Kolektivna pogodba centralnega bančništva

Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

Kolektivna pogodba velja za stranke te kolektivne pogodbe in delodajalce, ki skladno s Standardno klasifikacijo dejavnosti opravljajo dejavnost centralnega bančništva – 64.110 centralno bančništvo.

Kolektivna pogodba velja za vse delavce, ki so pri delodajalcih (v nadaljnjem besedilu: banka) iz prejšnjega člena zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi ter za delavce, ki so napoteni na začasno delo v banko.

(1)Kolektivna pogodba je sklenjena za nedoločen čas.

(2)Kolektivna pogodba se lahko pisno odpove z odpovednim rokom treh mesecev. V primeru odpovedi se do sklenitve nove, uporabljajo določbe te kolektivne pogodbe.

Ta kolektivna pogodba ureja le tista vprašanja, za katera zakon določa, da se urejajo v kolektivni pogodbi dejavnosti.

(1)Če banka odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, je dolžna izplačati delavcu odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel ali, ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Delavcu pripada odpravnina v višini: – 1/3 osnove za vsako leto dela v banki, če je zaposlen v banki več kot eno leto do 15 let, – 1/2 osnove za vsako leto dela v banki, če je zaposlen v banki več kot 15 let.

(2)Odpravnina iz prejšnjega odstavka lahko presega 10-kratnik osnove, vendar ne sme preseči 20-kratnika povprečne plače izplačane po Kolektivni pogodbi Banke Slovenije v zadnjih treh mesecih.

(1)Delavcu pripada za vsako dopolnjeno leto delovne dobe dodatek v višini 0,5 % njegove osnovne plače za polni delovni čas.

(2)Dodatek na delovno dobo se delavcem, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za 0,25 % za vsako začeto leto nad 25 let delovne dobe.

(3)Dodatek na delovno dobo po prvem in drugem odstavku tega člena ne more presegati 20 %.

(1)Delavec ima pravico do dodatka za delo v posebnih pogojih dela, ki izvirajo iz razporeditve delovnega časa dela, in sicer za: – nočno delo 50 %, – delo preko polnega delovnega časa 30 %, – delo v nedeljo, na praznike in dela proste dneve po zakonu 60 %.

(2)Višina ostalih dodatkov, ki izvirajo iz razporeditve delovnega časa, se uredi s podjetniško kolektivno pogodbo.

(1)Delavcu pripada za dneve prisotnosti na delu, če dela vsaj 4 ure, povračilo stroškov za prehrano med delom v vsakokratni višini, ki se skladno s predpisom, ki ureja davčno obravnavo povračil v zvezi z delom, ne všteva v davčno osnovo.

(2)Če je delavec na delu prisoten deset ur ali več, za ta dan delavcu pripada še dodatno povračilo stroška za prehrano za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti, in sicer v višini, ki jo kot neobdavčeno določa predpis, ki ureja davčno obravnavo povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

(1)Stroški prevoza na delo in z dela se povrnejo v višini 10 % vrednosti neosvinčenega 95 oktanskega bencina za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delavčevega običajnega prebivališča.

(2)Delavcu z običajnim prebivališčem na območju Ljubljane (cona 1, 2, 3) se povrnejo stroški prevoza na delo in z dela za vsak dan prihoda na delo v višini dveh enkratnih dnevnih vozovnic po ceniku Ljubljanskega potniškega prometa (LPP).

(1)Delavec je upravičen do nadomestila stroškov za prehrano na službeni poti v obliki dnevnice.

(2)Dnevnica in nadomestilo za prehrano iz prejšnjega člena se izključujeta, razen če delavec v okviru dneva dela več kot 4 ure na svojem delovnem mestu (in je zato upravičen do nadomestila za prehrano in dnevnice v sorazmerni višini za preostali del delovnega časa na službeni poti).

(3)Višina dnevnice za službeno pot se delavcu izplača v višini in pod pogoji, ki jo določa vsakokrat veljavna uredba, ki določa davčno obravnavo povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

(1)V primeru upokojitve pripada delavcu, ki je bil v banki zaposlen najmanj pet let, ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi minimalnih pogojev za starostno upokojitev oziroma najkasneje tri mesece po izpolnitvi minimalnih pogojev, odpravnina v višini štirih povprečnih mesečnih plač v banki, izplačanih v preteklih treh mesecih oziroma v višini štirih povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Zaposleni, ki se bodo upokojili kasneje, bodo upravičeni do izplačila odpravnine v višini dveh povprečnih mesečnih plač v banki, izplačanih v preteklih treh mesecih oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.

(2)Če se delavec, ki je bil v banki zaposlen najmanj pet let, delno upokoji, ima pri delodajalcu, pri katerem mu je prenehala pogodba o zaposlitvi in je sklenil novo za krajši delovni čas, pravico do odpravnine v sorazmernem znesku.

(3)Pravico do odpravnine ob upokojitvi po prvem odstavku tega člena imajo tudi delavci, ki jim pogodba o zaposlitvi preneha veljati po samem zakonu, ko je delavcu vročena odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije, ali odločba o pridobitvi pravice do invalidske pokojnine postala pravnomočna.

(4)Če banka sprejme posebne programe prostovoljnega upokojevanja delavcev, višina odpravnine oziroma finančnega nadomestila delavcu lahko presega višino, določeno v prvem odstavku tega člena. Način izračuna odpravnine oziroma nadomestila ter spodnji in zgornji limit sprejme Svet Banke Slovenije in o vsebini programa seznani Sindikat Banke Slovenije. Delavec ni upravičen do odpravnine po prvem odstavku tega člena, če ima pravico do odpravnine po 108. členu ZDR-1 in če je banka zanj financirala dokup pokojninske dobe. Delavec je upravičen do izplačila razlike, če je znesek odpravnine po 108. členu tega zakona oziroma znesek za dokup pokojninske dobe nižji od zneska odpravnine po prvem odstavku tega člena.

(1)Banka bo za uresničevanje pravice delavcev do odklopa izvajala naslednje ukrepe: – periodično ozaveščanje delavcev o pravici do odklopa, – usposabljanje vodilnih delavcev za zagotavljanje pravice delavcev do odklopa, – določitev pravil uporabe službenih sredstev tako, da se bo omejevala službena komunikacija v času uresničevanja pravice do odklopa (npr. uporaba obveznih obvestil v elektronski pošti, ki bo poslana izven okvirnega delovnega časa, časovne omejitve pri sklicevanju sestankov …).

(2)Ko je v primeru izrednih okoliščin (npr. okvare delovnih sredstev, izvedbe nujnih postopkov) ali višje sile nujno, da delavec nemudoma opravi določeno delo, da se odvrne škoda za banko ali da se zagotovi varnost ljudi in premoženja, ter tega dela ne more opraviti nihče drug, lahko banka delavca izjemoma kontaktira po telefonu, preko elektronske pošte, ali z uporabo drugih ustreznih sredstev, z namenom, da delavcu odredi izredni prihod na delo (vključno z opravljanjem dela na daljavo, kadar je to možno). Po prenehanju dela ima delavec pravico do dnevnega počitka v skladu s 155. členom ZDR-1.

(3)Delavec lahko zavrne poziv banke iz prejšnjega odstavka zaradi objektivnih razlogov, pri čemer zaradi zavrnitve delavca ne smejo doleteti nobene negativne posledice.

(4)Delavec ne odgovarja banki, če v času počitka ali upravičene odsotnosti ni bil dosegljiv preko sredstev za komunikacijo in ne sme zaradi tega utrpeti nobenih negativnih posledic.

(5)Banka lahko podrobneje uredi način izvajanja ukrepov iz prvega odstavka tega člena.

(1)Disciplinsko odgovornemu delavcu lahko banka izreče opomin, denarno kazen ali odvzem bonitet.

(2)Sklep o izrečeni denarni kazni, zoper katerega delavec ni zahteval arbitražnega ali sodnega varstva, je izvršilni naslov.

(1)Vsaka stranka te kolektivne pogodbe lahko kadarkoli predlaga njeno spremembo oziroma dopolnitev, tako da predloži drugi stranki predlog sprememb in dopolnitev z obrazložitvijo.

(2)Druga stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30 dneh.

(3)Če druga stranka ne sprejme predloga oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh, lahko stranka – predlagateljica začne postopek za mirno reševanje interesnega spora.

Stranki te kolektivne pogodbe se dogovorita, da se za reševanje kolektivnih delovnih sporov smiselno uporabljajo določbe Zakona o kolektivnih pogodbah.

Ta kolektivna pogodba je sklenjena in prične veljati z dnem podpisa obeh strank. Uporabljati se prične naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dne 19. 11. 2025 izdalo potrdilo št. 10101-1/2025-2611-2 o tem, da je Kolektivna pogodba centralnega bančništva vpisana v evidenco kolektivnih pogodb na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06 in 45/08 – ZArbit) pod zaporedno številko 52.