Pravilnik o merilih za določitev višine plačila za opravljanje zdravstvenih storitev po podjemni pogodbi ali drugih pogodbah civilnega prava

Ta pravilnik določa podrobnejša merila, ki jih javni zavod upošteva pri določitvi višine plačila za opravljanje zdravstvenih storitev po podjemni pogodbi ali drugih pogodbah civilnega prava (v nadaljnjem besedilu: podjemna pogodba).

(1)Višina plačila po podjemni pogodbi vključuje vse stroške delodajalca, ki izhajajo iz opravljanja zdravstvenih storitev po podjemni pogodbi.

(2)Javni zavod določi višino plačila opravljanja zdravstvenih storitev po podjemni pogodbi (v nadaljnjem besedilu: višina plačila) v okviru načrtovanih finančnih sredstev za podjemne pogodbe.

(3)Javni zavod redno spremlja prihodke in odhodke iz naslova opravljenih zdravstvenih storitev na podlagi sklenjenih podjemnih pogodb ter v primeru ugotovljenih odstopanj od načrtovanih finančnih sredstev iz prejšnjega odstavka sprejme ukrepe za zagotovitev uravnoteženega poslovanja.

(1)Javni zavod pri določitvi višine plačila upošteva razliko med prihodki, prejetimi za opravljeno zdravstveno storitev ter stroški dela, materiala, storitev (razen stroška plačila po zadevni podjemni pogodbi), amortizacije in drugih stroškov poslovanja, povezanih z opravljanjem zdravstvene storitve, ki je predmet podjemne pogodbe.

(2)Višina plačila ne sme biti višja od razlike iz prejšnjega odstavka.

(3)Kadar je predmet podjemne pogodbe več različnih vrst zdravstvenih storitev, ki so del celostne obravnave pacienta pri istem javnem zavodu, se lahko višina plačila določi na podlagi skupne razlike med prihodki in odhodki za to skupino zdravstvenih storitev.

(1)Če višine plačila ni mogoče določiti v skladu s prejšnjim členom in gre le za izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva, se višina plačila določi po bruto urni postavki, pri čemer se upošteva: – plačni razred delovnega mesta, v okviru katerega se opravljajo istovrstne zdravstvene storitve v javnem zavodu, povečan za največ 45 odstotkov, – čas opravljanja zdravstvenih storitev po podjemni pogodbi (npr. delo ponoči, ob nedeljah in praznikih) ob smiselni uporabi določb o dodatkih, kot jih določa Kolektivna pogodba za javni sektor (Uradni list RS, št. 99/24).

(2)Višina plačila iz prejšnjega odstavka ne sme presegati stroška, ki bi ga imel javni zavod s podjemnikom, če bi bil ta pri njem zaposlen.

(1)Ne glede na 3. člen tega pravilnika lahko javni zavod določi plačilo, ki je višje od prihodka, prejetega za opravljeno zdravstveno storitev, če gre za sklenitev podjemne pogodbe z zdravnikom specialistom, doktorjem dentalne medicine in doktorjem dentalne medicine specialistom iz 12.č člena Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 58/08, 107/10 – ZPPKZ, 40/12 – ZUJF, 88/16 – ZdZPZD, 40/17, 64/17 – ZZDej-K, 49/18, 66/19, 199/21, 136/23 – ZIUZDS, 35/24, 32/25 – ZZDej-N in 40/25 – ZPPKZD).

(2)Višino plačila iz prejšnjega odstavka pred sklenitvijo podjemne pogodbe na obrazložen predlog direktorja javnega zavoda potrdi svet javnega zavoda.

Javni zavod vodi ločeno evidenco prihodkov in stroškov, vključno s podjemnimi pogodbami, na posebnem stroškovnem mestu v okviru programa oziroma vrste zdravstvene dejavnosti, glede katere se sklepa podjemna pogodba.

Podjemne pogodbe, ki so veljavne na dan uveljavitve tega pravilnika, ostanejo v veljavi do poteka veljavnosti, vendar najdlje do 20. maja 2026.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o merilih za določitev višine plačila opravljanja zdravstvenih storitev po podjemni pogodbi ali drugih pogodbah civilnega prava (Uradni list RS, št. 15/17).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.