Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2P)

V Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US, 163/22, 109/23 – odl. US, 131/23 – ZORZFS, 100/24 in 40/25 – ZINR) se v 1. členu v drugem odstavku v drugi alineji besedilo »in Direktivo Sveta 2021/514/EU z dne 22. marca 2021 o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (UL L št. 104 z dne 25. 3. 2021, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2021/514/EU), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/16/EU) – z 39. členom ter II., III.B, III.C in III.Č poglavjem četrtega dela tega zakona« nadomesti z vejico in besedilom » Direktivo Sveta 2021/514/EU z dne 22. marca 2021 o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (UL L št. 104 z dne 25. 3. 2021, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2021/514/EU), Direktivo Sveta 2023/2226/EU z dne 17. oktobra 2023 o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (UL L št. 2023/2226 z dne 24. 10. 2023) in Direktivo Sveta 2025/872/EU z dne 14. aprila 2025 o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (UL L št. 2025/872 z dne 6. 5. 2025; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2025/872/EU), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/16/EU) – z 39. členom ter II., III.B, III.C, III.Č, III.D in III.E poglavjem četrtega dela tega zakona«.

V 23. členu se za šestim odstavkom, ki je prenehal veljati, doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil podatek o davčni številki davčnega zavezanca pridobivajo iz centralnega registra prebivalstva, če tako določa zakon in podatek o davčni številki potrebujejo za izvajanje svojih z zakonom predpisanih pristojnosti.«.

V 35. členu se za šestim odstavkom doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Če se dohodek izplača fizični osebi, ki se šteje za nerezidenta v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, in ima redne dohodke, izplačevalec dohodka ob izplačilu zagotovi tudi podatek o njeni identifikacijski številki za davčne namene in državo rezidentstva. Če fizična oseba, ki se šteje za nerezidenta v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, prejema občasne dohodke in ima davčno številko, izplačevalec dohodka ob izplačilu zagotovi poleg davčne številke tudi podatek o njeni identifikacijski številki za davčne namene in državo rezidentstva.«.

Za 46. členom se dodata nova 46.a in 46.b člen, ki se glasita:

(1)Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, vse vloge vlagajo prek sistema eDavki.

(2)Kadar davčnega zavezanca – fizično osebo, v postopku zastopa pooblaščenec, ki je oseba iz prejšnjega odstavka, se vloga vloži na način iz prejšnjega odstavka.

(3)Davčni zavezanec – fizična oseba lahko vloži vlogo na način iz prvega odstavka tega člena, mora pa to storiti, če je tako določeno s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju. Pred vložitvijo vloge prek sistema eDavki se davčni zavezanec – fizična oseba prijavi v sistem elektronskega vročanja ter sporoči in potrdi elektronski naslov, na katerega jo bo davčni organ dodatno informiral o odloženih dokumentih.

(4)Če je zaradi nedelovanja sistema eDavki zavezanec zamudil rok za vložitev vloge, se ta šteje za pravočasno oddano, če je oddana v treh delovnih dneh po ponovni vzpostavitvi delovanja sistema eDavki.

Davčni zavezanci – fizične osebe lahko v utemeljenih primerih vlagajo vloge v fizični obliki in pri tem pojasnijo utemeljene razloge. Za utemeljene primere gre, če bi bilo sporočanje podatkov v elektronski obliki prek sistema eDavki za davčnega zavezanca – fizično osebo, ekonomsko ali osebno neizvedljivo.«.

V 48. členu se v četrtem odstavku znesek »80 eurov« nadomesti z zneskom »200 eurov«.

V 51. členu se črta peti odstavek.

V 57. členu se deveti odstavek spremeni tako, da se glasi: »(9) Fizična oseba, ki se šteje za plačnika davka po dvanajstem odstavku 58. člena tega zakona, obračun davčnega odtegljaja predloži v elektronski obliki.«.

V 75.a členu se črta besedilo »v skladu s četrtim delom tega zakona«.

V 85.a členu se v drugem odstavku prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Davčni organ vroča dokumente prek sistema eDavki tudi drugim davčnim zavezancem – fizičnim osebam, če se prijavijo v sistem elektronskega vročanja.«. V tretjem odstavku se za besedilom »ga je sporočil organu« doda besedilo »in potrdil za namen elektronskega vročanja«.

87. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Pritožba ne zadrži izvršitve odmerne odločbe in odločbe, s katero je bil odobren odlog ali obročno plačilo davka v skladu s 101., 102. in 103. členom tega zakona.

(2)Davčni organ do vročitve odločitve o pritožbi zoper odmerno odločbo odloži davčno izvršbo po uradni dolžnosti, če oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi, lahko pa tudi na zahtevo davčnega zavezanca, če ta hkrati s pritožbo predloži ustrezni instrument zavarovanja iz 117. člena tega zakona ali dovoli vknjižbo zastavne pravice v ustrezni register.

(3)Če se pritožbi zoper odmerno odločbo ne ugodi, se za čas, ko je davčnemu zavezancu – fizični osebi odložena izvršba, obračunajo obresti. Obrestna mera za izračun obresti znaša 2 % letno.

(4)Če se pritožbi zoper odmerno odločbo ne ugodi, se za čas, ko je davčnemu zavezancu, ki ni fizična oseba, odložena izvršba, obračunajo obresti. Obrestna mera za izračun obresti znaša 2 % letno oziroma v višini referenčne obrestne mere za izračun državne pomoči, ki jo objavi Evropska komisija, če je ta na dan izdaje odločbe višja od 2 %.

(5)Drugi odstavek tega člena se ne uporablja za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevke za zdravstveno zavarovanje.«.

V 97. členu se za petim odstavkom dodata nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita: »(6) Ne glede na določbe zakona, ki ureja plačilne storitve, ponudnik plačilnih storitev na podlagi zahteve davčnega organa povrne znesek, ki je bil davčnemu zavezancu, ki je umrl pred odpremo informativnega izračuna dohodnine, zaradi preveč plačane dohodnine vrnjen na njegov račun po njegovi smrti.

(7)Če v primeru iz prejšnjega odstavka sredstev ni več na računu, na katerega je bilo izvedeno vračilo preveč plačanega davka, mora ponudnik plačilnih storitev davčnemu organu sporočiti podatke o osebi, ki je denar dvignila, in sicer osebno ime, naslov in davčno številko.«.

V 101. členu se v prvem odstavku na koncu doda stavek, ki se glasi: »Najmanjši obrok po posamezni vrsti davka sme znašati 20 eurov.«. Za devetim odstavkom se doda nov deseti odstavek, ki se glasi: »(10) Davčni organ ne more odobriti odpisa ali delnega odpisa v skladu s tem členom za davek od nenapovedanih dohodkov in davčno obveznost, ugotovljeno v odmerni odločbi na podlagi tretjega ali četrtega odstavka 74. člena tega zakona.«.

V 102. členu se v prvem odstavku na koncu doda stavek, ki se glasi: »Najmanjši obrok po posamezni vrsti davka sme znašati 200 eurov.«.

V 103. členu se v prvem odstavku na koncu doda stavek, ki se glasi: »Najmanjši obrok po posamezni vrsti davka sme znašati 20 eurov za fizične osebe in 200 eurov za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti.«. V drugem odstavku se na koncu doda stavek, ki se glasi: »Najmanjši obrok po posamezni vrsti davka sme znašati 20 eurov.«.

V 105. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita: »(1) Zavezancu za davek se po uradni dolžnosti odpišejo neplačani zapadli davki, če na dan 31. december ne presežejo enega eura.

(2)Odpis se opravi do 31. januarja za prejšnje leto.«.

V 106. členu se prvi, drugi in tretji odstavek spremenijo tako, da se glasijo: »(1) Davčni organ zavezancu za davek odpiše davek, ki ob poteku roka za prijavo terjatev v stečajni postopek ne presega 200 eurov, ter davek, ki ga v postopku stečaja ni bilo mogoče izterjati.

(2)Davek iz prejšnjega odstavka, ki ob poteku roka za prijavo terjatev v stečajni postopek ne presega 200 eurov, se odpiše po poteku tega roka. Davek, ki presega navedeni znesek, ter davek, ki ga v skladu z določbami zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, ni treba prijaviti v stečajni postopek ne glede na višino, se odpišeta z dnem pravnomočnosti sklepa o končanju stečajnega postopka, če ju v postopku stečaja ni bilo mogoče izterjati.

(3)Prvi in drugi odstavek tega člena se v delu, ki se nanaša na odpis davka, ki ne presega 200 eurov, uporabljata tudi v primeru, ko se nad davčnim zavezancem vodi postopek osebnega stečaja. Davek, ki presega navedeni znesek in v postopku osebnega stečaja ni bil plačan, se odpiše na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o odpustu obveznosti, in sicer z dnem pravnomočnosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja.«.

V 110. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Davčni organ ne dovoli obročnega plačila ali odloga plačila davka v skladu s 101., 102. in 103. členom tega zakona za davke, za katere je bilo davčnemu zavezancu že odobreno obročno plačilo ali odlog plačila po isti pravni podlagi.«.

V 140.a členu se v prvem odstavku število »20« nadomesti s številom »30«.

V 158. členu se v drugem odstavku beseda »četrtega« nadomesti z besedo »šestega«.

V 159. členu se v 7. točki beseda »dodatek« nadomesti z besedo »dohodek«. Na koncu 17. točke se pika nadomesti s podpičjem ter dodata novi 18. in 19. točka, ki se glasita: »18. denarna sredstva, prejeta iz naslova opravljanja dela v splošno korist po zakonu, ki ureja probacijo; 19. denarna sredstva, prejeta iz naslova povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev po zakonu, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje.«.

Besedilo 185. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Davčni organ lahko pred vročitvijo sklepa o izvršbi dolžniku odredi upravljalcu sefa, da dolžniku oziroma pooblaščeni osebi dolžnika takoj onemogoči dostop do vsebine sefa, ker bi bil sicer ogrožen namen izvršbe.

(2)Davčni organ po vročitvi sklepa o izvršbi od dolžnika zahteva, da mu omogoči vpogled v sef in pri tem zarubi vsebino sefa.

(3)Če dolžnik na poziv davčnega organa ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, uradna oseba oziroma oseba po njenem pooblastilu odpre sef v navzočnosti dolžnika, predstavnika upravljalca sefa in ene priče, da se lahko opravi rubež. Če dolžnik ni navzoč, se sef odpre v navzočnosti dveh prič.«.

V 197. členu se v sedmem odstavku črta beseda »drugih«.

Za 203.a členom se doda nov 203.b člen, ki se glasi:

(1)Kupec pridobi premičnino, ki je bila prodana v skladu s 193. členom tega zakona, prosto vseh bremen in postane njen lastnik tudi v primeru, ko dolžnik ni bil njen lastnik.

(2)Če je bila prodana premičnina, ki se vpisuje v register iz drugega ali šestega odstavka 188. člena tega zakona, se po opravljeni prodaji opravi izbris vseh bremen in prepovedi na prodani premičnini iz ustreznega registra.«.

V 243.a členu se 6. točka spremeni tako, da se glasi: »6. avtomatična izmenjava podatkov je za namene prvega odstavka 248. člena ter 248.a do 248.e člena tega zakona sistematično pošiljanje vnaprej opredeljenih podatkov drugi državi članici brez njenega predhodnega zaprosila in v vnaprej določenih rednih časovnih presledkih, pri čemer so podatki iz prvega odstavka 248. člena tega zakona, tisti podatki v davčnih evidencah davčnega organa, ki so mu na voljo v skladu s postopki za zbiranje in obdelavo podatkov, in za namene tretjega odstavka 248. člena tega zakona sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih podatkov rezidentov drugih držav članic in drugih podatkov drugi državi članici brez predhodnega zaprosila v vnaprej določenih časovnih presledkih;«. Na koncu 7. točke se podpičje nadomesti z vejico in doda besedilo »oziroma z vprašanjem, ali je fizična oseba rezident za davčne namene v Republiki Sloveniji ali ne;«. Na koncu 16. točke se pika nadomesti s podpičjem in dodajo nove 17., 18., 19. in 20. točka, ki se glasijo: »17. dohodek od neskrbniških dividend je dividenda ali drug dohodek, ki se obravnava kot dividenda v državi članici plačnika in se izplača ali pripiše na račun, ki ni skrbniški račun, kot je opredeljen v pododstavku C(3) oddelka VIII Priloge I Direktive 2011/16/EU; 18. produkti življenjskih zavarovanj, ki niso zajeti v drugih pravnih instrumentih v EU o izmenjavi informacij in v drugih podobnih ukrepih, so zavarovalne pogodbe, pri katerih se sredstva po pogodbi izplačajo ob smrti imetnika police, razen zavarovalnih pogodb z odkupno vrednostjo, za katere velja poročanje v skladu z oddelkom I Priloge I Direktive 2011/16/EU; 19. stranka v zvezi s čezmejnim aranžmajem, o katerem se poroča, je vsak posrednik ali davčni zavezanec, ki od posrednika, ki ga zavezuje varovanje zakonsko predpisane poklicne skrivnosti v zvezi s čezmejnim aranžmajem, o katerem se poroča, prejme storitve, vključno s pomočjo, svetovanjem, usmerjanjem ali navodili; 20. identifikacijska storitev pomeni elektronski postopek, ki ga da država članica EU ali EU brezplačno na voljo poročevalskemu operaterju platforme za identifikacijo prodajalca in države, katere rezident je prodajalec.«.

V 248. členu se v prvem odstavku na koncu četrte alineje pika nadomesti s podpičjem in doda nova peta alineja, ki se glasi: »– dohodkih od neskrbniških dividend, razen dohodkov od dividend, ki so oproščeni davka od dohodkov pravnih oseb v skladu z 71. členom ZDPPO-2, ki določa režim obdavčenja, ki velja za matične in odvisne družbe iz različnih držav članic EU.«. V tretjem odstavku se 1. točka spremeni tako, da se glasi: »1. osebno ime, naslov, državo članico ali države članice, katerih rezident je imetnik računa, davčno številko oziroma številko za davčne namene davčnega zavezanca, izdano v državi rezidentstva, ter datum in kraj rojstva osebe, o kateri se poroča in je imetnik računa, ter ali je imetnik računa predložil veljavno samopotrdilo;«. Za 1. točko se doda nova 1.a točka, ki se glasi: »1.a v primeru subjekta, ki je imetnik računa in za katerega se po uporabi postopkov dolžne skrbnosti v skladu z oddelki V, VI in VII iz Priloge I in Priloge II Direktive 2011/16/EU ugotovi, da ima eno ali več obvladujočih oseb, ki so osebe, o katerih se poroča, ime, naslov, državo članico ali države članice in drugo jurisdikcijo ali jurisdikcije, katerih rezident je, in davčno številko subjekta ter ime, naslov, državo članico ali države članice, katerih rezident je, davčno številko oziroma številko za davčne namene davčnega zavezanca, izdano v državi rezidentstva, ter datum in kraj rojstva vsake osebe, o kateri se poroča, ter vlogo ali vloge, na podlagi katerih je vsaka oseba, o kateri se poroča, obvladujoča oseba subjekta, ter ali je bilo za vsako osebo, o kateri se poroča, predloženo veljavno samopotrdilo;«. 2. točka se spremeni tako, da se glasi: »2. številko računa ali drugo ustrezno oznako, če ni številke računa, vrsto računa, in ali gre za že obstoječi račun ali novi račun, ter ali je račun skupni račun in število imetnikov skupnega računa;«. 6. točka se spremeni tako, da se glasi: »6. v primeru depozitnega računa skupni bruto znesek obresti, plačanih ali pripisanih na račun v koledarskem letu ali drugem ustreznem poročevalnem obdobju;«. Za 6. točko se doda nova 7. točka, ki se glasi: »7. v primeru kakršnega koli lastniškega deleža v investicijskem subjektu, ki je brez pravne osebnosti, vlogo, na podlagi katere je oseba, o kateri se poroča, imetnik lastniškega deleža;«. Dosedanja 7. točka postane 8. točka.

V 248.a členu se v prvem odstavku v 1. točki za besedo »osebe« črtata vejica in besedilo »ki ni fizična oseba,« v 11. točki pa se za besedo »oseb« črtata vejica in besedilo »ki niso fizične osebe,«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) Podatki o vnaprejšnjih davčnih stališčih ali vnaprejšnjih cenovnih sporazumih, ki se nanašajo izključno na fizične osebe, se ne sporočajo v okviru avtomatične izmenjave informacij o davčnih stališčih s čezmejnim učinkom, razen če vrednost transakcije ali niza transakcij, na katere se nanaša vnaprejšnje davčno stališče, ustreza znesku najmanj 1.500.000 eurov ali znesku v drugi valuti, ki je najmanj enakovreden 1.500.000 eurom, ali če vnaprejšnje davčno stališče ugotavlja, ali je fizična oseba rezident za davčne namene v Republiki Sloveniji ali ne. Obveznost poročanja velja tudi za izdana in spremenjena stališča, ki jim je bila podaljšana veljavnost po 1. januarju 2026.«. Za šestim odstavkom se dodata nova sedmi in osmi odstavek, ki se glasita: »(7) Znesek iz vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom v primeru niza transakcij v zvezi z različnim blagom, storitvami ali sredstvi zajema njihovo skupno vrednost, pri tem pa se zneski ne seštevajo, če se transakcije za isto blago, storitve ali sredstva opravijo večkrat.

(8)Pristojni organ v sporočanje informacij o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom v zvezi s fizičnimi osebami pristojnemu organu druge države članice in Evropski komisiji ne vključi davčnih stališč s čezmejnim učinkom o dohodkih, ki imajo vir v Republiki Sloveniji v zvezi z dohodki nerezidentov iz zaposlitve ter plačili direktorjem ali pokojninami nerezidentov.«.

V 248.c členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: »1. identifikacijo posrednikov, razen posrednikov, ki so oproščeni obveznosti poročanja zaradi varovanja zakonsko predpisane poklicne skrivnosti v skladu z 255.s členom tega zakona, in davčnih zavezancev, vključno z njihovim imenom, datumom in krajem rojstva v primeru fizičnih oseb, rezidentstvom za davčne namene, davčno številko ter, če je to primerno, osebami, ki so povezana podjetja davčnega zavezanca;«. 3. točka se spremeni tako, da se glasi: »3. povzetek vsebine čezmejnega aranžmaja, o katerem se poroča, vključno z navedbo imena, pod katerim je znan, če tako ime obstaja, in z opisom aranžmajev, ter vse druge informacije, ki bi bile pristojnemu organu lahko v pomoč pri oceni morebitnega davčnega tveganja, ne da bi to privedlo do razkritja poslovne, industrijske ali poklicne skrivnosti oziroma poslovnega procesa ali razkritja informacij, ki bi bilo v nasprotju z javnim redom;«.

V 248.č členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena podatkov iz 3., 4., 5., 6. in 7. točke drugega odstavka tega člena ni treba sporočiti pristojnemu organu države izdajateljice identifikatorja identifikacijske številke, če se poročevalski operater platforme pri ugotavljanju identitete in rezidentstva prodajalca opre na identifikacijsko storitev, ki jo zagotavlja država članica EU ali EU, in sporoči identifikator identifikacijske storitve in državo članico izdajateljico identifikacijske storitve.«.

Za 248.č členom se dodajo novi 248.d, 248.e in 248.f člen, ki se glasijo:

(1)Avtomatična izmenjava informacij s strani ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, o katerih se poroča, in upravljavcev kriptosredstev (v nadaljnjem besedilu: avtomatična izmenjava informacij o kriptosredstvih, o katerih se poroča) zagotavlja informacije v zvezi s transakcijami, o katerih se poroča, ki so jih poročevalski ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi izvedli za uporabnike kriptosredstev, o katerih se poroča.

(2)Izrazi, uporabljeni v tem členu, pomenijo enako kakor v oddelku IV Priloge VI Direktive 2011/16/EU.

(3)Pristojni organ z avtomatično izmenjavo podatkov sporoči pristojnim organom drugih držav članic EU in Evropski komisiji naslednje podatke, ki se nanašajo na osebo, o kateri se poroča: 1. ime, naslov, jurisdikcija ali jurisdikcije rezidentstva, davčna številka oziroma številka za davčne namene davčnega zavezanca, izdana v državi rezidentstva, ter datum in kraj rojstva (pri posamezniku) vsakega uporabnika, o katerem se poroča, ter pri vsakem subjektu, za katerega se po postopkih dolžne skrbnosti ugotovi, da ima eno ali več obvladujočih oseb, ki so osebe, o katerih se poroča, ime, naslov, jurisdikcija ali jurisdikcije rezidentstva in davčna številka oziroma številka za davčne namene subjekta ter osebno ime, naslov, jurisdikcija ali jurisdikcije rezidentstva, ter datum in kraj rojstva vsake obvladujoče osebe subjekta, o kateri se poroča, ter vloga ali vloge zaradi katere ali katerih je ta oseba, o kateri se poroča, obvladujoča oseba subjekta; 2. ime, naslov registriranega sedeža poročevalskega ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki je subjekt; 3. osebno ime in naslov prebivališča poročevalskega ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki je fizična oseba; 4. davčno številko oziroma številko za davčne namene poročevalskega ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi; 5. identifikacijsko številko upravljavca kriptosredstev; 6. globalni identifikator pravnih subjektov poročevalskega ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, če je dodeljen; 7. ime in identifikator identifikacijske storitve ter navedbo države članice EU ali jurisdikcije, ki jo je dodelila, ali če jo je dodelila EU, kadar se poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi zanaša na neposredno potrditev identitete in prebivališča prodajalca prek identifikacijske storitve; 8. za vsako vrsto kriptosredstva, v zvezi s katerim je poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi opravil transakcije za uporabnika, o katerem se poroča, v posameznem koledarskem letu ali drugem ustreznem poročevalskem obdobju: a) celo ime vrste kriptosredstva, o katerem se poroča; b) skupni plačani bruto znesek, izražen v fiat valuti, skupno število enot in število transakcij, o katerih se poroča, v zvezi s pridobitvami za fiat valuto; c) skupni prejeti bruto znesek, izražen v fiat valuti, skupno število enot in število transakcij, o katerih se poroča, v zvezi z odsvojitvami v fiat valuti; č) skupno pošteno tržno vrednost, skupno število enot in število transakcij, o katerih se poroča, v zvezi s pridobitvami za druga kriptosredstva, o katerih se poroča; d) skupno pošteno tržno vrednost, skupno število enot in število transakcij, o katerih se poroča, v zvezi z odsvojitvami za druga kriptosredstva, o katerih se poroča; e) skupno pošteno tržno vrednost, skupno število enot in število maloprodajnih plačilnih transakcij, o katerih se poroča; f) skupno pošteno tržno vrednost, skupno število enot in število transakcij, o katerih se poroča, ter razčlenjeno po vrsti prenosa, če je ta poročevalskemu ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi znana, v zvezi s prenosi na uporabnike, o katerih se poroča, ki niso zajeti v točkah b) in č) tega odstavka; g) skupno pošteno tržno vrednost, skupno število enot in število transakcij, o katerih se poroča, ter razčlenjeno po vrsti prenosa, če je ta poročevalskemu ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi znana, v zvezi s prenosi uporabnikov, o katerih se poroča, ki niso zajeti v točkah c), d) in e) tega odstavka; h) skupno pošteno tržno vrednost in skupno število enot prenosov, ki jih je poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi opravil na naslove razpršene evidence iz Uredbe (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2023 o trgih kriptosredstev in spremembi uredb (EU) št. 1093/2010 in (EU) št. 1095/2010 ter direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/1937 (UL L št. 150 z dne 9. 6. 2023, str. 40), zadnjič popravljeno s Popravkom (UL L št. 2025/90547 z dne 1. 7. 2025), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/1114/EU), za katere ni znano, ali so povezani s ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi ali finančno institucijo.

(4)Podatki iz prejšnjega odstavka se sporočajo letno, in sicer v devetih mesecih po koncu koledarskega leta, na katero se nanaša obveznost poročanja za poročevalske ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi.

(5)Pristojni organ pristojnemu organu države članice in Evropski komisiji pošlje podatke iz tretjega odstavka tega člena v osrednjo podatkovno zbirko, vzpostavljeno pri Evropski komisiji.

(1)Izrazi, uporabljeni v tem členu, pomenijo enako kakor v oddelku I Priloge VII Direktive 2011/16/EU in v Zakonu o minimalnem davku (Uradni list RS, št. 131/23; v nadaljnjem besedilu: ZMD), razen če so v III.E poglavju tega zakona oziroma zakonu o obdavčenju opredeljeni drugače.

(2)Pristojni organ, ki je prejel informativni obrazec za obračun povrhnjega davka iz Priloge VII Direktive 2011/16/EU, ki ga je vložil krovni matični subjekt ali imenovani vložniški subjekt mednarodne skupine podjetij iz 65. člena ZMD, z avtomatično izmenjavo pošlje oziroma sporoči: a) splošni oddelek informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka izvajalski državi članici, v kateri so krovni matični subjekt ali subjekti v sestavi mednarodne skupine podjetij; b) splošni oddelek informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka, razen povzetka s splošnimi informacijami iz oddelka 1.4 informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka, državam članicam s samo kvalificiranim domačim povrhnjim davkom: – v katerih so subjekti v sestavi mednarodne skupine podjetij; – v katerih je skupni podvig ali član skupine skupnega podviga mednarodne skupine podjetij, če se kvalificirani domači povrhnji davek naloži skupnim podvigom v državi članici; – kadar se kvalificirani domači povrhnji davek naloži v državi članici za subjekt v sestavi brez države ali skupno podjetje brez države mednarodne skupine podjetij; c) enega ali več jurisdikcijskih oddelkov iz informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka državam članicam, ki imajo pravice do obdavčitve na podlagi Direktive Sveta (EU) 2022/2523 z dne 14. decembra 2022 o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine v Uniji (UL L št. 328 z dne 22. 12. 2022, str. 1), vključno s kvalificiranim domačim povrhnjim davkom v zvezi z državami članicami, na katere se takšni jurisdikcijski oddelki nanašajo.

(3)Ne glede na točko c) prejšnjega odstavka se jurisdikcijam s pravilom o prenizko obdavčenih dobičkih, v katerih je odstotek na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih enak nič, zagotovi le tisti del informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka, ki vsebuje informacije o pripisovanju povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih v zvezi s to jurisdikcijo, pri čemer so te informacije v skladu z oddelkom 3.4.3 informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka, izvajalski državi članici, v kateri je krovni matični subjekt, pa se zagotovijo vsi jurisdikcijski oddelki.

(4)Pristojni organ pošlje informativni obrazec za obračun povrhnjega davka iz drugega odstavka tega člena najpozneje tri mesece po roku za vložitev informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka za posamezno poslovno leto poročanja.

(5)Pristojni organ pošlje informativni obrazec za obračun povrhnjega davka, prejet po roku za njegovo vložitev, najpozneje tri mesece po dnevu prejema tega informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka.

(1)Če pristojni organ utemeljeno domneva, da je treba informacije v informativnem obrazcu za obračun povrhnjega davka, ki ga vloži krovni matični subjekt ali imenovani vložniški subjekt mednarodne skupine podjetij, ki je v drugi državi članici, in ki se pošlje na podlagi drugega odstavka prejšnjega člena, popraviti zaradi očitnih napak, o tem uradno obvesti pristojni organ druge države članice.

(2)Če pristojni organ prejme tako obvestilo od pristojnega organa druge države članice in se strinja, da je treba informacije iz informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka popraviti, zahteva od krovnega matičnega subjekta ali imenovanega vložniškega subjekta mednarodne skupine podjetij, da predloži popravljeni informativni obrazec za obračun povrhnjega davka in ga pošlje vsem pristojnim organom držav članic, s katerimi je treba takšne informacije izmenjati.

(3)Če pristojni organ od enega ali več subjektov v sestavi prejme uradno obvestilo, da naj bi informativni obrazec za obračun povrhnjega davka za take subjekte v sestavi vložil krovni matični subjekt ali imenovani vložniški subjekt mednarodne skupine podjetij, ki je v drugi državi članici, vendar informacije, vključene v informativni obrazec za obračun povrhnjega davka, niso bile sporočene v roku iz četrtega odstavka prejšnjega člena, nemudoma obvesti pristojni organ te države članice, da informacije niso bile prejete.

(4)Če pristojni organ prejme tako obvestilo od pristojnega organa druge države članice, nemudoma ugotovi, zakaj informativni obrazec za obračun povrhnjega davka ni bil sporočen, in o tem uradno obvesti pristojni organ države članice, ki je obvestilo poslal, v enem mesecu od prejema uradnega obvestila, vključno s pričakovanim dnevom izmenjave informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka, ki ni pozneje kot tri mesece od dneva prejema uradnega obvestila o neopravljeni izmenjavi.«.

V 252. členu se v drugem odstavku na koncu prve alineje doda besedilo »za oceno tega zakona in zakonov o obdavčenju ter«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(3) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko pridobljeni podatki uporabijo tudi za odmero in izterjavo drugih davščin iz 215. člena tega zakona, za odmero in izterjavo obveznih prispevkov za socialno varnost ter za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma.«. V šestem odstavku se besedilo »10 delovnih dneh« nadomesti z besedilom »15 koledarskih dneh«. Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Pristojni organ, ki prejme informacije in dokumente, lahko te brez dogovora iz četrtega odstavka tega člena uporabi tudi za kateri koli namen v skladu z aktom, ki temelji na 215. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47), zadnjič spremenjene s Sklepom Sveta (EU) 2025/504 z dne 11. marca 2025 o spremembi Protokola št. 5 o Statutu Evropske investicijske banke (UL L št. 2025/504 z dne 14. 3. 2025), in jih v ta namen posreduje organu, pristojnemu za omejevalne ukrepe v Republiki Sloveniji.«. Dosedanji sedmi odstavek postane osmi odstavek.

252.a člen se spremeni tako, da se glasi: Vsaka poročevalska finančna institucija, posrednik, poročevalski operater platforme ali poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi pred zbiranjem in pošiljanjem informacij iz 255.č, 255.p, 255.aa oziroma 255.au člena tega zakona obvesti vsakega posameznika, o katerem se poroča, da se bodo z njim povezane informacije zbirale in pošiljale v skladu s tem delom zakona, ter mu zagotovi informacije o načinu uveljavljanja svojih pravic glede varovanja svojih podatkov.«.

Za 252.c členom se dodajo novi 252.č, 252.d, 252.e in 255.f člen, ki se glasijo:

(1)Davčni zavezanec vodi posebne evidence o podatkih, potrebnih za zagotovitev pravilnega izpolnjevanja obveznosti v zvezi s poročanjem iz 255.b, 255.č, 255.i, 255.p, 255.ž, 255.aa, 255.au in 255.bl člena tega zakona.

(2)Davčni zavezanec hrani evidence in dokumente, za katere velja obveznost evidentiranja iz prejšnjega odstavka, pet let po koncu poročevalnega obdobja, na katero se nanašajo, na način iz 32. člena tega zakona.

Za obdelavo podatkov se poročevalske finančne institucije, posredniki, poročevalski operaterji platform, poročevalski ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi in pristojni organ štejejo za upravljavce, ki delujejo samostojno ali skupaj.

(1)Posredniki oziroma poročevalci poleg podatkov po 255.i in 255.p členu tega zakona sporočijo tudi davčno številko posameznikov in subjektov, ki jo je izdala država članica rezidentstva.

(2)Davčni zavezanec iz prvega odstavka 14. oziroma 14.a člena tega zakona v vlogi za izdajo zavezujoče informacije oziroma sklenitev APA sporazuma navede davčno številko, ki jo je izdala država članica rezidentstva povezanih oseb.

(3)Pristojni organ poleg podatkov v skladu s prvim odstavkom 248. člena in prvim odstavkom 248.a člena tega zakona sporoči tudi davčno številko posameznikov in subjektov, ki jo je izdala država članica rezidentstva.

Pristojni organ evidence o informacijah, prejetih z avtomatično izmenjavo informacij v skladu z 248.a do 248.e členom tega zakona, hrani pet let od dneva njihovega prejema.«.

V 255.č členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: »1. osebno ime, naslov, državo članico ali države članice, katerih rezident je imetnik računa, davčno številko oziroma številko za davčne namene davčnega zavezanca ter datum in kraj rojstva osebe, o kateri se poroča in ki je imetnik računa, ter ali je imetnik računa predložil veljavno samopotrdilo;«. Za 1. točko se doda nova 1.a točka, ki se glasi: »1.a v primeru subjekta, ki je imetnik računa in za katerega se po uporabi postopkov dolžne skrbnosti v skladu z oddelki V, VI in VII iz Prilog I in II Direktive 2011/16/EU ugotovi, da ima eno ali več obvladujočih oseb, ki so osebe, o katerih se poroča, ime, naslov, državo članico ali države članice in drugo jurisdikcijo ali jurisdikcije, katerih rezident je, in davčno številko subjekta ter ime, naslov, državo članico ali države članice, katerih rezident je, davčno številko oziroma številko za davčne namene davčnega zavezanca ter datum in kraj rojstva vsake osebe, o kateri se poroča, ter vlogo ali vloge, na podlagi katerih je vsaka oseba, o kateri se poroča, obvladujoča oseba subjekta, ter podatek, ali je bilo za vsako osebo, o kateri se poroča, predloženo veljavno samopotrdilo;«. 2. točka se spremeni tako, da se glasi: »2. številko računa ali drugo ustrezno oznako, če ni številke računa, vrsto računa, in ali gre za že obstoječi račun ali novi račun, ter ali je račun skupni račun in število imetnikov skupnega računa;«. 6. točka se spremeni tako, da se glasi: »6. v primeru depozitnega računa skupni bruto znesek obresti, plačanih ali pripisanih na račun v koledarskem letu ali drugem ustreznem poročevalskem obdobju;«. Za 6. točko se doda nova 7. točka, ki se glasi: »7. v primeru kakršnega koli lastniškega deleža v investicijskem subjektu, ki je brez pravne osebnosti, vlogo, na podlagi katere je oseba, o kateri se poroča, imetnik lastniškega deleža;«. Na koncu dosedanje 7. točke, ki postane 8. točka, se pika nadomesti s podpičjem ter doda nova 9. točka, ki se glasi: »9. ne glede na drugo alinejo 5. točke tega odstavka in razen če se poročevalska finančna institucija v zvezi s katero koli jasno identificirano skupino računov odloči drugače, ni treba poročati o bruto iztržku od prodaje ali odkupa finančnega sredstva, če poročevalska finančna institucija o takem bruto iztržku od prodaje ali odkupa takega finančnega sredstva poroča v skladu z 255.au členom tega zakona.«.

V 255.g členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Če poročevalska finančna institucija izpolnjuje zahteve, opredeljene v pododstavkih B.1(c) ali C.17(g) oddelka VIII Priloge I Direktive 2014/107/EU, in bi jo bilo treba obravnavati kot neporočevalsko finančno institucijo Slovenije, oziroma račune, ki jih vodi, kot izključene račune, ustrezne informacije glede izpolnjevanja zahtev sporoči ministrstvu, pristojnemu za finance.«.

V 255.s členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Če se posrednik sklicuje na poklicno skrivnost, mora o tem nemudoma pisno obvestiti svojo stranko, če je ta posrednik, oziroma če ni takega posrednika, pa je stranka zadevni davčni zavezanec, ter jo obvestiti tudi o obveznosti poročanja iz 255.š člena tega zakona.«.

V 255.š členu se v prvem odstavku za besedilom »drugega posrednika« dodata vejica in besedilo »ki je njegova stranka,«.

V 255.aa členu se na koncu 3. točke pika nadomesti s podpičjem ter doda nova 4. točka, ki se glasi: »4. Če se poročevalski operater platforme za ugotavljanje identitete in vseh davčnih rezidentstev prodajalca opira na identifikacijsko storitev, ki jo uporablja pristojni organ, namesto informacij iz 1. in 2. točke tega člena sporoči samo ime prodajalca, ki je posameznik, oziroma naziv in sedež prodajalca, ki je subjekt, identifikator identifikacijske storitve in državo članico izdajateljico identifikacijske storitve.«.

V 255.al členu se v napovednem stavku besedilo »zaprosi Evropsko komisijo za izbris« nadomesti z besedo »odstrani«.

Za 255.ar členom se dodajo naslov novega III.D poglavja in novi 255.as, 255.aš, 255.at, 255.au, 255.av, 255.az. 255.až, 255.ba, 255.bb, 255.bc, 255.bč, 255.bd, 255.be, 255.bf, 255.bg, 255.bh, 255.bi in 255.bj člen, ki se glasijo:

(1)Izrazi, uporabljeni v tem poglavju, imajo enak pomen, kot ga določa oddelek IV Priloge VI Direktive 2011/16/EU, razen če so v tem poglavju opredeljeni drugače.

(2)To poglavje se smiselno uporablja tudi za poročanje ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi za namene avtomatične izmenjave podatkov med pristojnim organom in pristojnimi organi jurisdikcij, ki niso države članice EU.

(3)Za namene izvajanja tega poglavja se za kvalificirano jurisdikcijo šteje jurisdikcija, če se med pristojnima organoma te jurisdikcije in Republike Slovenije uporablja sporazum o avtomatični izmenjavi informacij na podlagi okvira poročanja o kriptosredstvih, v skladu s katerim pristojni organ zagotavlja informacije iz 255.au člena tega zakona in je ta jurisdikcija navedena na seznamu jurisdikcij, ki jim Republika Slovenija zagotavlja informacije v zvezi s transakcijami s kriptosredstvi, o katerih se poroča, objavljenem na spletni strani ministrstva za finance.

(4)Oseba, o kateri se poroča, pomeni osebo, ki je posameznik ali subjekt razen izključene osebe, ki je rezident države članice EU, Republike Slovenije ali kvalificirane jurisdikcije, v katero se poroča.

(5)Številka za davčne namene pomeni identifikacijsko številko davčnega zavezanca ali funkcijsko ustreznico identifikacijske številke davčnega zavezanca, ki jo izda država članica EU ali kvalificirana jurisdikcija, kjer je oseba rezident.

(6)Subjekt iz točke F.2 oddelka IV Priloge VI Direktive 2011/16/EU vključuje tudi samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(7)Naslov razpršene evidence pomeni naslov razpršene evidence, ki je v skladu z Uredbo 2023/1114/EU opredeljena kot repozitorij informacij, ki hrani evidence poslov in je skupen sklopu omrežnih vozlišč ter sinhroniziran med njimi na podlagi mehanizma soglasja.

(8)Poročevalno obdobje pomeni koledarsko leto, za katero je poročanje izvedeno v skladu z 255.au členom tega zakona. Agencija za trg vrednostnih papirjev najpozneje do 31. decembra ustreznega koledarskega leta, pristojnemu organu pošlje seznam vseh ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi.

(1)Za poročevalskega ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, kot je opredeljen v pododstavku B(3) oddelka IV Priloge VI Direktive 2011/16/EU in točkah A(1) in A(2) iz oddelka I Priloge VI veljajo zahteve glede poročanja in dolžne skrbnosti iz oddelkov II in III Priloge VI Direktive 2011/16/EU.

(2)Za poročevalskega ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi veljajo zahteve glede poročanja in dolžne skrbnosti iz oddelkov II in III Priloge VI Direktive 2011/16/EU tudi za transakcije, ki se opravljajo prek podružnice v Republiki Sloveniji.

(3)Za poročevalskega ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi ne veljajo zahteve glede poročanja in dolžne skrbnosti iz oddelkov II in III Priloge VI Direktive 2011/16/EU, če izpolnjuje zahteve iz točk C, D, E, F, in H oddelka I Priloge VI Direktive 2011/16/EU.

(4)Ne glede na prejšnji odstavek poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, za katerega ne veljajo zahteve glede poročanja in dolžne skrbnosti iz oddelkov II in III Priloge VI Direktive 2011/16/EU, ker izpolnjuje zahteve iz točke G oddelka I Priloge VI Direktive 2011/16/EU, pristojni organ najpozneje v roku iz prvega odstavka 255.až člena tega zakona pisno obvesti, da je te zahteve izpolnil v skladu s pravili druge države članice EU ali kvalificirane jurisdikcije zunaj EU v skladu z zahtevami, ki so zelo podobne zahtevam iz točk (a), (b), (c) oziroma (d) pododstavka A(2) oddelka I Priloge VI Direktive 2011/16/EU.

(5)Za poročevalske ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, osebe ali posrednike, o katerih se poroča, ki izvajajo dejanja, da bi se izognili izvajanju pravil poročanja in dolžne skrbnosti, veljajo določbe tega poglavja, kot da obveznosti poročanja in dolžne skrbnosti niso bile izpolnjene.

(1)Poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi za vsako posamezno poročevalno obdobje sporoči naslednje informacije: 1. ime, naslov, jurisdikcija ali jurisdikcije rezidentstva, davčna številka oziroma številka za davčne namene davčnega zavezanca, izdana v državi rezidentstva, ter datum in kraj rojstva (pri posamezniku) vsakega uporabnika, o katerem se poroča, ter pri vsakem subjektu, za katerega se po postopkih dolžne skrbnosti ugotovi, da ima eno ali več obvladujočih oseb, ki so osebe, o katerih se poroča, ime, naslov, jurisdikcija ali jurisdikicje ezidentstva in davčna številka oziroma številka za davčne namene subjekta ter osebno ime, naslov, jurisdikcija ali jurisdikcijerezidentstva ter datum in kraj rojstva vsake obvladujoče osebe subjekta, o kateri se poroča, ter vloga ali vloge, zaradi katere ali katerih je ta oseba, o kateri se poroča, obvladujoča oseba subjekta; 2. ime in naslov registriranega sedeža poročevalskega ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki je subjekt; 3. osebno ime in naslov prebivališča poročevalskega ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki je fizična oseba; 4. davčno številko oziroma številko za davčne namene poročevalskega ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi; 5. identifikacijsko številko upravljavca kriptosredstev; 6. globalni identifikator pravnih subjektov poročevalskega ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, če je dodeljen; 7. ime in identifikator identifikacijske storitve ter navedbo države članice EU ali jurisdikcije, ki jo je dodelila, ali če jo je dodelila EU, kadar se poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi zanaša na neposredno potrditev identitete in prebivališča prodajalca prek identifikacijske storitve; 8. za vsako vrsto kriptosredstva, v zvezi s katerim je poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi opravil transakcije za uporabnika, o katerem se poroča, v posameznem koledarskem letu ali drugem ustreznem poročevalskem obdobju: a) celo ime vrste kriptosredstva, o katerem se poroča; b) skupni plačani bruto znesek, izražen v fiat valuti, skupno število enot in število transakcij, o katerih se poroča, v zvezi s pridobitvami za fiat valuto; c) skupni prejeti bruto znesek, izražen v fiat valuti, skupno število enot in število transakcij, o katerih se poroča, v zvezi z odsvojitvami v fiat valuti; č) skupno pošteno tržno vrednost, skupno število enot in število transakcij, o katerih se poroča, v zvezi s pridobitvami za druga kriptosredstva, o katerih se poroča; d) skupno pošteno tržno vrednost, skupno število enot in število transakcij, o katerih se poroča, v zvezi z odsvojitvami za druga kriptosredstva, o katerih se poroča; e) skupno pošteno tržno vrednost, skupno število enot in število maloprodajnih plačilnih transakcij, o katerih se poroča; f) skupno pošteno tržno vrednost, skupno število enot in število transakcij, o katerih se poroča, ter razčlenjeno po vrsti prenosa, če je ta poročevalskemu ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi znana, v zvezi s prenosi na uporabnike, o katerih se poroča, ki niso zajeti v točkah b) in č) tega odstavka; g) skupno pošteno tržno vrednost, skupno število enot in število transakcij, o katerih se poroča, ter razčlenjeno po vrsti prenosa, če je ta poročevalskemu ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi znana, v zvezi s prenosi uporabnikov, o katerih se poroča, ki niso zajeti v točkah c), d) in e) tega odstavka; h) skupno pošteno tržno vrednost in skupno število enot prenosov, ki jih je poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi opravil na naslove razpršene evidence iz Uredbe 2023/1114/EU, za katere ni znano, da so povezani s ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi ali finančno institucijo v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ali z osebo ali subjektom, ki opravlja podobno dejavnost v skladu s tujim pravom.

(2)Kadar transakcija iz prejšnjega odstavka, o kateri se poroča, vsebuje identifikator identifikacijske storitve, ki ga uporablja davčni organ, se v skladu s prejšnjim odstavkom sporoči samo ime fizične osebe ali subjekta, na katerega se identifikator identifikacijske storitve nanaša, in po potrebi vloga, v okviru katere je fizična oseba dejanski lastnik subjekta.

(3)Skupni bruto znesek, prejet ali plačan v skladu s prvim odstavkom tega člena, je skupni znesek, izražen v fiat valuti, plačan za pridobitev kriptosredstev ali prejet za prodajo kriptosredstev, o katerih se poroča. Kadar se ti zneski plačajo v več fiat valutah, se v času transakcije, o kateri se poroča, pretvorijo v eno samo fiat valuto na način, ki ga določi poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi.

(4)Skupna tržna vrednost kriptosredstev, o katerih se poroča, iz prvega odstavka tega člena je skupna tržna vrednost kriptosredstev, o katerih se poroča, določena v času izvršitve transakcije, o kateri se poroča, na način, ki ga dosledno uporablja poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi. Za namene tega izračuna se tržna vrednost pretvori v enotno fiat valuto.

(5)Poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi v poročilu o transakcijah, o katerih se poroča, navede fiat valuto, v kateri se sporočajo posamezni zneski. Pristojni organ informacije iz prejšnjega člena poleg državam članicam EU v skladu z 248.d členom tega zakona sporoča tudi kvalificiranim jurisdikcijam iz tretjega odstavka 255.as člena tega zakona, za katere se uporablja sporazum med pristojnimi organi o avtomatični izmenjavi informacij na podlagi okvira poročanja o kriptosredstvih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Seznam kvalificiranih jurisdikcij, ki jim Republika Slovenija zagotavlja informacije iz prejšnjega člena na podlagi večstranskega sporazuma med pristojnimi organi o avtomatični izmenjavi informacij na podlagi okvira poročanja o kriptosredstvih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, se objavi na spletni strani Ministrstva za finance.

(1)Poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi pristojnemu organu sporoči informacije iz 255.au člena tega zakona v zvezi s poročevalnim obdobjem najpozneje do 31. maja leta po koledarskem letu, v katerem je uporabnik identificiran kot uporabnik, o katerem se poroča.

(2)Če poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi v koledarskem letu, za katero se poroča, ni identificiral uporabnikov, o katerih se poroča, to sporoči pristojnemu organu.

(3)Minister, pristojen za finance, predpiše način in obliko sporočanja informacij iz 255.au člena tega zakona. Poročevalski ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi ukrepov in vseh informacij, na katere se oprejo pri izvajanju postopkov dolžne skrbnosti ter za nadzor davčnega organa nad izvedenimi postopki dolžne skrbnosti vodijo evidenco izvedenih zahtev glede poročanja in postopkov dolžne skrbnosti iz oddelkov II in III Direktive 2011/16/EU, ter pri razvrščanju transakcij, o katerih se poroča in kriptosredstvi, o katerih se poroča, določenih v oddelku IV Priloge VI Direktive 2011/16/EU. Evidence hranijo pet let po koncu poročevalnega obdobja, na katero se nanašajo, na način iz 32. člena tega zakona. Pristojni organ lahko naslovi zahtevo za poročanje na poročevalske ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, če ti ne sporočijo informacij, ki so potrebne, da pristojni organ lahko izpolni obveznost sporočanja informacij v skladu z 248.d in 255.av členom tega zakona.

(1)Pristojni organ preverja, ali poročevalski ponudniki v zvezi s kriptosredstvi izpolnjujejo postopke dolžne skrbnosti in zahteve glede poročanja iz oddelkov II in III Priloge VI Direktive 2011/16/EU.

(2)Če so sporočene informacije neresnične ali nepopolne, pristojni organ od poročevalskega ponudnika v zvezi s kriptosredstvi zahteva popravek poročila.

(1)Za namene izpolnjevanja zahtev glede poročanja na podlagi 248.d in 255.av člena tega zakona se upravljavec kriptosredstev, ki je poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, opredeljen v pododstavku B(3) oddelka IV Priloge VI Direktive 2011/16/EU, registrira pri pristojnem organu pred koncem obdobja, v katerem mora tak upravljavec kriptosredstev sporočiti informacije iz 255.au člena tega zakona.

(2)Če tuji upravljavec kriptosredstev, ki je poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, za državo registracije izbere Republiko Slovenijo, mu pristojni organ izda individualno identifikacijsko številko. Pristojni organ sporoči individualno identifikacijsko številko, ki jo je dodelil upravljavcu kriptosredstev, ki je poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, pristojnim organom drugih držav članic.

(3)Poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi iz drugega odstavka tega člena pristojnemu organu sporoči informacije iz 255.bd člena in ga obvesti tudi o vseh spremembah sporočenih informacij.

(4)Upravljavec kriptosredstev, ki je poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, kot je opredeljen v pododstavku B(3) oddelka IV Priloge VI Direktive 2011/16/EU, se ne registrira pri pristojnem organu, zahteve glede poročanja izpolnjuje v drugi državi članici EU.

(1)Upravljavec kriptosredstev iz prejšnjega člena pri pristojnem organu vloži vlogo za enkratno registracijo najpozneje do roka, v katerem mora sporočiti informacije, o katerih se poroča.

(2)Upravljavec kriptosredstev v vlogi za registracijo sporoči naslednje podatke: 1. ime; 2. poštni naslov; 3. elektronski naslov, vključno z naslovom spletnega mesta; 4. vse davčne številke ali druge identifikacijske številke, ki so mu bile dodeljene v državi članici EU in kvalificirani jurisdikciji; 5. seznam držav članic EU in kvalificiranih jurisdikcij, v katerih so uporabniki, o katerih se poroča, rezidenti po odstavkih A in B oddelka III Priloge VI Direktive Sveta 2011/16/EU državo, v kateri je uporabnik, o katerem se poroča, rezident.

(3)Upravljavec kriptosredstev pristojnemu organu sporoči tudi spremembo podatkov iz prejšnjega odstavka. Vloga za registracijo in obvestilo o spremembi podatkov o registraciji se predložita v elektronski obliki.

(4)Pristojni organ z odločbo dodeli upravljavcu kriptosredstev individualno identifikacijsko številko, ki je vpisana, in jo sporoči pristojnim organom vseh držav članic EU z elektronskimi sredstvi. Upravljavec kriptosredstev pristojnemu organu v roku za sporočanje informacij iz 255.až člena tega zakona predloži potrdilo ali drugo uradno obvestilo, da v drugi državi članici EU ali kvalificirani jurisdikciji izpolnjuje obveznosti glede poročanja in izvajanja postopkov dolžne skrbnosti v skladu s pravom te druge države članice EU ali kvalificirane jurisdikcije. Pristojni organ sporoči podatke o enkratni registraciji upravljavca kriptosredstev in identifikacijsko številko upravljavca kriptosredstev, ki mu je bila dodeljena, vsem državam članicam EU z elektronskimi sredstvi.

(1)Pristojni organ prekliče enkratno registracijo upravljavca kriptosredstev na podlagi pisnega obvestila o spremembi podatkov o registraciji, v katerem upravljavec kriptosredstev zahteva preklic registracije, na zadnji dan obdobja poročanja, če upravljavec kriptosredstev predloži tako vlogo do 15. dne pred rokom za poročanje.

(2)Upravljavec kriptosredstev v pisnem obvestilu o spremembi registracijskih podatkov iz prejšnjega odstavka navede, ali ima uporabnika, o katerem se poroča, iz države članice EU ali kvalificirane jurisdikcije, oziroma navede, da v EU ali kvalificirani jurisdikciji nima več uporabnikov, o katerih se poroča.

(3)Davčni organ ne prekliče enkratne registracije upravljavca kriptosredstev, če ima ta upravljavec uporabnika, o katerem se poroča, iz države članice EU ali kvalificirane jurisdikcije.

(1)Če upravljavec kriptosredstev po dveh opominih pristojnega organa, ne izpolni obveznosti poročanja v skladu z 255.au členom tega zakona, pristojni organ prekliče enkratno registracijo upravljavca kriptosredstev. Enkratna registracija se prekliče najpozneje po izteku 90 dni od prvega opomina, vendar ne pred iztekom 30 dni po drugem opominu pristojnega organa.

(2)Upravljavec kriptosredstev, katerega enkratna registracija je bila preklicana, se lahko vnovič registrira le pod pogojem, da pristojnemu organu predloži ustrezna jamstva za svojo zavezo o izpolnitvi zahteve glede poročanja v EU ali kvalificirani jurisdikciji, vključno z vsemi še neizpolnjenimi zahtevami glede poročanja najpozneje v 60 dneh po dnevu ponovne registracije. Davčni organ iz evidence enkratne registracije upravljavcev kriptosredstev izbriše upravljavca kriptosredstev, katerega enkratna registracija je bila preklicana v Republiki Sloveniji, oziroma kadar je mogoče domnevati, da je dejavnost upravljavca kriptosredstev prenehala ali če upravljavec kriptosredstev ne izpolnjuje več pogojev iz pododstavka B(2) oddelka IV ter alinej (b) in (c) 5. točke pododstavka F oddelka V Priloge VI Direktive 2011/16/EU. Pristojni organ sporoča informacije iz 255.bd, 255.bf in 255.bi člena tega zakona v centralni register, vzpostavljen pri Evropski komisiji.«.

Za novim 255.bj členom se dodajo naslov novega III.E poglavja in novi 255.bk, 255.bl, 255.bm in 255.bn člen, ki se glasijo:

(1)Izrazi, uporabljeni v tem poglavju, imajo enak pomen, kot ga določata oddelek I Priloge VII Direktive 2011/16/EU in ZMD, razen če so v tem poglavju oziroma z zakonom o obdavčenju opredeljeni drugače.

(2)To poglavje se smiselno uporablja tudi za vložitev informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka za namene izmenjave informacij med pristojnim organom in pristojnimi organi jurisdikcij, ki niso države članice EU.

(3)Informativni obrazec za obračun povrhnjega davka pomeni informativni obrazec za obračun povrhnjega davka iz 65. člena ZMD, ki ga predloži krovni matični subjekt ali imenovani vložniški subjekt mednarodne skupine podjetij. Oblika in vsebina standardiziranega informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka sta določeni v oddelku IV Priloge VII Direktive 2011/16/EU.

(4)Izvajalska država članica pomeni državo članico EU ali drugo jurisdikcijo, ki je za dano poslovno leto poročanja izvajala bodisi kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov bodisi kvalificirano pravilo o prenizko obdavčenih dobičkih iz 19. oziroma 44. točke 7. člena ZMD.

(5)Kvalificirani sporazum med pristojnimi organi pomeni dvostranski ali večstranski sporazum ali dogovor med dvema pristojnima organoma ali več pristojnimi organi, ki določa avtomatično izmenjavo informativnih obrazcev za obračun povrhnjega davka, pri čemer velja Direktiva 2025/872/EU za tak kvalificirani sporazum med pristojnimi organi, sklenjen med državami članicami.

(1)Krovni matični subjekt ali imenovani vložniški subjekt mednarodne skupine podjetij, ki je v Republiki Sloveniji, na podlagi 65. člena ZMD vloži informativni obrazec za obračun povrhnjega davka preko sistema eDavki z uporabo standardnega obrazca iz oddelka IV Priloge VII Direktive 2011/16/EU.

(2)Krovni matični subjekt ali imenovani vložniški subjekt mednarodne skupine podjetij iz prejšnjega odstavka, ki vloži informativni obrazec za obračun povrhnjega davka, opredeli ustrezne oddelke ter posamezne države članice EU in druge jurisdikcije, ki se jim pošljejo informacije na podlagi pristopa razširjanja iz drugega in tretjega odstavka 248.e člena tega zakona, in sicer: a) v splošnem oddelku informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka izvajalsko državo članico EU ali drugo jurisdikcijo, v kateri je krovni matični subjekt ali so subjekti v sestavi mednarodne skupine podjetij; b) v splošnem oddelku informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka, razen povzetka s splošnimi informacijami iz oddelka 1.4 informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka, države članice EU ali druge jurisdikcije s samo kvalificiranim domačim povrhnjim davkom: – v katerih so subjekti v sestavi mednarodne skupine podjetij, – v katerih je skupni podvig ali član skupine skupnega podviga mednarodne skupine podjetij, če se kvalificirani domači povrhnji davek naloži skupnim podvigom v državi članici EU ali drugi jurisdikciji, – kadar se kvalificirani domači povrhnji davek naloži v državi članici EU ali drugi jurisdikciji za subjekt v sestavi brez države ali skupno podjetje brez države mednarodne skupine podjetij; c) enega ali več jurisdikcijskih oddelkov iz informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka, ki se pošljejo državam članicam EU ali drugim jurisdikcijam, ki imajo pravice do obdavčitve na podlagi ZMD, vključno s kvalificiranim domačim povrhnjim davkom v zvezi z državami članicami EU ali drugimi jurisdikcijami, na katere se takšni jurisdikcijski oddelki nanašajo.

(3)Kadar ima matični subjekt velike domače skupine v Republiki Sloveniji neposredni ali posredni lastniški delež v skupnem podvigu ali povezanem subjektu skupnega podviga, za katerega se v drugi državi članici EU ali jurisdikciji uporablja kvalificirani domači povrhnji davek v skladu s 47. členom ZMD, ta velika domača skupina za vložitev informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka uporabi standardni obrazec za informativni obrazec za obračun povrhnjega davka, določenega v oddelku IV Priloge VII Direktive 2011/16/EU. Pristojni organ informacije iz 255.bl člena tega zakona poleg državam članicam EU v skladu z 248.e členom tega zakona sporoča tudi drugim jurisdikcijam, za katere se uporablja kvalificirani sporazum med pristojnimi organi. Seznam jurisdikcij, ki jim Republika Slovenija zagotavlja informacije iz 255.bl člena tega zakona na podlagi kvalificiranega sporazuma, se objavi na spletni strani Ministrstva za finance.«.

V 270. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Davčni zavezanec rezident lahko podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pravilno upoštevanje davčnih olajšav že pri sestavi informativnega izračuna dohodnine v skladu s tretjim odstavkom 267. člena tega zakona, pošlje davčnemu organu najpozneje do 15. februarja tekočega leta za prejšnje leto. Davčni zavezanec, ki uveljavlja olajšavo za vzdrževane družinske člane, pošlje podatke v elektronski obliki prek sistema eDavki. Minister, pristojen za finance, podrobneje določi vrsto in način dajanja teh podatkov.«.

V 301. členu se besedilo »od dneva predložitve« nadomesti z besedilom »od dneva za predložitev«.

V 307.c členu se besedilo »od dneva predložitve« nadomesti z besedilom »od dneva za predložitev«.

V 323. členu se besedilo »v 15 dneh od dneva prejema dohodka« nadomesti z besedilom »do 15. dne v mesecu za dohodke, dosežene v prejšnjem mesecu,«.

V 326. členu se za sedmim odstavkom doda nov osmi odstavek, ki se glasi: »(8) Davčni zavezanec napoved za odmero dohodnine od obresti, napoved za odmero dohodnine od dividend in napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite, dosežene pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Republiki Sloveniji in EU, vloži v elektronski obliki, če je v davčnem letu prejel več kot pet izplačil iz naslova obresti, dividend ali obresti na denarne depozite, dosežene pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Republiki Sloveniji in EU.«.

V 331. členu se v drugem odstavku besedilo »tretjega ali petega« nadomesti z besedilom »prvega ali tretjega«. V četrtem odstavku se beseda »tretjega« nadomesti z besedo »prvega«. V petem odstavku se besedilo »s predložitvijo vloge« nadomesti z besedilom »s priglasitvijo«. Šesti in sedmi odstavek se črtata. Dosedanji osmi, deveti in deseti odstavek postanejo šesti, sedmi in osmi odstavek.

V 360. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Davčne obračune po tem členu mora za davčnega zavezanca sestaviti in davčnemu organu predložiti posameznik, ki je bil ob prenehanju davčnega zavezanca njegov zakoniti zastopnik.«.

V 369. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Davčne obračune po tem členu mora za davčnega zavezanca sestaviti in davčnemu organu predložiti posameznik, ki je bil ob prenehanju davčnega zavezanca njegov zakoniti zastopnik.«.

V 370. členu se v drugem odstavku besedilo »od predložitve« nadomesti z besedilom »od dneva za predložitev«.

379. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Priglasitev iz 43. člena ZDDPO-2 davčni zavezanec opravi za posamično transakcijo.

(2)Priglasitev iz prejšnjega odstavka opravi prenosna družba ali prevzemna družba, ki je rezident Republike Slovenije, če sta obe rezidenta Republike Slovenije, pa prenosna družba, če nobena ni rezident Republike Slovenije, pa družba prejemnica, v obdobju od dneva izvedbe transakcije oziroma dneva vpisa transakcije izčlenitve v sodni register do poteka roka za predložitev davčnega obračuna prenosne družbe, v katerem se izkažejo učinki na davčno osnovo zaradi upoštevanja priglašene davčne obravnave, vendar pred predložitvijo tega davčnega obračuna. Dan izvedbe transakcije je dan, ko nastanejo pravne posledice oziroma začne transakcija pravno učinkovati.

(3)Priglasitev, opravljeno po roku, določenem v prejšnjem odstavku, davčni organ s sklepom zavrže. Zoper sklep je dovoljena pritožba.

(4)Ob priglasitvi davčnemu organu sporoči družba iz drugega odstavka tega člena naslednje podatke: – svoje identifikacijske podatke, – identifikacijske podatke davčnih zavezancev, udeleženih v transakcijo, – opis transakcije in – davčna upravičenja, ki se bodo v zvezi s transakcijo uveljavljala.

(5)Podrobnejšo vsebino podatkov za priglasitev predpiše minister, pristojen za finance. Del priglasitve sta tudi izjava o izpolnjevanju pogojev ter prevzemu upravičenj in obveznosti, določenih z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, ter izjava o resničnosti, pravilnosti in popolnosti podatkov v priglasitvi. Priglasitev se opravi v informatiziranem obrazcu prek sistema eDavki.

(6)Družba, ki opravi priglasitev transakcije, mora v 15 dneh po priglasitvi transakcije o opravljeni priglasitvi ter uveljavljanju davčnih upravičenj in obveznosti pisno obvestiti drugo družbo, ki v skladu z drugim odstavkom tega člena ni navedena kot družba, ki opravi priglasitev in za katero se uveljavljajo davčna upravičenja in obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.

(7)Prenosna družba oziroma prevzemna družba iz drugega odstavka tega člena, ki je določena, da opravi priglasitev, mora zagotavljati in na zahtevo davčnega organa temu predložiti te podatke in dokumentacijo: 1. dokazila, da se prenosna družba oziroma družba prejemnica štejeta za rezidenta države članice EU, ki ni Republika Slovenija, po drugem odstavku 41. člena ZDDPO-2, če katera od njiju ali obe nista rezidenta Republike Slovenije; 2. opis premoženja – obrat, ki se prenaša, zadnjo bilanco stanja prenosne družbe oziroma bilanco stanja prenosne družbe na obračunski dan izčlenitve z navedbo sredstev in obveznosti, ki pripadajo prenesenemu obratu oziroma obratom, ter navedbo dejstev, ki dokazujejo, da s poslovno organizacijskega vidika obrat oziroma obrati, ki se prenašajo, neodvisno poslujejo; 3. zneske rezerv in rezervacij, ki jih ima oblikovane prenosna družba v zadnji bilanci stanja oziroma bilanci stanja na obračunski dan izčlenitve in se pripišejo prenesenemu oziroma prenesenim obratom; 4. zneske davčnih izgub prenosne družbe, ki se pripišejo prenesenemu obratu oziroma obratom, ter davčne oprostitve in pogoje v zvezi z njimi, ki bi veljali za prenosno družbo, če prenos ne bi bil izvršen; 5. navedbo družbe prejemnice, ki je rezident Republike Slovenije, če je tudi prenosna družba rezident Republike Slovenije, ali gre za prenos obrata v Republiki Sloveniji ali državi članici EU, ki ni Republika Slovenija, z navedbo te države; 6. izjavo družbe prejemnice, da bodo po prenosu prenesena sredstva, obveznosti, rezervacije, rezerve in izgube pripadale poslovni enoti družbe prejemnice v Republiki Sloveniji ali družbi prejemnici, ki je rezident Republike Slovenije, vendar ne njeni poslovni enoti zunaj Republike Slovenije; 7. tržno ceno oziroma ocenjeno tržno vrednost vrednostnih papirjev družbe prejemnice na dan prenosa premoženja oziroma obrata; 8. podrobni opis ter navedbo davčnih, poslovnih in finančnih razlogov za izvedbo transakcije; 9. izračun ocenjenih zneskov davčnih, poslovnih in finančnih posledic transakcije ter 10. druge dokumente in podatke, pomembne za odločitev o priznanju upravičenj in obveznosti.

(8)Prenosna družba oziroma prevzemna družba iz drugega odstavka tega člena, ki je določena, da opravi priglasitev, mora davčnemu organu v skladu s prejšnjim odstavkom predložiti dokumentacijo, ki dokazuje izpolnjevanje pogojev, vrednotenje ter prevzem pravic in obveznosti po 39. do 43. členu ZDDPO-2, s katero razpolaga prenosna družba oziroma prevzemna družba, ki ni rezident po ZDDPO-2.

(9)Prenosna družba oziroma prevzemna družba mora hraniti dokumentacijo, ki je povezana s transakcijo, še deset let po koncu koledarskega leta, v katerem je bila transakcija opravljena.

(10)Če po izvedbi transakcije nastanejo kakršne koli spremembe v zvezi s transakcijo, mora prenosna družba oziroma prevzemna družba o nastalih spremembah nemudoma pisno obvestiti davčni organ.«.

380. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Priglasitev iz 47. člena ZDDPO-2 se opravi za posamično transakcijo.

(2)Priglasitev iz prejšnjega odstavka opravi prevzeta družba za družbenika prevzete družbe, ki je pravna oseba, v obdobju od dneva vpisa transakcije v sodni register, do poteka roka za predložitev davčnega obračuna družbenika prevzete družbe, v katerem se izkažejo učinki na davčno osnovo zaradi upoštevanja priglašene davčne obravnave, vendar pred predložitvijo tega obračuna, za družbenika prevzete družbe, ki je fizična oseba, pa do 15. januarja tekočega leta, za transakcije, ki so bile v sodni register vpisane do vključno 31. decembra prejšnjega leta. Če za družbenike prevzete družbe veljajo različni roki priglasitve, mora prevzeta družba priglasitev opraviti do roka, ki nastopi prej.

(3)Priglasitev, opravljeno po roku, določenem v prejšnjem odstavku, davčni organ s sklepom zavrže. Zoper sklep je dovoljena pritožba.

(4)Ob priglasitvi davčnemu organu sporoči prevzeta družba naslednje podatke: – svoje identifikacijske podatke, – identifikacijske podatke davčnih zavezancev, udeleženih v transakcijo, – opis transakcije in – davčna upravičenja, ki se bodo v zvezi s transakcijo uveljavljala.

(5)Podrobnejšo vsebino podatkov za priglasitev predpiše minister, pristojen za finance. Del priglasitve sta tudi izjava o izpolnjevanju pogojev ter prevzemu upravičenj in obveznosti, določenih z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, in o odlogu ugotavljanja davčne obveznosti, določenem z zakonom, ki ureja dohodnino, ter izjava o resničnosti, pravilnosti in popolnosti podatkov v priglasitvi. Priglasitev se opravi v informatiziranem obrazcu prek sistema eDavki.

(6)Prevzeta družba, ki opravi priglasitev transakcije, mora v 15 dneh po priglasitvi transakcije pisno obvestiti o opravljeni priglasitvi ter uveljavljanju davčnih upravičenj in obveznosti: – prevzemno družbo, – družbenike prevzete družbe, za katere se uveljavljajo davčna upravičenja in obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, in – družbenike prevzete družbe, za katere se uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.

(7)V primeru zavrnitve davčnih upravičenj in obveznosti, določenih z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, oziroma odloga ugotavljanja davčne obveznosti, določenega z zakonom, ki ureja dohodnino, mora prevzeta družba, ki opravi priglasitev transakcije, družbenike iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka o tem pisno obvestiti v 15 dneh od vročitve odločbe ali sklepa o ustavitvi postopka, izdanega v postopku davčnega nadzora, ali od sprejema davčnega obračuna, predloženega na podlagi samoprijave, s strani davčnega organa. V tem primeru morajo zavezanci vložiti napoved do roka iz prvega odstavka 326. člena tega zakona oziroma v petnajstih dneh od prejema obvestila o zavrnitvi davčnih upravičenj in obveznosti, če je ta rok že potekel.

(8)Prevzeta družba iz drugega odstavka tega člena, ki je določena, da opravi priglasitev, mora zagotavljati in na zahtevo davčnega organa temu predložiti: 1. dokazila o rezidentstvu prevzemne družbe in prevzete družbe, dokazila o rezidentstvu družbenikov prevzete družbe in prevzemne družbe, ki zamenjajo kapitalske deleže, in dokazilo o lastništvu vrednostnih papirjev družbenika, ki ni rezident Republike Slovenije, v skladu s 46. členom ZDDPO-2; 2. tržno in knjigovodsko vrednost vrednostnih papirjev prevzete družbe in prevzemne družbe na dan vpisa transakcije v sodni register; 3. zneske plačila v denarju, ki bo opravljeno posameznim družbenikom namesto izdaje ali prenosa vrednostnih papirjev; 4. dokumentacijo, ki je bila predložena skupaj s predlogom za vpis transakcije v sodni register po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, oziroma v primerljivi register države članice EU; 5. izjavo, da po zamenjavi kapitalskih deležev prevzemna družba pridobi ali z nadaljnjo pridobitvijo kapitalskih deležev obdrži najmanj večino glasovalnih pravic v prevzeti družbi, in 6. druge dokumente in podatke, pomembne za odločitev o priznanju upravičenj in obveznosti.

(9)Prevzeta družba iz drugega odstavka tega člena, ki je določena, da opravi priglasitev, mora davčnemu organu v skladu s prejšnjim odstavkom predložiti dokumentacijo, ki dokazuje izpolnjevanje pogojev, vrednotenje ter prevzem pravic in obveznosti po 44. do 47. členu ZDDPO-2. Dokumentacijo, ki je povezana s transakcijo, mora hraniti še deset let po koncu koledarskega leta, v katerem je bila transakcija opravljena.

(10)Če po priglasitvi transakcije nastanejo kakršne koli spremembe v zvezi s transakcijo, morata prevzeta oziroma prevzemna družba o nastalih spremembah nemudoma pisno obvestiti davčni organ.

(11)Prevzeta in prevzemna družba morata davčnemu organu v vsakem primeru poročati o trajanju prevzema in dnevu izvršitve prevzema ter borzi, prek katere je bil prevzem opravljen.«.

381. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Priglasitev iz 53. člena ZDDPO-2 davčni zavezanec opravi za posamično transakcijo.

(2)Priglasitev iz prejšnjega odstavka opravi prenosna ali prevzemna družba, ki je rezident Republike Slovenije, če sta obe rezidenta Republike Slovenije, pa prenosna družba, če nobena ni rezident Republike Slovenije, pa prevzemna družba, v obdobju od dneva vpisa transakcije v sodni register do poteka roka za predložitev davčnega obračuna prenosne družbe, določenega v 361., 362., 363., 364., 365. oziroma 366. členu tega zakona, v katerem se lahko izkažejo učinki na davčno osnovo zaradi upoštevanja priglašene davčne obravnave, vendar pred predložitvijo tega obračuna. Če prenosna družba, ki mora v skladu s prejšnjim stavkom opraviti priglasitev, po vpisu transakcije v sodni register preneha, to opravi njen univerzalni pravni naslednik.

(3)Priglasitev, opravljeno po roku, določenem v prejšnjem odstavku, davčni organ s sklepom zavrže. Zoper sklep je dovoljena pritožba.

(4)Ob priglasitvi davčnemu organu sporoči družba iz drugega odstavka tega člena naslednje podatke: – svoje identifikacijske podatke, – identifikacijske podatke davčnih zavezancev, udeleženih v transakcijo, – opis transakcije in – davčna upravičenja, ki se bodo v zvezi s transakcijo uveljavljala.

(5)Podrobnejšo vsebino podatkov za priglasitev predpiše minister, pristojen za finance. Del priglasitve sta tudi izjava o izpolnjevanju pogojev ter prevzemu upravičenj in obveznosti, določenih z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, in o odlogu ugotavljanja davčne obveznosti, določenem z zakonom, ki ureja dohodnino, ter izjava o resničnosti, pravilnosti in popolnosti podatkov v priglasitvi. Priglasitev se opravi v informatiziranem obrazcu prek sistema eDavki.

(6)Družba, ki opravi priglasitev transakcije, mora najpozneje v 15 dneh po priglasitvi transakcije pisno obvestiti o opravljeni priglasitvi in uveljavljanju davčnih upravičenj in obveznosti: – drugo družbo, ki v skladu z drugim odstavkom tega člena ni navedena kot družba, ki opravi priglasitev, – družbenike prenosne družbe, za katere se uveljavljajo davčna upravičenja in obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, in – družbenike prenosne družbe, za katere se uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.

(7)V primeru zavrnitve davčnih upravičenj in obveznosti, določenih z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, oziroma odloga ugotavljanja davčne obveznosti, določenega z zakonom, ki ureja dohodnino, mora družba, ki opravi priglasitev transakcije, družbenike iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka o tem pisno obvestiti v 15 dneh od vročitve odločbe ali sklepa o ustavitvi postopka, izdanega v postopku davčnega nadzora, ali od sprejema davčnega obračuna, predloženega na podlagi samoprijave, s strani davčnega organa. V tem primeru morajo zavezanci vložiti napoved do roka iz prvega odstavka 326. člena tega zakona oziroma v petnajstih dneh od prejema obvestila o zavrnitvi davčnih upravičenj in obveznosti, če je ta rok že potekel.

(8)Prenosna družba oziroma prevzemna družba iz drugega odstavka tega člena, ki je določena, da opravi priglasitev, mora zagotavljati in na zahtevo davčnega organa temu predložiti: 1. dokazila, da se prenosna in prevzemna družba štejeta za rezidenta države članice EU, ki ni Republika Slovenija, po 50. členu ZDDPO-2, če katera od njiju ali obe nista rezidenta Republike Slovenije; 2. dokazila o rezidentstvu družbenikov prenosne družbe, ki pri združitvi ali delitvi zamenjajo vrednostne papirje v prenosni družbi za vrednostne papirje v družbi prejemnici, in dokazilo o lastništvu vrednostnih papirjev v skladu s tretjim odstavkom 49. člena ZDDPO-2; 3. bilanco stanja prenosne družbe oziroma prenosnih družb, če jih je več, na obračunski dan združitve oziroma delitve, bilanco stanja prevzemne družbe oziroma prevzemnih družb, če jih je več, na prvi dan po obračunskem dnevu združitve oziroma delitve, kadar je bilanca stanja sestavni del dokumentacije, potrebne za vpis v sodni register, opis premoženja (obrat), ki se prenaša in pri oddelitvi ostaja prenosni družbi, ter navedbo dejstev, ki dokazujejo, da s poslovno organizacijskega vidika obrat oziroma obrati, ki se prenašajo in ostajajo prenosni družbi, neodvisno poslujejo; 4. zneske rezerv in rezervacij v bilanci stanja na obračunski dan združitve ali delitve, zneske davčnih izgub prenosne družbe, davčne oprostitve in pogoje v zvezi z njimi, ki bi veljali za prenosno družbo, če prenos ne bi bil izvršen, navedbo udeležbe, če jo ima, prevzemna družba v prenosni družbi; 5. navedbo, če sta prenosna družba in prevzemna družba rezidenta Republike Slovenije, ali so obrat oziroma obrati prenosne družbe v Republiki Sloveniji ali državi članici EU, ki ni Republika Slovenija, z navedbo te države; 6. izjavo prevzemne družbe, da po združitvi ali delitvi prenesena sredstva, obveznosti, rezervacije, rezerve in davčne izgube ne bodo pripadale poslovni enoti prevzemne družbe zunaj Republike Slovenije, oziroma da bodo po združitvi ali delitvi prenesena sredstva, obveznosti, rezervacije, rezerve in izgube pripadale poslovni enoti prevzemne družbe v Republiki Sloveniji; 7. zneske plačila v denarju posameznim družbenikom zaradi odsvojitve vrednostnih papirjev; 8. tržno in knjigovodsko vrednost vrednostnih papirjev prevzemne družbe na obračunski dan združitve oziroma delitve; 9. podrobni opis ter navedbo davčnih, poslovnih in finančnih razlogov za izvedbo transakcije; 10. izračun ocenjenih zneskov davčnih, poslovnih in finančnih posledic transakcije ter 11. druge dokumente in podatke, pomembne za odločitev o priznanju upravičenj in obveznosti.

(9)Prenosna oziroma prevzemna družba iz drugega odstavka tega člena, ki je določena, da opravi priglasitev, v skladu s prejšnjim odstavkom predloži davčnemu organu dokumentacijo, ki dokazuje izpolnjevanje pogojev, vrednotenje in prevzem pravic in obveznosti v skladu z 48. do 53. člena ZDDPO-2, s katero razpolaga prenosna družba oziroma družba prejemnica, ki ni rezident v skladu z ZDDPO-2.

(10)Prenosna družba, prevzemna družba in družbenik morajo hraniti dokumentacijo, ki je povezana s transakcijo, še deset let od konca koledarskega leta, v katerem je bila transakcija opravljena.

(10)Če po izvedbi transakcije nastanejo kakršne koli spremembe v zvezi s transakcijo, mora prenosna oziroma prevzemna družba o nastalih spremembah nemudoma pisno obvestiti davčni organ.«.

382.a člen se črta.

V 395. členu se 5. točka spremeni tako, da se glasi: »5. ne predloži davčnega obračuna oziroma ga ne predloži na predpisani način oziroma v predpisanih rokih oziroma v davčnem obračunu navede neresnične, nepopolne ali nepravilne podatke (prvi odstavek 10. člena, 297. člen, drugi odstavek 360. člena, 368. člen, 368.a člen, 369. člen);«. Na koncu 7. točke se pika nadomesti s podpičjem in doda nova 8. točka, ki se glasi: »8. ne predloži obračuna davčnega odtegljaja na predpisani način (deveti odstavek 57. člena).«.

V 397. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: »1. ne predloži davčnega obračuna ali ne predloži davčnega obračuna ali druge vloge na predpisani način oziroma v predpisanih rokih (tretji in četrti odstavek 51. člena, prvi odstavek 46.a člena, 297., 297.a, 297.b, 307. člen in 356. do 369. člen);«. V 2. točki se besedilo »četrti, peti in deveti« nadomesti z besedilom »četrti in peti«. 29. točka se črta. V 30. točki se beseda »deveti« nadomesti z besedo »sedmi«. V 33. točki se beseda »osmi« nadomesti z besedo »šesti«. Na koncu 49. točke se pika nadomesti s podpičjem in dodajo nove 50., 51., in 52. točka, ki se glasijo: »50. v priglasitvi navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke (četrti odstavek 379. člena, četrti odstavek 380. člena in četrti odstavek 381. člena); 51. zavezanca pisno ne obvesti o opravljeni priglasitvi ter uveljavljanju davčnih upravičenj in obveznosti (šesti odstavek 379. člena, šesti odstavek 380. člena in šesti odstavek 381. člena); 52. zavezanca pisno ne obvesti, da odlogu ugotavljanja davčne obveznosti ni bilo ugodeno, oziroma, da so bila upravičenja in obveznosti, določena z ZDDPO-2, zavrnjena (sedmi odstavek 380. člena in sedmi odstavek 381. člena).«.

Za 400.c členom se doda nov 400.č člen, ki se glasi:

(1)Z globo od 250 do 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, z globo od 800 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 1.200 do 15.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek kaznuje z globo od 3.200 do 30.000 eurov, če: 1. ne izvaja postopkov dolžne skrbnosti glede zbiranja podatkov o uporabnikih v skladu z oddelkoma II in III Priloge VI Direktive 2011/16/EU (prvi in drugi odstavek 255.at člena); 2. pristojnemu organu ne sporoči predpisanih informacij iz 255.au člena tega zakona ali jih ne sporoči v predpisanemu roku in na predpisani način (prvi in tretji odstavek 255.až člena); 3. pristojnemu organu pri sporočanju navede neresnične, nepravilne ali nepopolne informacije iz 255.au člena tega zakona; 4. pristojnemu organu ne sporoči, da ni identificiral uporabnikov, o katerih se poroča (drugi odstavek 255.až člena); 5. ne vodi evidence o izvedenih ukrepih in vseh informacij, na katere se lahko opre pri izvajanju postopkov dolžne skrbnosti in pri izpolnjevanju zahtev glede poročanja iz oddelkov II, III in IV Priloge VI Direktive 2011/16/EU, ali evidence ne hrani pet let po koncu poročevalnega obdobja, na katero se nanašajo, na način iz 32. člena tega zakona (255.ba člen); 6. na zahtevo pristojnega organa ne predloži popravka poročila ali v popravku poročila navede nepopolne ali neresnične informacije (drugi odstavek 255.bc člena); 7. ne vloži vloge za enkratno registracijo ali je ne vloži v predpisanem roku ali vloži vlogo z nepravilnimi, nepopolnimi in neresničnimi podatki (prvi in drugi odstavek 255.bd člena); 8. ne predloži ali ne predloži v roku potrdila ali drugega uradnega obvestila (255.be člena).

(2)Z globo v višini od 400 do 4.000 eurov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3)Z globo v višini od 600 do 4.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se odgovorna oseba pravne osebe za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 800 do 4.000 eurov.«.

Ne glede na točko (b) pododstavka A(1) in pododstavek A(6a) oddelka I Priloge I Direktive 2011/16/EU se za vsak račun, o katerem se poroča, ki ga poročevalska finančna institucija vodi na dan 31. december 2025, in za poročevalna obdobja, ki se končajo konec drugega koledarskega leta po tem dnevu, informacije v zvezi z vlogo ali vlogami, na podlagi katerih je vsaka oseba, o kateri se poroča, obvladujoča oseba ali imetnik lastniškega deleža subjekta, sporočajo le, če so na voljo kot podatki, ki se lahko iščejo elektronsko in so shranjeni pri poročevalski finančni instituciji.

Pristojni organ za prvo poslovno leto poročanja pošlje informativni obrazec za obračun povrhnjega davka najpozneje šest mesecev po roku za vložitev informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka v skladu z ZMD.

Postopki v zvezi s transakcijami iz 379., 380. in 381. člena zakona, ki so bile pri davčnem organu priglašene pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo v skladu z Zakonom o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US, 163/22, 109/23 – odl. US, 131/23 – ZORZFS, 100/24 in 40/25 – ZINR).

Minister, pristojen za finance, uskladi predpise iz petega odstavka spremenjenega 379. člena, petega odstavka spremenjenega 380. člena in petega odstavka spremenjenega 381. člena zakona najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

V Zakonu o finančni upravi (Uradni list RS, št. 25/14, 39/22, 14/23, 47/24 – odl. US in 104/24 – ZDDV-1O) se v 49. členu v prvem odstavku 7. točka spremeni tako, da se glasi: »7. podatke o plačilnih in drugih računih, odprtih v Republiki Sloveniji in zunaj nje,«. V drugem odstavku se 17. točka spremeni tako, da se glasi: »17. podatke o plačilnih in drugih računih, odprtih v Republiki Sloveniji in zunaj nje,«.

Spremenjeni drugi odstavek 270. člena zakona se začne uporabljati 1. januarja 2027, do začetka njegove uporabe pa se uporablja drugi odstavek 270. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US, 163/22, 109/23 – odl. US, 131/23 – ZORZFS, 100/24 in 40/25 – ZINR).

Novi sedmi odstavek 35. člena in novi 252.e člen zakona se glede obveznosti sporočanja davčne številke pri sporočanju podatkov v skladu z 248.a, 255.i in 255.p členom zakona uporabljata za davčna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2028 ali pozneje, glede obveznosti sporočanja davčne številke pri sporočanju podatkov v skladu s prvim odstavkom 248. člena zakona pa za davčna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2030 ali pozneje.

Ta zakon začne veljati 1. januarja 2026. Št. 432-01/25-8/11 Ljubljana, dne 19. novembra 2025 EPA 2401-IX Državni zbor