7. člen MKZŠOBD

1. a) Če zakonodaja države pogodbenice omogoča odrek državljanstvu, tak odrek ne pomeni izgube državljanstva, razen če ta oseba ima ali pridobi drugo državljanstvo. b) Določbe pododstavka a) tega odstavka se ne uporabljajo, kadar njihova uporaba ne bi bila v skladu z načeli iz 13. in 14. člena Splošne deklaracije človekovih pravic, ki jo je 10. decembra 1948 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov. 2. Državljan države pogodbenice, ki prosi za naturalizacijo v tuji državi, ne izgubi svojega državljanstva, razen če pridobi državljanstvo te tuje države ali če mu je bilo zagotovljeno, da bo to državljanstvo dobil. 3. V skladu z določbami četrtega in petega odstavka tega člena državljan države pogodbenice ne izgubi državljanstva – s čimer bi postal oseba brez državljanstva – zaradi tega, ker je odpotoval, prebiva v tujini, se ni prijavil ali iz drugega podobnega razloga. 4. Naturalizirana oseba lahko svoje državljanstvo izgubi zaradi prebivanja v tujini v obdobju, ki ga določa zakonodaja zadevne države pogodbenice in ki ne traja manj kot sedem zaporednih let, če pristojnemu organu ne izrazi namere, da bo obdržala svoje državljanstvo. 5. Če je državljan države pogodbenice rojen zunaj njenega ozemlja, lahko zakonodaja države pogodbenice pogojuje ohranitev njenega državljanstva po preteku enega leta od njegove dosežene polnoletnosti s tem, da v tem času prebiva na ozemlju te države ali je prijavljen pri pristojnem organu. 6. Razen zaradi okoliščin, navedenih v tem členu, oseba ne izgubi državljanstva države pogodbenice, če bi zaradi take izgube postala oseba brez državljanstva, ne glede na to, da taka izguba državljanstva ni izrecno prepovedana s katero koli drugo določbo te konvencije.