109. člen ZS-1

(1)Sodišča obdelujejo in naprej posredujejo osebne in druge podatke v vpisnikih, imenikih, pomožnih knjigah, registrih in javnih knjigah v skladu s tem zakonom, procesnimi predpisi, zakoni, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, zakonom, ki ureja ravnanje s tajnimi podatki, in drugimi zakoni, ki urejajo pristojnost sodišč. Dostop do vsebine podatkov, vključno z arhiviranimi podatki, imajo za potrebe izvajanja sodnih postopkov, obveščanja javnosti, izvajanja lastnih statističnih ali drugih raziskav ter odločanja o dostopu do informacij javnega značaja odgovorne osebe sodišča, ki delajo na navedenih področjih, druge osebe pa v skladu s tem členom in z zakoni, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Podatki iz vpisnikov, imenikov in pomožnih knjig se zaradi pravne varnosti oseb hranijo trajno, podatki iz registrov, evidenc in javnih knjig iz pristojnosti sodišča pa v skladu z roki iz zakonov, ki urejajo registre, evidence in javne knjige.

(2)Sodišče hrani vpisnike, imenike in pomožne knjige v skladu z zakonom, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhive, in zakoni, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Registri, evidence in javne knjige iz pristojnosti sodišč se hranijo v skladu z zakoni, ki urejajo registre, evidence in javne knjige.

(3)Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko zahteva seznanitev z vsebino lastnih osebnih podatkov v vpisnikih, imenikih in pomožnih knjigah v skladu s procesnimi predpisi ali v skladu z zakoni, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, če ti izrecno urejajo uresničevanje pravic v sodnih postopkih. Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki v vpisnikih, imenikih in pomožnih knjigah ne vključuje informacije o konkretnih zaposlenih, ki so vpogledovali v osebne podatke posameznika (notranji uporabniki) ali jih drugače obdelovali. Predsednik sodišča lahko dovoli, da se z vsebino osebnih in drugih podatkov iz navedenih zbirk seznanijo tudi druge osebe, ki izkažejo, da imajo pravni interes za seznanitev s temi podatki v skladu s procesnimi predpisi ali zakoni, ki urejajo pristojnost sodišč.

(4)Predsednik sodišča dovoli obdelavo podatkov iz vpisnikov, imenikov, evidenc in spisov sodišča pravnim in fizičnim osebam, ki izkažejo, da podatke potrebujejo za znanstvenoraziskovalne, zgodovinskoraziskovalne in statistične namene. Pri odločitvi o zahtevi pravnih in fizičnih oseb predsednik sodišča upošteva dejanske možnosti za pridobitev podatkov in vpliv zahteve na izvajanje sodne oblasti ter pogoje, ki jih določa zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Dovoljenje se lahko nanaša le na vpisnike, imenike, evidence in spise, ki so arhivirani. Organizacija ali posameznik lahko v podatke iz vpisnikov, imenikov, evidenc in spisov sodišča vpogleda ali jih prepiše brezplačno, kopira ali izpiše pa jih na svoje stroške. Vpogled, prepis, kopiranje ali izpis se opravi pod nadzorom javnega uslužbenca sodišča, ki je za to pisno pooblaščen.

(5)Če gre v zadevah iz prejšnjega odstavka za informatizirane zbirke podatkov, ki se nanašajo na več sodišč, izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka predsednik vrhovnega sodišča po predhodnem soglasju predsednikov sodišč.