Zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na centrih za socialno delo in domovih za starejše ob uvedbi novega sistema dolgotrajne oskrbe (ZUOPCSD)

(1)S tem zakonom se določajo začasni ukrepi in ukrepi za zagotovitev hitrejšega prehoda oskrbovancev domov za starejše v upravičence do dolgotrajne oskrbe (v nadaljnjem besedilu: DO), administrativno poenostavitev prehoda v DO ter razbremenitev centrov za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: CSD) in domov za starejše občane in za zagotovitev ustreznih zmogljivosti za prehod v sistem DO.

(2)S tem zakonom se za namen iz prejšnjega odstavka: 1. spreminja in dopolnjuje določbe Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08, 46/15 – odl. US, 44/19 – odl. US, 109/23, 136/23 – ZIUZDS), 2. odstopa od določb naslednjih zakonov: – Zakona o dolgotrajni oskrbi (Uradni list RS, št. 84/23, 112/24, 44/25; v nadaljnjem besedilu: ZDOsk-1), – Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dolgotrajni oskrbi (Uradni list RS, št. 44/25; v nadaljnjem besedilu: ZDOsk-1B); 3. določajo začasni ukrepi na področju zagotavljanja sredstev za plačilo kadrovskih normativov v domovih za starejše in za plačilo delovne uspešnosti na CSD in pri izvajalcih socialno varstvenih storitev institucionalnega varstva starejših, ki so hkrati vpisani v register izvajalcev DO. DRUGI DEL

V Zakonu o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08, 46/15 – odl. US, 44/19 – odl. US, 109/23 in 136/23 – ZIUZDS) se v 2. členu 16. točka spremeni tako, da se glasi: »16. Socialno varstveni zavod je splošni ali posebni javni socialno varstveni zavod ali koncesionar ali izvajalec dolgotrajne oskrbe v instituciji, ki opravlja storitve v okviru mreže javne službe namenjene varstvu, dolgotrajni oskrbi, bivanju in življenju oseb, katerih akutno bolnišnično zdravljenje, povezano z duševno motnjo, je zaključeno oziroma zanje bolnišnično zdravljenje ni potrebno.«

V 4. členu se v prvem odstavku za drugo alinejo doda nova tretja alineja, ki se glasi: »– izvajalci dolgotrajne oskrbe v instituciji,«. Dosedanji tretja in četrta alineja postaneta peta in šesta alineja. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) izvajalci dolgotrajne oskrbe v instituciji so: – javni zavodi, ki izvajajo dolgotrajno oskrbo v instituciji, – pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, s koncesijo za izvajanje dolgotrajne oskrbe v instituciji.«. Dosedanji četrti do šesti odstavek postanejo peti do sedmi odstavek.

V 5. členu se v drugem odstavku za besedo »storitev« dodata vejica in besedilo »izvajalcev dolgotrajne oskrbe v instituciji«.

V 5.c členu se v drugem odstavku za besedo »varstvo« dodata vejica in besedilo »oziroma minimalne prostorske in tehnične pogoje za izvajalce dolgotrajne oskrbe v skladu s predpisi, ki urejajo dolgotrajno oskrbo«.

V 104. členu se v drugem odstavku za besedo »storitev« doda besedilo »in izvajalcev dolgotrajne oskrbe v instituciji«.

V 105. členu se v prvem odstavku za besedo »storitev« dodata vejica in besedilo »izvajalec dolgotrajne oskrbe v instituciji«. TRETJI DEL

Ne glede na peti odstavek 33. člena ZDOsk-1 zavarovanim osebam, starim 80 let ali več, če ne prejemajo storitev iz druge alineje tretjega odstavka 11. člena ZDOsk-1, za uveljavljanje pravice do storitev e-oskrbe, k vlogi ni treba priložiti mnenja lečečega zdravnika, patronažne medicinske sestre ali pristojnega CSD.

(1)Ne glede na šesti odstavek 42. člena ZDOsk-1 se aneks k osebnemu načrtu ne sklepa ob vsaki spremembi nabora ali pogostosti opravljanja dogovorjenih storitev DO, ampak le, če se zaradi spremenjenih potreb uporabnika, ki trajajo več kot pet dni, izkaže, da je treba znotraj iste kategorije upravičenosti do DO spremeniti nabor ali pogostost opravljanja storitev DO, ki so opredeljene v osebnem načrtu.

(2)Ne glede na osmi odstavek 42. člena ZDOsk-1 osebni načrt ne vsebuje podatkov o vrsti storitev in trajanju izvedbe storitve DO, vsebuje pa podatke o storitvah DO in pogostosti izvedbe storitev DO.

Ne glede na prvi odstavek 46. člena ZDOsk-1 izvajalec DO Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) zaračuna evidentirane in opravljene storitve DO, ki niso opredeljene v osebnem načrtu, če njihov obseg ne presega 10 % ur, celoten obseg zaračunanih storitev DO pa ne presega v osebnem načrtu dogovorjenih ur za posamezno pravico in kategorijo DO v skladu s 16. členom ZDOsk-1.

(1)Ne glede na prvi odstavek 88. člena ZDOsk-1 ter sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti in dvanajsti odstavek 131. člena ZDOsk-1, se za postopek prevedbe oskrbovancev, ki so na dan 30. novembra 2025 v institucionalnem varstvu v domovih za starejše iz 50. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 56/92, 42/94 – odl. US, 1/99 – ZNIDC, 41/99, 36/00 – ZPDZC, 54/00 – ZUOPP, 26/01, 110/02 – ZIRD, 2/04, 7/04, 69/05 – odl. US, 21/06 – odl. US, 105/06, 114/06 – ZUTPG, 23/07, 41/07, 61/10, 62/10 – ZUPJS, 40/11, 40/11 – ZUPJS-A, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19, 189/20 – ZFRO, 196/21 – ZDOsk, 163/22 – ZDOsk-A, 82/23, 84/23 – ZDOsk-1, 112/24 – ZDOsk-1A in 24/25; v nadaljnjem besedilu: ZSV) v uporabnike DO v instituciji ali dnevne DO v instituciji, uporabljajo določbe tega člena.

(2)Za postopke prevedbe oskrbovancev v institucionalnem varstvu je krajevno izključno pristojna vstopna točka za DO, ki je organizirana na območnem sedežu Centra za socialno delo Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vstopna točka za prevedbe).

(3)Oskrbovanci iz prvega odstavka tega člena pridobijo pravico do DO v instituciji ali dnevne DO, v odvisnosti od tega, ali je oskrbovanec vključen v celodnevno ali dnevno institucionalno varstvo pri obstoječem izvajalcu institucionalnega varstva po ZSV, in dodatne pravice do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti oziroma v primeru koriščenja pravice do dnevne DO v instituciji, tudi pravico do e-oskrbe na podlagi ZDOsk-1 na dan 1. decembra 2025, če: – podajo soglasje za prevedbo v pravico do DO v instituciji ali dnevno DO, ki se šteje tudi kot soglasje za ustavitev izplačevanja primerljivega prejemka s 1. decembrom 2025; – vstopna točka za prevedbe ugotovi izpolnjevanje pogojev iz prve in druge alineje prvega odstavka in enajstega odstavka 11. člena ZDOsk-1 ter preveri, ali oskrbovanci prejemajo primerljive storitve oziroma prejemke iz tretjega odstavka 11. člena ZDOsk 1; – vstopna točka za prevedbe določi kategorijo DO za oskrbovance, ki so bili do 30. novembra 2025 v kategoriji oskrbe, v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev in v skladu s prevedbeno tabelo: – sklenejo z izvajalcem DO v instituciji ali z izvajalcem dnevne DO iz 121. člena ZDOsk-1 osebni načrt v skladu z 42. členom ZDOsk-1 in drugim odstavkom 9. člena tega zakona za koriščenje pravice do DO v instituciji ali dnevne DO, ki lahko zajema tudi dodatne storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti, oziroma v primeru koriščenja pravice do dnevne DO tudi pravico do e-oskrbe, ali jim je v primerih, določenih s tem zakonom, določen začasni osebni načrt; – sklenejo dogovor o nastanitvi in prehrani iz 34.b člena ZDOsk-1 oziroma jim je določen začasni dogovor o nastanitvi in prehrani skladno s tem zakonom; – podajo zahtevo za prenehanje pogodbenega razmerja za izvajanje socialno varstvene storitve institucionalnega varstva v domu za starejše iz 50. člena ZSV, razen oseb, ki jim je določen začasni osebni načrt in jim pogodbeno razmerje za izvajanje socialno varstvene storitve institucionalnega varstva v domu za starejše iz 50. člena ZSV v skladu s tem zakonom miruje; – podajo zahtevo za ukinitev primerljivih storitev oziroma prejemkov z dnem pred datumom začetka koriščenja pravic, kot izhaja iz osebnega načrta, če prejemajo primerljive storitve oziroma prejemke iz tretjega odstavka 11. člena ZDOsk-1, razen oseb, ki jim je določen začasni osebni načrt in jim primerljive storitve oziroma prejemki v skladu s tem zakonom mirujejo.

(4)Izvajalec institucionalnega varstva odraslih oseb v domovih za starejše iz 121. člena ZDOsk-1 oskrbovancu, ki je podal soglasje za prevedbo, poda informacijo o izpolnjevanju pogojev za prevedbo na podlagi tega člena. Če oskrbovanec po predhodno podanem soglasju in na podlagi prejete informacije s strani izvajalca, zavrne podpis osebnega načrta, izvajalec o tem obvesti pristojno vstopno točko za prevedbe. Pristojna vstopna točka za prevedbe o tem nemudoma izda sklep o ustavitvi postopka. Če oskrbovanec ne izpolnjuje pogojev iz druge alineje tretjega odstavka tega člena ali se ne strinja z ugotovljeno kategorijo DO na podlagi tretje alineje tretjega odstavka tega člena, mu pristojna vstopna točka za prevedbe o tem nemudoma izda odločbo. Vstopna točka za prevedbe posreduje odločbo oziroma sklep po tem odstavku tudi organu, ki je priznal primerljivi prejemek in organu, ki ga izplačuje. Primerljiva pravica se v primerih iz tega odstavka izplačuje od 1. decembra 2025.

(5)Oskrbovanec lahko osebni načrt iz četrte alineje tretjega odstavka tega člena sklene najpozneje do 31. decembra 2025 z začetkom koriščenja pravic s 1. decembrom 2025.

(6)Vstopna točka za prevedbe posreduje organu, ki je priznal in organu, ki izplačuje primerljiv prejemek, podatke o prejemnikih primerljivega prejemka iz prve alineje tretjega odstavka 11. člena ZDOsk-1, ki so podali soglasje za prevedbo iz prve alineje tretjega odstavka tega člena, in o prejemnikih, za katere je bil določen začasni osebni načrt. Seznam se posreduje najpozneje do 10. decembra 2025 in vsebuje naslednje podatke: osebno ime in EMŠO uporabnika. Organ, ki izplačuje primerljivi prejemek, s 1. decembrom 2025 začasno ustavi izplačevanje primerljivega prejemka in o tem obvesti uporabnika ter vstopno točko za prevedbe. Če bo seznam iz tega odstavka posredovan po 10. decembru 2025, vendar najpozneje do 12. januarja 2026, se bodo že izplačani zneski primerljivega prejemka poračunali od 1. decembra 2025 dalje. Za osebe iz četrtega odstavka tega člena vstopna točka za prevedbe najpozneje do 12. januarja 2026 po stanju na dan 31. decembra 2025 posreduje organu, ki je priznal, in organu, ki izplačuje primerljivi prejemek, podatke o prejemnikih primerljivega prejemka, ki so podali soglasje za prevedbo, pa ne izpolnjujejo pogojev za prevedbo ali niso sklenili osebnega načrta do 31. decembra 2025 in jim bo primerljivi prejemek izplačan do 30. januarja 2026 za obdobje od 1. decembra 2025.

(7)Če je uporabnik upravičen do oprostitve plačila socialno varstvenih storitev v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo, izvajalec institucionalnega varstva odraslih oseb v domovih za starejše iz 121. člena ZDOsk-1 o sklenitvi osebnega načrta oziroma določitvi začasnega osebnega načrta obvesti krajevno pristojni CSD, ki po uradni dolžnosti ukine pravico do oprostitve plačila socialno varstvenih storitev. K obvestilu izvajalec priloži tudi dogovor o nastanitvi in prehrani iz 34.b člena ZDOsk-1 oziroma začasni dogovor o nastanitvi in prehrani iz devetega odstavka tega člena. Hkrati CSD po uradni dolžnosti preveri upravičenost do oprostitve plačila standardne nastanitve in prehrane pri izvajalcu DO v instituciji v skladu z 71. in 72. členom ZDOsk-1B.

(8)Uporabnik pravice do DO v instituciji ali dnevne DO, ki sklene osebni načrt iz tretjega odstavka tega člena in vloži vlogo na CSD za oprostitev plačila standardne nastanitve in prehrane pri izvajalcu DO v instituciji, je lahko upravičen do oprostitve plačila standardne nastanitve in prehrane s 1. decembrom 2025. CSD glede oprostitve plačila standardne nastanitve in prehrane ravna po 71. in 72. členu ZDOsk-1B.

(9)Za oskrbovanca, ki ni sposoben samostojno sodelovati v postopku prevedbe in sklenitvi osebnega načrta in nima pooblaščenca ali skrbnika, izvajalec institucionalnega varstva odraslih oseb v domovih za starejše iz 121. člena ZDOsk-1 določi začasni osebni načrt in začasni dogovor o nastanitvi in prehrani z začetkom veljavnosti 1. decembra 2025. O tem obvesti pristojni CSD, ki ravna v skladu s četrtim odstavkom 35. člena ZDOsk-1. Pri določitvi začasnega osebnega načrta in začasnega dogovora o nastanitvi in prehrani se upošteva največja korist oskrbovanca, obseg pravic, ki je oskrbovancu že zagotovljen, pa mora biti primerljiv. V času od določitve začasnega osebnega načrta in začasnega dogovora o nastanitvi in prehrani do podaje soglasja skrbnika k začasnemu osebnemu načrtu, uporabniku primerljive storitve oziroma prejemki mirujejo po samem zakonu.

(10)Ko je osebi iz prejšnjega odstavka postavljen skrbnik, slednji najpozneje v roku dveh mesecev od imenovanja poda soglasje k začasnemu osebnemu načrtu in začasnemu dogovoru o nastanitvi in prehrani. V primeru prejemanja primerljivih storitev oziroma prejemkov iz tretjega odstavka 11. člena ZDOsk-1 mora hkrati s soglasjem k osebnemu načrtu podati tudi zahtevo za ukinitev teh pravic. Če skrbnik ne poda soglasja v navedenem roku ali zavrne podajo soglasja pred potekom roka ali ne poda zahteve za ukinitev primerljivih pravic, mirovanje primerljivih storitev oziroma prejemkov preneha po samem zakonu z dnem poteka roka iz prvega stavka tega odstavka ali z dnem zavrnitve podaje soglasij. Izvajalec institucionalnega varstva odraslih oseb v domovih za starejše iz 121. člena ZDOsk-1 o tem obvesti vstopno točko za prevedbe, oskrbovanec pa nadaljuje s koriščenjem storitev institucionalnega varstva v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varstvo, in primerljivih prejemkov oziroma storitev. Če je uporabnik upravičen do oprostitve plačila standardne nastanitve in prehrane pri izvajalcu DO v instituciji v skladu z 71. in 72. členom ZDOsk-1B, izvajalec DO v instituciji o tem, da soglasje k začasnemu osebnemu načrtu s strani skrbnika ni bilo podano ali je bilo zavrnjeno, obvesti CSD, ki po uradni dolžnosti odloči o prenehanju pravice do oprostitve plačila standardne nastanitve in prehrane pri izvajalcu DO v instituciji. Z dnem podaje soglasja skrbnika postaneta začasni osebni načrt in začasni dogovor o nastanitvi in prehrani osebni načrt in dogovor o nastanitvi in prehrani. Vstopna točka za prevedbe v primeru, ko skrbnik ne poda soglasja oziroma zavrne soglasje o tem, nemudoma izda odločbo. Vstopna točka za prevedbe po uradni dolžnosti pošlje odločbo iz tega odstavka organu, ki je priznal, in organu, ki izplačuje primerljivo pravico ali izvaja primerljivo storitev. V primeru, ko skrbnik ne poda soglasja oziroma zavrne soglasje, se primerljivi prejemek izplačuje od dneva, ko je prenehalo mirovanje po prejšnjem odstavku.

(11)O sklenitvi osebnega načrta ali določitvi začasnega osebnega načrta, preoblikovanju začasnega osebnega načrta v osebni načrt ali o njegovem prenehanju zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka izvajalec institucionalnega varstva odraslih oseb v domovih za starejše iz 121. člena ZDOsk-1 obvesti pristojno vstopno točko za prevedbe in ZZZS posreduje o tem podatke v skladu z navodili iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona oziroma po 1. oktobru 2026 v skladu z navodili iz osmega odstavka 46. člena ZDOsk-1.

(12)Vstopna točka za prevedbe na podlagi obvestila o sklenjenem osebnem načrtu oziroma preoblikovanju začasnega osebnega načrta v osebni načrt, ob izpolnjevanju pogojev v skladu s tem členom, po uradni dolžnosti do 31. decembra 2026 izda ugotovitveno odločbo o upravičenosti do pravice do DO v instituciji ali dnevne DO in dodatne pravice do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti oziroma v primeru koriščenja pravice do dnevne DO v instituciji, tudi pravici do e-oskrbe ter o prenehanju primerljive pravice. Če v času do izdaje ugotovitvene odločbe pride do spremembe dejanskega stanja, pristojna vstopna točka za prevedbe o ugotovitvah iz prejšnjega stavka in o spremembah izda odločbo. V odločbi vstopna točka za prevedbe odloči tudi o prenehanju primerljivega prejemka iz sedmega odstavka tega člena in posreduje izdano odločbo po tem odstavku tudi organu, ki je priznal primerljivi prejemek in organu, ki ga izplačuje.

(13)Odločba izdana po tem členu postane izvršljiva z dnem vročitve upravičencu. Šteje se, da je bila odločba vročena 21. dan od odpreme. Zoper odločbo izdano po tem členu je dovoljena pritožba v roku 15 dni, šteto od dneva vročitve. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za DO, razen v primeru pritožbe zoper prenehanje primerljivega prejemka, o tem odloča pristojni organ.

(14)Če oskrbovanec ne poda soglasja za prevedbo po tem členu ali kljub predhodno podanemu soglasju za prevedbo z izvajalcem DO v instituciji ne sklene osebnega načrta ali ne poda zahteve za ukinitev primerljive storitve ali prejemka do 31. decembra 2025 oziroma v roku dveh mesecev po imenovanju skrbnika, ostane še naprej uporabnik storitve institucionalnega varstva v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varstvo in prejemnik primerljive storitve ali prejemka.

(15)Ministrstvo, pristojno za DO, lahko pridobiva podatke o uporabnikih iz tretjega odstavka tega člena in je uporabnik zbirke podatkov iz 22. člena tega zakona za namen izvedbe prevedb oskrbovancev v uporabnike DO z enako vsebino, kot jo uporablja vstopna točka za prevedbe.

(1)Ne glede na tretji odstavek 91. člena ZDOsk-1 se v zbirki podatkov iz 1. in 5. točke drugega odstavka 91. člena ZDOsk-1 vodijo tudi podatki o: – odločbi o priznanju pravice do DO (podatki o vstopni točki oziroma ministrstvu, ki je odločbo izdalo, ter sodišču, ki je izdalo sodno odločbo, številka in datum odločbe, datum odpreme, datum izvršljivosti odločbe ali dokončnosti, če gre za odločbo ministrstva, ali pravnomočnosti, če gre za sodno odločbo, številka in datum odločbe, na katero se odločba nanaša, če je bila odločba izdana v pritožbenem ali sodnem postopku, opredelitev pravice, do katere je upravičen); – odločbi o prenehanju pravice do DO (podatki o vstopni točki in ministrstvu, ki je odločbo izdalo, ter sodišču, ki je izdalo sodno odločbo, številka in datum odločbe, datum odpreme, datum izvršljivosti odločbe ali dokončnosti, če gre za odločbo ministrstva, ali pravnomočnosti, če gre za sodno odločbo, datum prenehanja pravice do DO, če je datum prenehanja določen); – o tujem nosilcu zavarovanja za tuje zavarovane osebe (država, šifra države, naziv in šifra tujega nosilca zavarovanja); – matični številki, firmi in sedežu skrbnika, ko je skrbnik pravna oseba, in naslovu skrbnika, ko je skrbnik fizična oseba; – transakcijskemu računu uporabnika, ki je uspešno v pritožbenem ali sodnem postopku pridobil višjo kategorijo DO (številka transakcijskega računa in naziv banke, šifra države ter BIC koda banke, kjer je transakcijski račun odprt); – osebnem načrtu (datum sklenitve in prenehanja osebnega načrta, datum začetka koriščenja storitev DO in podatek o izbrani pravici do denarnega prejemka).

(2)Ne glede na četrti odstavek 91. člena ZDOsk-1 se znotraj podatka o transakcijskem računu uporabnika vodijo tudi podatki o številki transakcijskega računa in nazivu banke, šifri države ter BIC kodi banke, kjer je transakcijski račun odprt, in podatek o dejanskem naslovu upravičenca, ki prebiva izven Republike Slovenije.

(3)Ne glede na tretji odstavek 91. člena ZDOsk-1 se v zbirki podatkov iz 7. točke drugega odstavka 91. člena ZDOsk-1 vodi tudi podatek o sklenitvi pogodbe o zagotavljanju storitev e-oskrbe.

(1)Ne glede na prvi odstavek 97. člena ZDOsk-1 ZZZS zbira in vodi podatke v zbirkah podatkov iz 97. člena tudi za namen izvajanja centralnih izplačil ponudnikom storitev e-oskrbe (sofinanciranje storitev e-oskrbe in enkratnega stroška za namestitev opreme ter vzpostavitev priključka za izvajanje storitev e oskrbe).

(2)Ne glede na 2. točko tretjega odstavka 97. člena ZDOsk-1 se v zbirki podatkov o uporabnikih pravice do DO znotraj podatka o: – odločbi o priznanju pravice do DO vodi tudi podatek o: 1. datumu odpreme odločbe; 2. številki in datumu odločbe, na katero se odločba nanaša, če je bila odločba izdana v pritožbenem ali sodnem postopku; 3. naslov skrbnika; – prenehanju pravice do DO vodi tudi podatek o datumu prenehanja pravice do DO.

Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja DO, ne glede na 4. točko tretjega odstavka 101. člen ZDOsk-1, ZZZS podatke, ki jih pridobiva od vstopne točke, pridobiva tudi od ministrstva, pristojnega za DO.

(1)Ne glede na 133. člen ZDOsk-1, se za namen odločanja o pravici do oskrbovalca družinskega člana na podlagi prvega do šestega odstavka 131. in 132. člena ZDOsk-1, izvajanja določb 131. in 132. člena ZDOsk-1 v delu, ki se nanaša na upravičenca do oskrbovalca družinskega člana, odločanje o dodatnih pravicah iz 31. člena ZDOsk-1 ter za izvajanje 32. in 33. člena ZDOsk-1, v informacijskem sistemu CSD vzpostavi začasna zbirka podatkov o oskrbovalcu družinskega člana iz 4. točke drugega odstavka 91. člena ZDOsk-1, upravičencih do oskrbovalca družinskega člana iz 5. točke drugega odstavka 91. člena ZDOsk-1, o upravičencih do storitev e-oskrbe iz 7. točke drugega odstavka 91. člena ZDOsk-1 in o upravičencih do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti iz 8. točke drugega odstavka 91. člena ZDOsk-1.

(2)Začasna zbirka podatkov o upravičencih do oskrbovalca družinskega člana poleg podatkov iz tretjega odstavka 91. člena ZDOsk-1 vsebuje tudi naslednje podatke o upravičencih do oskrbovalca družinskega člana: 1. odločbi o priznanju pravice do DO (podatki o vstopni točki in ministrstvu, ki je odločbo izdalo, ter sodišču, ki je izdalo sodno odločbo, številka in datum odločbe, datum odpreme, datum izvršljivosti odločbe ali dokončnosti, če gre za odločbo ministrstva, ali pravnomočnosti, če gre za sodno odločbo, številka in datum odločbe, na katero se odločba nanaša, če je bila odločba izdana v pritožbenem ali sodnem postopku, opredelitev pravice, do katere je upravičen); 2. odločbi o prenehanju pravice do DO (podatki o vstopni točki in ministrstvu, ki je odločbo izdalo, ter sodišču, ki je izdalo sodno odločbo, številka in datum odločbe, datum odpreme, datum izvršljivosti odločbe ali dokončnosti, če gre za odločbo ministrstva, ali pravnomočnosti, če gre za sodno odločbo, datum prenehanja pravice do DO, če je datum prenehanja določen); 3. o tujem nosilcu zavarovanja za tuje zavarovane osebe (država, šifra države, naziv in šifra tujega nosilca zavarovanja); 4. matični številki, firmi in sedežu skrbnika, ko je skrbnik pravna oseba, in naslovu skrbnika, ko je skrbnik fizična oseba; 5. transakcijskemu računu uporabnika, ki je uspešno v pritožbenem ali sodnem postopku pridobil višjo kategorijo DO (številka transakcijskega računa in naziv banke, šifra države ter BIC koda banke, kjer je transakcijski račun odprt); 6. osebnem načrtu (številka osebnega načrta, datum sklenitve in prenehanja osebnega načrta, datum začetka koriščenja storitev DO in izbranih dodatnih pravic).

(3)Začasna zbirka podatkov o upravičencih do storitev e-oskrbe poleg podatkov iz tretjega odstavka 91. člena ZDOsk-1 vsebuje tudi podatek o dodatni pravici do storitev e-oskrbe in podatek o sklenitvi pogodbe o zagotavljanju storitev e oskrbe, začasna zbirka podatkov o upravičencih do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti pa poleg podatkov iz tretjega odstavka 91. člena ZDOsk-1 vsebuje tudi podatek o dodatni pravici do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti.

(4)Organ, ki upravlja informacijski sistem CSD in ministrstvo, sta v delu obdelave podatkov iz tega člena skupna upravljavca začasne zbirke podatkov iz drugega odstavka tega člena.

(5)ZZZS za namene izvajanja centralnih izplačil uporabnikom, izvajalcem DO in ponudnikom storitev e-oskrbe ter izvajanja nadzora brezplačno pridobiva podatke iz začasne zbirke podatkov v informacijskem sistemu CSD, ki jih določa 4. točka tretjega odstavka 101. člena ZDOsk-1.

Ne glede na 70. člen ZDOsk-1B, ki določa, da so zavarovane osebe za DO, pod posebnimi pogoji lahko upravičene do dodatne pravice do storitev e-oskrbe najdlje do 31. decembra 2025, so na podlagi tega zakona lahko pod istimi pogoji, kot jih določa 70. člen ZDOsk-1B, upravičene do storitev e-oskrbe najdlje do 31. decembra 2026. ČETRTI DEL

Ne glede na zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije, se v letu 2025 CSD, v razpoložljiva sredstva za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, štejejo vsi prihranki sredstev za plače, ki so posledica tistih nezasedenih delovnih mest CSD, za katera se sredstva zagotavljajo v finančnem načrtu CSD iz državnega proračuna.

(1)Izvajalcem socialno varstvene storitve institucionalnega varstva starejših, ki so hkrati vpisani v register izvajalcev DO, se za obdobje od 1. oktobra 2025 do 31. decembra 2025 zagotavljajo sredstva za sofinanciranje dodatnih kadrov v skladu Pravilnikom o standardih in normativih socialno varstvenih storitev pomoč družini na domu, socialni servis, institucionalno varstvo in vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji (Uradni list RS, št. 47/24 in 56/25; v nadaljnjem besedilu: Pravilnik) pri čemer se pri kadrovskih normativih za izvajanje institucionalnega varstva za odrasle osebe v domovih za starejše iz Priloge 3 Pravilnika upošteva uveljavitev doseganja 3/5 povečanega normativa najpozneje do 31. decembra 2025.

(2)Sredstva iz prejšnjega člena se za izvajalce institucionalnega varstva starejših, ki so hkrati vpisani v register izvajalcev DO, zagotavljajo iz zbranih prispevkov za obvezno zavarovanje za DO.

(3)Zahtevki za izplačilo sredstev iz tega člena se predložijo ZZZS do 20. dne v mesecu za pretekli mesec, priloge e-zahtevkov pa izvajalci predložijo ministrstvu, pristojnemu za DO. Sredstva se izplačajo do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bil zahtevek vložen.

(4)Ministrstvo, pristojno za DO na podlagi prejetih prilog iz prejšnjega odstavka pripravi zbirni kontrolni seznam s podatki po izvajalcih, potrebnih za izvedbo plačila iz tega člena, in jih posreduje ZZZS do 25. v mesecu za pretekli mesec do izteka financiranja iz tega člena.

(5)Ne glede na zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije, se za izvajalce socialno varstvene storitve institucionalnega varstva starejših, ki so hkrati vpisani v register izvajalcev DO, v letu 2025, v razpoložljiva sredstva za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, štejejo vsi prihranki sredstev za plače, ki so posledica nezasedenih delovnih mest, in se sredstva zagotavljajo iz finančnega vira iz drugega odstavka tega člena. PETI DEL

(1)Direktorji in člani svetov javnih zavodov, ki izvajajo institucionalno varstvo odraslih oseb v domovih za starejše iz 50. člena ZSV v celodnevnem in dnevnem varstvu in v skladu s 121. členom ZDOsk-1 postanejo izvajalci DO v instituciji, nadaljujejo svoje delo do izteka mandata, za katerega so bili imenovani.

(2)Direktorji in člani svetov javnih zavodov, za katere je bil postopek imenovanja začet do 1. decembra 2025, mandat nastopijo in opravljajo do njegovega izteka, kot izhaja iz sklepa o imenovanju, ne glede na datum izdaje sklepa ali datum začetka mandata. ŠESTI DEL

Minister, pristojen za socialno varstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, uskladi podzakonski predpis iz spremenjenega drugega odstavka 5. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08, 46/15 – odl. US, 44/19 – odl. US, 109/23 in 136/23 – ZIUZDS), v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(1)Do vzpostavitve enotnega informacijskega sistema se za namen prevedbe in sporočanja sprememb, ki vplivajo na postopek prevedbe iz 11. člena tega zakona vzpostavi začasna zbirka podatkov o oskrbovancih v institucionalnem varstvu v domovih za starejše iz 50. člena ZSV, ki vsebuje naslednje podatke: 1. osebno ime; 2. EMŠO; 3. datum smrti; 4. vključenost v obvezno zavarovanje za DO (datum začetka zavarovanja, datum prenehanja zavarovanja); 5. država in šifra države ter naziv in šifra tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja za tuje zavarovane osebe; 6. stalno ali začasno prebivališče; 7. podatek o prejemanju primerljivih storitev (podatki o izvajalcu iz 50. člena ZSV); 8. podatek o prejemanju dodatka za pomoč in postrežbo, ki ga oseba prejema (podatek o organu, ki je pravico podelil); 9. podatek o prejemanju osebne asistence (podatek o organu, ki je pravico podelil); 10. soglasje za prevedbo v pravico do DO v instituciji oziroma dnevne DO; 11. kategorija oskrbe, v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev; 12. kategorija DO; 13. podatek o skrbništvu ali poslovni sposobnosti; 14. podatki o skrbniku oziroma skrbniku za posebni primer (osebno ime ali firma, EMŠO ali matična številka, naslov ali sedež); 15. podatek o izpolnjevanju pogojev za prevedbo iz 11. člena tega zakona; 16. podatki o sklenjenem osebnem načrtu (datum sklenitve, oznaka osebnega načrta iz četrte alineje drugega odstavka 11. člena tega zakona, podatek o izvajalcu DO, zahteva, da se odpoveduje primerljivim storitvam ali prejemkom); 17. o skupnem trajanju vključenosti v obvezno zavarovanje za DO v obdobju 36 mesecev pred datumom poizvedbe iz tretjega odstavka tega člena (število mesecev, število dni); 18. o upravičenosti do oprostitve plačila socialno varstvenih storitev; 19. o upravičenosti do oprostitve plačila nastanitve in prehrane pri izvajalcu DO v instituciji.

(2)Skupna upravljavca začasne zbirke iz prejšnjega odstavka sta ministrstvo, pristojno za DO, za namene iz 4. in 5. točke 90. člena ZDOsk-1, in vstopna točka za prevedbe za namen ugotavljanja izpolnjevanja pogojev in odločanja o prevedbi iz 11. člena tega zakona.

(3)Ministrstvo, pristojno za DO, in vstopna točka za prevedbe brezplačno za namene iz prejšnjega odstavka pridobivata podatke od: 1. izvajalcev institucionalnega varstva odraslih oseb v domovih za starejše iz 121. člena ZDOsk-1, ki s 1. decembrom 2025 postanejo izvajalci DO, in sicer podatke iz 1., 2., 3., 10., 11., 12., 13., 14., 16. in 18. točke prvega odstavka tega člena; 2. ZZZS, in sicer podatke iz 4., 5. in 17. točke prvega odstavka tega člena; 3. Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo, in sicer podatke iz 7., 8. in 9. točke prvega odstavka tega člena; 4. CSD, in sicer podatke iz 19. točke prvega odstavka tega člena.

(4)Ministrstvo, pristojno za DO, in vstopna točka za prevedbe brezplačno za namene iz prejšnjega odstavka dostopata do podatkov iz Centralnega registra prebivalstva, s katerim upravlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve – na podlagi podatka EMŠO, in sicer za podatke iz 1., 2., 3., 6. in 13. točke prvega odstavka tega člena.

(5)Vstopna točka za DO posreduje organu, ki je priznal in izplačuje primerljiv prejemek ali izvaja primerljivo storitev, seznam iz šestega odstavka 11. člena tega zakona. Organ iz prejšnjega stavka pošlje vstopni točki za DO seznam oseb, za katere je izvedena začasna ustavitev izplačevanja primerljivega prejemka ali prenehanje izvajanja primerljive storitve.

(6)Vstopna točka za prevedbe po preverjanju pogojev posreduje izvajalcem institucionalnega varstva odraslih oseb v domovih za starejše iz 121. člena ZDOsk-1, ki s 1. decembrom 2025 postanejo izvajalci DO, podatke iz 2., 7., 8., 9., 12., 13., 14., 15. in podatek o šifri države iz 5. točke prvega odstavka tega člena.

(7)Izvajalec DO za namen ukinitve primerljivih pravic Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije posreduje podatke o prejemnikih primerljivega prejemka iz prve alineje tretjega odstavka 11. člena ZDOsk-1, ki so podali soglasje za prevedbo iz prve alineje tretjega odstavka 11. člena tega zakona, in o prejemnikih, za katere je bil določen začasni osebni načrt.

(8)Podatki iz tega člena se po vzpostavitvi enotnega informacijskega sistema prenesejo v centralno zbirko podatkov iz 91. člena ZDOsk-1.

Do ureditve v zakonu, ki ureja DO, se ne glede na prvi odstavek 145. člena ZDOsk-1, določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US in 133/23) v delu, ki se nanaša na dodatek za pomoč in postrežbo, uporabljajo tudi po 1. decembru 2025 za invalide, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja socialno vključevanje invalidov.

(1)V obdobju od 1. decembra 2025 do 30. septembra 2026 ZZZS izvajalcem DO plača opravljene storitve DO in storitve koordinatorja DO v pavšalu na uporabnika, glede na kategorijo DO, v katero je uvrščen. Če se izvajalec DO in uporabnik v osebnem načrtu dogovorita za manj ur, kot jih ima uporabnik pravico prejeti glede na priznano kategorijo DO in izbrano pravico do DO iz prvega ali drugega odstavka 16. člena ZDOsk-1, izvajalec DO za opravljene storitve DO ZZZS zaračuna le dnevni pavšal, ki ustreza dejansko dogovorjenemu obsegu ur, tako da: – če je dogovorjen obseg ur manjši oziroma enak obsegu ur 1. kategorije DO iz prvega ali drugega odstavka 16. člena ZDOsk-1, se zaračuna dnevni pavšal za 1. kategorijo DO; – če je dogovorjen obseg ur večji od obsega ur 1. kategorije DO, a enak ali manjši od obsega ur 2. kategorije DO iz prvega ali drugega odstavka 16. člena ZDOsk-1, se zaračuna dnevni pavšal za 2. kategorijo DO; – če je dogovorjen obseg ur večji od obsega ur 2. kategorije DO, a enak ali manjši od obsega ur 3. kategorije DO iz prvega ali drugega odstavka 16. člena ZDOsk-1, se zaračuna dnevni pavšal za 3. kategorijo DO; – če je dogovorjen obseg ur večji od obsega ur 3. kategorije DO, a enak ali manjši od obsega ur 4. kategorije DO iz prvega ali drugega odstavka 16. člena ZDOsk-1, se zaračuna dnevni pavšal za 4. kategorijo DO; – če je dogovorjen obseg ur večji od obsega ur 4. kategorije DO, a enak ali manjši od obsega ur 5. kategorije DO iz prvega ali drugega odstavka 16. člena ZDOsk-1, se zaračuna dnevni pavšal za 5. kategorijo DO.

(2)Minister, pristojen za DO, določi vrednost dnevnega pavšala na uporabnika po posamezni kategoriji DO s sklepom, ki ga objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za DO, najkasneje do 30. novembra 2025. Vrednost pavšala na uporabnika, ki prejema storitve DO, vključuje storitve DO iz prve do tretje alineje prvega odstavka 14. člena ZDOsk-1. Vrednost pavšala, ki vključuje storitve iz četrte alineje prvega odstavka 14. člena ZDOsk-1, in pavšala, ki vključuje storitve koordinatorja DO, se določita ločeno. Vrednost dnevnega pavšala velja za obdobje iz prejšnjega odstavka.

(3)ZZZS na svoji spletni strani objavi navodila o plačevanju pavšala iz tega člena najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.

(1)Z namenom učinkovite organiziranosti izvajanja DO na domu se občini, v kateri delujejo izvajalci DO na domu, ki so vpisani v register izvajalcev DO, zagotovi sofinanciranje zagonskih stroškov, ki so nastali od 1. maja 2025 do 31. marca 2026 in so povezani z: – nakupom osebnih vozil, – vzpostavitvijo oziroma nadgradnjo informacijskega sistema, – najemom prostorov ter – nakupom drugih osnovnih sredstev, in sicer izključno za potrebe izvajanja DO na domu.

(2)Višina sredstev za sofinanciranje zagonskih stroškov iz prejšnjega odstavka se za posamezno občino določi glede na število njenih prebivalcev, starih 65 let ali več, na podlagi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije na dan 30. junija 2025. Sredstva, dodeljena občini, občina razdeli med izvajalce DO na domu, ki delujejo na njenem območju. Upravičen znesek sredstev sofinanciranja občine znaša 4,23 eura na prebivalca, starega 65 let ali več. Skupna višina sredstev za sofinanciranje iz prejšnjega odstavka znaša največ 2.000.000 eurov.

(3)Izvajalec DO na domu lahko prejme sredstva iz več občin, če DO na domu izvaja na območju več občin, vendar ne več, kot znašajo dejanski zagonski stroški iz prvega odstavka tega člena. Občine, na območju katerih posamezen izvajalec DO na domu deluje, se uskladijo glede višine povračil zagonskih stroškov temu izvajalcu DO na domu.

(4)Izvajalec DO na domu vloži zahtevek za sofinanciranje pri občini, na območju katere izvaja DO na domu, pri čemer mora biti na dan vložitve zahtevka vpisan v register izvajalcev DO na domu. Občina preveri vpis izvajalca v register izvajalcev DO iz 61. člena ZDOsk-1, upravičenost in namenskost porabe sredstev ter pripravi enoten zbirni zahtevek, zahtevek s prilogami in ga posreduje v e-obliki na ZZZS najkasneje do 31. marca 2026. Zbirni zahtevek vsebuje zneske po izvajalcu DO na domu in postavkah iz prvega odstavka tega člena ter priloži izjavo občine, ki je del poročila, s katerim potrjuje namensko porabo sredstev in potrdilo o nakazilu sredstev izvajalcem DO na domu. Sredstva se zagotovijo iz prispevkov za DO kot namenska sredstva za sofinanciranje stroškov iz prvega odstavka tega člena. Za iste upravičene stroške ni mogoče uveljavljati sofinanciranja iz drugih javnih virov.

(5)Sredstva, dodeljena na podlagi tega člena, se občinam zagotovijo kot nepovratna sredstva.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 543-01/25-58/22 Ljubljana, dne 11. novembra 2025 EPA 2494-IX Državni zbor