, ki jo ustvari gostujoči raziskovalec. Če take odločitve ni, gostujoči raziskovalec dobi pravice, nagrade, ugodnosti in licenčnine v skladu s politiko institucije gostiteljice. Za namene sporazuma je gostujoči raziskovalec tisti, ki je na obisku v instituciji druge pogodbenice (institucija gostiteljica) in je vključen v delo, ki ga načrtuje institucija gostiteljica sama.

(2)(a) Vsa intelektualna lastnina, ki jo med sodelovanjem, razen sodelovanja iz odstavka III.B (1), ustvarijo osebe, ki jih zaposluje ali financira pogodbenica, je last te pogodbenice. Intelektualna lastnina, ki jo ustvarijo osebe, ki jih zaposlujeta ali financirata obe pogodbenici, je skupna last pogodbenic. Poleg tega je vsak ustvarjalec intelektualne lastnine upravičen do nagrad, ugodnosti in licenčnin v skladu s politiko institucije, ki ga zaposluje ali financira. (b) Če ni drugače dogovorjeno v izvedbenem ali drugem sporazumu, ima vsaka pogodbenica pravico, da na svojem ozemlju uporablja intelektualno lastnino, ustvarjeno v okviru sodelovanja, in drugim omogoči njeno uporabo. (c) Pravice pogodbenice zunaj njenega ozemlja se določijo z medsebojnim sporazumom, pri čemer se med drugim upoštevajo sorazmerni prispevki pogodbenic in njunih udeležencev pri sodelovanju, raven prizadevanja za pridobitev pravnega varstva in podelitev dovoljenj za uporabo intelektualne lastnine ter drugi primerni dejavniki. (d) Če katera od pogodbenic meni, da bi pri posameznem projektu lahko nastala ali je nastala intelektualna lastnina, ki ni zaščitena z zakonodajo druge pogodbenice, pogodbenici ne glede na odstavka III.B(2)(a) in (b) takoj opravita pogovore in določita dodelitev pravic intelektualne lastnine. Če dogovora ni mogoče doseči v treh mesecih od dneva začetka pogovorov, se sodelovanje pri projektu na zahtevo ene od pogodbenic prekine. Ustvarjalci intelektualne lastnine so kljub temu upravičeni do nagrad, ugodnosti in licenčnin v skladu z odstavkom III.B(2)(a). (e) Pogodbenica, ki zaposluje ali financira izumitelja ali izumitelje, vsak izum, ki nastane pri sodelovanju, takoj razkrije drugi pogodbenici skupaj z vso dokumentacijo in informacijami, ki drugi pogodbenici omogočajo, da preveri, ali ima morda pravice v zvezi z njim. Pogodbenica lahko drugo pogodbenico pisno zaprosi, da zaradi varstva svojih pravic, ki izhajajo iz izuma, odloži objavo ali javno razkritje take dokumentacije ali informacij. Če se pogodbenici pisno ne dogovorita drugače, ta odlog ne sme biti daljši od šestih mesecev od dneva, ko pogodbenica izumitelja dokumentacijo ali informacije razkrije drugi pogodbenici. IV. Poslovno zaupne informacije Če se po sporazumu pridobijo ali nastanejo informacije, za katere se pravočasno ugotovi, da so poslovno zaupne, vsaka pogodbenica in njeni udeleženci take informacije varujejo v skladu z veljavno zakonodajo, predpisi in upravno prakso. Informacija se lahko šteje kot »poslovno zaupna«, če ima lahko njen imetnik zaradi nje gospodarsko korist ali konkurenčno prednost pred osebami, ki te informacije nimajo, pri čemer informacija ni splošno znana ali javno dostopna v drugih virih, njen lastnik pa je pred tem ni dal na voljo, ne da bi tudi pravočasno določil, da jo je treba šteti kot zaupno.

Uredba o ratifikaciji Sporazuma med Upravo Republike Slovenije za jedrsko varnost in Jedrsko regulatorno komisijo Združenih držav Amerike o izmenjavi tehničnih informacij in sodelovanju na področju jedrske varnosti

1. člen

2. člen

IV. · KONČNE DOLOČBE

3. člen

4. člen