2. člen

(1)Do izplačila solidarnostne pomoči je upravičen javni uslužbenec, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine 120 odstotkov minimalne plače. V primeru požara ali naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, omejitve iz prejšnjega stavka ne veljajo.

(2)Ne glede na drugi odstavek 5. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 46/13) je član reprezentativnega sindikata, podpisnika tega aneksa, upravičen do izplačila višje solidarnostne pomoči po prvem odstavku 5. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 46/13), če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer iz prvega odstavka 60. člena Kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 45/92, 5/93, 18/94 – ZRPJZ, 50/94, 45/96, 73/98 – popr., 51/98, 39/99 – ZMPUPR, 106/99, 107/00, 85/01 – popr., 64/01, 84/01, 43/06 – ZKolP, 61/08, 67/08, 40/12, 46/13, 106/15, 46/17, 80/18, 160/20, 88/21, 136/22, 11/23, 99/24, 109/24 – popr. in 22/25 – popr.), ne presega oziroma ne bi presegala višine 168 odstotkov minimalne plače. V primeru požara ali naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, omejitve iz prejšnjega stavka ne veljajo.