Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč

Ta uredba ureja merila za organiziranje, opremljanje in usposabljanje Civilne zaščite, gasilskih enot in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč za opravljanje nalog ob naravnih in drugih nesrečah.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo: 1. enota je splošni pojem za operativno sestavo Civilne zaščite ali drugo operativno sestavo za zaščito, reševanje in pomoč, ki opravlja operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah v določeni formacijski sestavi (služba, četa, vod, oddelek, ekipa idr.) ter izpolnjuje pogoje, določene s predpisi; 2. služba je sestavljena iz različnih formacijskih sestav (oddelek, ekipa idr.); 3. ekipa je osnovna formacija enot in služb Civilne zaščite, ki je praviloma sestavljena iz treh do šestih pripadnikov Civilne zaščite glede na namen in naloge enote ali službe; 4. oddelek je formacija, ki ga glede na namen in naloge enote ali službe sestavljata od dve do tri ekipe; 5. vod je formacija, ki ga sestavljajo od dva do trije oddelki; 6. četa je formacija, ki jo sestavljajo od dva do trije vodi; 7. portalni gasilci so gasilske enote, ki v intervencijah ob nesrečah v predorih sodelujejo s predorskimi gasilci pri izvajanju nalog zaščite in reševanja.

(1)Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči se organizirajo naslednje enote in službe Civilne zaščite: 1. enote za prvo pomoč, 2. tehnične reševalne enote, 3. enote za radiološko, kemijsko in biološko zaščito, 4. enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, 5. enote za uporabo zaklonišč, 6. službe za podporo, 7. druge enote in službe.

(2)Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči se organizirajo in imenujejo organi Civilne zaščite: – poveljniki Civilne zaščite in njihovi namestniki ter štabi Civilne zaščite, – poverjeniki za Civilno zaščito in njihovi namestniki.

(3)Enote in službe Civilne zaščite iz prvega odstavka tega člena se organizirajo, kadar nalog zaščite, reševanja in pomoči, ki jih opravljajo te enote in službe, ni mogoče opravljati s poklicnimi reševalnimi službami oziroma enotami, službami ali sestavami, ki jih organizirajo društva in druge nevladne organizacije, oziroma z gospodarskimi družbami, zavodi ali drugimi organizacijami.

(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko ob nastanku naravne ali druge nesreče glede na ogroženost, posledice nesreče in druge potrebe ustanovijo dodatne enote in službe Civilne zaščite, če jih je mogoče pravočasno usposobiti in opremiti za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči.

(5)Državni organi, lokalne skupnosti, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije lahko organizirajo enote, službe in organe Civilne zaščite, čeprav jih merila, določena s to uredbo, ne določajo kot obvezne.

(1)Enote za prvo pomoč organizirajo: – gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi, nafto in njene derivate ter energetske pline in opravljajo dejavnost ali upravljajo sredstva za delo, ki so nevarna za nastanek nesreče in morajo zato pripraviti načrte zaščite in reševanja, eno ekipo na od 50 do 300 zaposlenih delavcev na isti lokaciji in dodatno ekipo na vsakih nadaljnjih 300 zaposlenih; – šole in drugi javni zavodi, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, in sicer eno ekipo, če imajo več kot 300 otrok, učencev ali študentov na isti lokaciji; – občine po eno ekipo do 10.000 prebivalcev in na vsakih nadaljnjih 10.000 prebivalcev dodatno ekipo.

(2)Občine organizirajo ekipe za prvo pomoč v dogovoru s pristojno organizacijo Rdečega križa v okviru te organizacije, lahko pa tudi v dogovoru z drugimi nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju zaščite, reševanja in pomoči.

(3)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje organizira v dogovoru z Rdečim križem Slovenije in drugimi nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju zaščite, reševanja in pomoči, do 160 ekip za prvo pomoč, ki lahko delujejo na območju cele države.

(4)Naloge enot za prvo pomoč so: 1. dajanje prve pomoči poškodovanim in obolelim, 2. pomoč pri izvajanju triaže, 3. pomoč pri dekontaminaciji poškodovanih ali obolelih, 4. sodelovanje pri prevozu lažje poškodovanih in obolelih, 5. sodelovanje pri negi poškodovanih in obolelih, 6. sodelovanje pri izvajanju higiensko-epidemioloških ukrepov.

(1)Tehnične reševalne enote organizirajo: – občine, ki so na potresnem območju, kjer je v skladu z oceno ogroženosti predviden projektni pospešek tal nad 0,2 PGA (g) za povratno dobo 475 let za trdna tla in imajo do 20.000 prebivalcev, najmanj eno ekipo za iskanje zasutih v ruševinah in eno ekipo za tehnično reševanje ter na vsakih nadaljnjih 20.000 prebivalcev še po eno ekipo za iskanje zasutih v ruševinah in eno ekipo za tehnično reševanje; – občine, ki so na potresnem območju, kjer je v skladu z oceno ogroženosti predviden projektni pospešek tal nad 0,2 PGA (g) za povratno dobo 475 let za trdna tla in imajo 100.000 ali več prebivalcev, najmanj en vod za iskanje zasutih v ruševinah in eno četo za tehnično reševanje; – občine, ki so na poplavno ogroženem območju v skladu z oceno ogroženosti stopnje 4 in 5, vsaj en oddelek tehničnoreševalne enote za gradnjo ter utrjevanje protipoplavnih nasipov ob neposredni ogroženosti zaradi poplav oziroma ob poplavah ter druga gradbenotehnična dela za varstvo pred naraslimi vodami in ekipe za reševanje na vodi in iz nje.

(2)Občine lahko zagotovijo potrebne zmogljivosti za tehnično reševanje, razen ekip za iskanje zasutih v ruševinah, s pogodbami z ustreznimi gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi organizacijami s področja gradbeništva, ki imajo potrebne tehnične in druge zmogljivosti. Ekipe za reševanje na vodi in iz nje občine praviloma organizirajo v dogovoru z gasilsko organizacijo, lahko pa tudi z drugimi nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju zaščite, reševanja in pomoči.

(3)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje organizira na državni ravni četo za tehnično reševanje in en vod za tehnično potapljanje ter v regijah oddelke za iskanje zasutih v ruševinah, oddelke za tehnično reševanje s specialnimi delovnimi stroji in napravami, oddelke za prečrpavanje večjih količin vode in ekipe za reševanje na vodi in iz nje.

(4)Regijsko organiziranost in sestavo enot za tehnično reševanje določi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

(5)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje lahko zagotovi dodatne zmogljivosti za tehnično reševanje s pogodbami z ustreznimi gospodarskimi družbami, ki imajo potrebne tehnične in druge zmogljivosti.

(6)Naloge enot tehničnega reševanja in enot za iskanje zasutih v ruševinah obsegajo: 1. iskanje zasutih ljudi v ruševinah s tehničnimi sredstvi oziroma vodniki z reševalnimi psi za iskanje v ruševinah, 2. reševanje iz ogroženih in poškodovanih objektov, ruševin in zemeljskih plazov, 3. utrjevanje in graditev protipoplavnih nasipov v času, ko grozi neposredna nevarnost poplav ali ob poplavah ter izvajanje drugih gradbenotehničnih del za varstvo pred poplavami, 4. odstranjevanje ovir na cestah in železnici ter zagotavljanje prevoznosti na tej infrastrukturi, urejanje zasilnih poti in prehodov ter pomoč pri popravilu komunalne infrastrukture in odpravljanju drugih nujnih posledic ob neurjih, poplavah, plazovih in drugih nesrečah, 5. sodelovanje pri nujni odpravi posledic nesreč z nevarnimi snovmi v naravnem okolju, 6. sodelovanje pri graditvi sanitarno-higienskih objektov, 7. urejanje lokacij za začasno nastanitev ogroženih prebivalcev, 8. reševanje na vodi in iz nje, 9. sodelovanje pri graditvi zaklonilnikov ob neposredni vojni nevarnosti in med vojno za civilno prebivalstvo, 10. prečrpavanje vode ob poplavah, 11. dvig in premik ruševin z lahko reševalno opremo ter upravljanje gradbene mehanizacije, hidravličnih dvigal ipd., 12. druge naloge tehničnega reševanja.

(1)Enote za radiološko, kemijsko in biološko zaščito organizirajo: – gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki so v skladu s predpisom na področju varstva okolja, ki ureja preprečevanje večjih nesreč in zmanjševanje njihovih posledic za ljudi in okolje, uvrščene med obrate večjega tveganja za okolje, najmanj eno ekipo za radiološko oziroma kemijsko izvidovanje glede na dejavnost ter najmanj eno ekipo za dekontaminacijo, v skladu z občinskim načrtom zaščite in reševanja za primer nesreče, ki jo lahko povzroči dejavnost take gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije; – občine, na območju katerih je lokacija obrata gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije iz prejšnje točke, en oddelek za radiološko in kemijsko dekontaminacijo, če potrebnih zmogljivosti ne morejo zagotoviti v gasilskih enotah, ki so vključene v javno gasilsko službo.

(2)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje organizira najmanj en oddelek za radiološko, kemijsko in biološko dekontaminacijo in en oddelek za radiološko in kemijsko izvidovanje za delovanje na območju države ter zunaj nje.

(3)Regijsko organiziranost in sestavo enot za radiološko in kemijsko izvidovanje določi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

(4)Za detekcijo in identifikacijo bioloških virov ogrožanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi, ob terorističnih pojavih oziroma drugih nesrečah Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje z Nacionalnim inštitutom za biologijo, z Inštitutom za mikrobiologijo in parazitologijo, z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo, s Centrom za toksikologijo ter, če je treba, z drugimi inštituti oziroma organizacijami sklene pogodbe, na podlagi katerih zagotovi odzivnost, uporabo in vključevanje posebnih zmogljivosti teh inštitutov, centrov in organizacij pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči.

(5)Naloge enot za radiološko, kemijsko in biološko zaščito so: 1. izvidovanje nevarnih snovi ter bojnih strupov v okolju (detekcija, identifikacija, dozimetrija, enostavnejše analize), 2. ugotavljanje in označevanje meja kontaminiranih območij, 3. ugotavljanje prenehanja radiološke in kemijske nevarnosti, 4. jemanje vzorcev za analize in preiskave, 5. usmerjanje, usklajevanje in izvajanje zaščitnih ukrepov, 6. izvajanje dekontaminacije ljudi in opreme.

(1)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje organizira varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi na državni ravni v okviru državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.

(2)Naloge državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi so odkrivanje, odstranjevanje, prevoz in uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki so ostala kot posledica preteklih vojaških spopadov in drugih vojaških dejavnosti iz teh obdobij.

(1)Enote za uporabo zaklonišč organizirajo gospodarske družbe in zavodi, ki imajo v lasti ali upravljanju objekte z zaklonišči, lastniki oziroma upravljavci stanovanjskih stavb z zaklonišči ter občine, v katerih so objekti z zaklonišči. V vsakem zaklonišču sta najmanj vodja in namestnik vodje zaklonišča.

(2)Naloge enot za uporabo zaklonišč so: – označevanje dostopov do zaklonišč, – pripravljanje zaklonišč za uporabo, – organiziranje bivanja v zakloniščih, – skrb za delovanje naprav in opreme v zakloniščih.

(3)Enote za uporabo zaklonišč se organizirajo ob povečani nevarnosti napada na državo.

(1)Službe za podporo organizirajo: – Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje na državni ravni ter v regijah in – občine.

(2)Službe za podporo obsegajo enote ali ekipe za nastanitev in oskrbo, logistično podporo, psihološko pomoč, prevoze, informacijsko in komunikacijsko podporo, strokovno tehnično podporo ter druge potrebe enot, služb, poveljnikov, njihovih namestnikov in štabov Civilne zaščite. Vrsto in velikost služb oziroma število enot ali ekip se organizira glede na ogroženost ter vrste možnih nesreč, število in vrsto sil za zaščito, reševanje in pomoč ter možnosti.

(3)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje organizira na državni ravni najmanj vod za logistiko, ekipo za informacijsko in komunikacijsko podporo, ekipo operaterjev sistemov brezpilotnih zrakoplovov, službo za zdravstveno oskrbo, ekipo za psihološko pomoč za izvajanje psihološke pomoči pripadnikom sil za zaščito, reševanje in pomoč, ekipo za strokovno tehnično podporo in ekipo za popolnitev Centra za obveščanje Republike Slovenije. V regijah organizira ekipe za informacijsko in komunikacijsko podporo, ekipe za nastanitev in oskrbo, ekipe za strokovno tehnično podporo, ekipe za popolnitev regijskih centrov za obveščanje in oddelke za logistično podporo. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje lahko v okviru službe za podporo na državni ravni in v regijah organizira posebne mobilne enote za informacijsko in komunikacijsko podporo ter druge sestave glede na potrebe na področju zaščite, reševanja in pomoči.

(4)Regijsko organiziranost in sestavo služb za podporo določi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

(5)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje lahko v skladu z načrti zaščite in reševanja organizira posebne službe za podporo in opravljanje določenih nalog pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči, kot so služba za podporo organom vodenja Civilne zaščite na državni ravni, služba za podporo organom vodenja Civilne zaščite v regijah, služba za podporo in opravljanje posebnih nalog zaščite, reševanja in pomoči ob ekoloških in drugih nesrečah na morju, služba za izvajanje podpore države gostiteljice za podporo pri sprejemu in uporabi pomoči ter druge posebne službe. Posebne službe za podporo in opravljanje določenih nalog pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči lahko Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje organizira tudi za določene naravne in druge nesreče v skladu z državnimi načrti zaščite in reševanja ter pogodbami mehanizma Unije na področju civilne zaščite in drugih mednarodnih mehanizmov.

(6)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje lahko informacijsko in komunikacijsko podporo Štabu Civilne zaščite Republike Slovenije oziroma podporo organom vodenja zaščite, reševanja in pomoči ob velikih nesrečah, kot so potres, požar v naravnem okolju in druge, zagotovi na podlagi pogodb z Zvezo radioamaterjev Slovenije, radioamaterskimi društvi oziroma občinami na ogroženem območju.

(7)Naloge služb za podporo so: 1. zagotavljanje nastanitve in oskrbe pripadnikov Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč s hrano, vodo ter drugimi življenjskimi potrebščinami, delovnimi sredstvi in materialom, 2. zagotavljanje administrativne podpore organom vodenja Civilne zaščite, 3. zagotavljanje informacijske in komunikacijske podpore organom vodenja Civilne zaščite oziroma pri vodenju ter usklajevanju zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči, 4. vzpostavljanje, upravljanje in vzdrževanje informacijskih in telekomunikacijskih povezav med organi vodenja Civilne zaščite ter enotami in službami, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči, 5. opravljanje nalog opazovanja, izvidovanja, zbiranja podatkov ter drugih nalog za potrebe opravljanja nalog zaščite, reševanja in pomoči z brezpilotnimi letali, 6. pomoč pri skladiščenju in razdeljevanju opreme in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč pristojnim štabom, enotam in službam Civilne zaščite ter opreme in sredstev iz zalog materialnih sredstev za primer naravnih in drugih nesreč, 7. pomoč pri vzdrževanju delovnih sredstev oziroma sredstev za zaščito in reševanje, 8. zagotavljanje prevoza moštev, opreme, materiala in humanitarne pomoči, 9. zagotavljanje psihološke pomoči pripadnikom sil za zaščito, reševanje in pomoč ob duševni stiski, ki je posledica hujših stresnih dogodkov po naravnih in drugih nesrečah, 10. sodelovanje pri evakuaciji, začasni nastanitvi in oskrbi ogroženih, 11. sprejem ali razdeljevanje sredstev mednarodne, humanitarne in druge pomoči, 12. pomoč pri zagotavljanju, vzdrževanju in servisiranju opreme in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč, 13. pomoč pri sprejemu in oskrbi sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki so napotene na prizadeto območje, 14. pomoč pri zbiranju, skladiščenju in razdeljevanju humanitarne in mednarodne pomoči praviloma v sodelovanju s humanitarnimi organizacijami, 15. druge podporne naloge.

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje za popis, oceno poškodovanosti in uporabnosti objektov ob naravnih in drugih nesrečah, v katerih je veliko poškodovanih objektov, ustanovi v skladu z ugotovitvami državnih načrtov zaščite in reševanja do 100 komisij, katerih člani imajo status pripadnikov Civilne zaščite.

(1)Poveljnike Civilne zaščite in njihove namestnike ter štabe Civilne zaščite imenujejo: – gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije z več kot 100 zaposlenimi, ki so v skladu s predpisom na področju varstva okolja, ki ureja preprečevanje večjih nesreč in zmanjševanje njihovih posledic za ljudi in okolje, uvrščene med obrate večjega tveganja za okolje; – občine; – Vlada Republike Slovenije.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek poveljnike Civilne zaščite, njihove namestnike in štabe Civilne zaščite imenujejo zavodi, ki opravljajo bolnišnično dejavnost regijskega pomena, ter gospodarske družbe, ki na državni ali regijski ravni upravljajo infrastrukturne sisteme, predvsem energetske, cestne, železniške, letalske, plovne, informacijske in komunikacijske ter vodovodne.

(3)Poveljnike Civilne zaščite, njihove namestnike in štabe Civilne zaščite lahko ne glede na prvi odstavek tega člena imenujejo občine tudi v mestnih četrtih in večjih naseljih, ki so zaokrožena celota v skladu z načrti zaščite in reševanja.

(1)Poverjenike za Civilno zaščito in njihove namestnike imenujejo: – šole in drugi javni zavodi, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja, otroškega, invalidskega in socialnega varstva ter nege starejših oseb z več kot 100 otroki, učenci, študenti ali oskrbovanimi osebami na isti lokaciji; – občine v večjih naseljih ali vaseh, ki so na podlagi ocen ogroženosti razvrščene v IV. ali V. razred ogroženosti zaradi naravnih ali drugih nesreč; – upravitelji športnih, trgovskih in drugih središč, v katerih se lahko naenkrat zadržuje več kot 2000 ljudi.

(2)Poverjeniki za Civilno zaščito in njihovi namestniki se lahko glede na ocene ogroženosti imenujejo tudi v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah, v večjih stanovanjskih stavbah, ulicah ali delih naselij, v vaseh in zaselkih.

(3)Naloge poverjenikov za Civilno zaščito in njihovih namestnikov so: 1. spremljanje razmer in opozarjanje prebivalcev na preteče nevarnosti, 2. usmerjanje izvajanja osebne in vzajemne zaščite ob naravnih in drugih nesrečah, 3. zbiranje in posredovanje prvih podatkov o posledicah nesreče, 4. usklajevanje zaščitnih ukrepov ter organiziranje izvajanja zaščite, reševanja in pomoči v skladu z odločitvami vodje intervencije, 5. pomoč pri izvajanju umika iz ogroženih objektov ali pri evakuaciji z območij, 6. obveščanje in vzdrževanje drugih stikov z organi vodenja zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, 7. opravljanje drugih nalog glede na njihove možnosti.

Organi vodenja Civilne zaščite morajo biti organizirani, opremljeni in usposobljeni tako, da se lahko aktivirajo v operativni sestavi v največ do štirih urah, enote in službe pa v do osmih urah.

Zaščitna in reševalna oprema ter orodja za zaščito, reševanje in pomoč enot, služb ter organov vodenja Civilne zaščite, ki se kupujejo s sredstvi proračuna Republike Slovenije in proračunov občin, morajo biti praviloma tipizirani ter ustrezati predpisanim standardom.

(1)Sedeži štabov in drugih organov vodenja Civilne zaščite, služb za podporo ter drugih služb ob naravnih in drugih nesrečah morajo biti poleg drugih oznak označeni tudi z vidno razobešeno zastavo Civilne zaščite.

(2)Sedež vodstva intervencije ob velikih naravnih in drugih nesrečah mora biti poleg drugih oznak označen tudi z vidno razobešeno zastavo Civilne zaščite ali zastavo rdeče barve, ponoči pa z rdečo lučjo. Ta določba ne omejuje posameznih služb ali organizacij, da izobesijo zastave oziroma druge oznake, s katerimi se označuje njihova dejavnost ali sedež, kot so znak Rdečega križa in podobno.

(1)Gasilske enote se organizirajo na podlagi Meril za organiziranje in opremljanje gasilskih enot, ki so določene v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(2)Gasilske enote opravljajo operativne naloge gasilstva in druge splošne reševalne naloge na podlagi odločitve pristojnega občinskega, regijskega ali državnega organa v skladu z načrti zaščite in reševanja ter predpisi.

(1)Naloge širšega pomena so predvsem: – naloge zaščite in reševanja ob prometnih, industrijskih in drugih nesrečah, pri katerih so prisotne nevarne snovi, – naloge tehničnega reševanja ob nesrečah v prometu in ob delovnih nesrečah, – naloge zaščite in reševanja ob nesrečah na tekočih ter stoječih vodah in pri reševanju iz vode, – naloge zaščite in reševanja v daljših cestnih in železniških predorih, – naloge zaščite in reševanja ob ekoloških in drugih nesrečah na morju.

(2)Naloge širšega pomena v skladu s podeljenimi pooblastili opravljajo: 1. Poklicna gasilska enota Ajdovščina, 2. Poklicna gasilska enota Celje, 3. Poklicna gasilska enota Domžale, 4. Poklicna gasilska enota Jesenice, 5. Poklicna gasilska enota Koper, 6. Poklicna gasilska enota Kranj, 7. Poklicna gasilska enota Krško, 8. Poklicna gasilska enota Ljubljana, 9. Poklicna gasilska enota Maribor, 10. Poklicna gasilska enota Nova Gorica, 11. Poklicna gasilska enota Novo mesto, 12. Poklicna gasilska enota Ravne na Koroškem, 13. Poklicna gasilska enota Sežana, 14. Poklicna gasilska enota Velenje, 15. Poklicna industrijska gasilska enota NAFTA Lendava, 16. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Bistrica pri Tržiču, 17. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Bled, 18. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Bohinjska Bistrica, 19. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Bovec, 20. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Cerknica, 21. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Črnomelj, 22. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Dobračeva, 23. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Dolnji Logatec, 24. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Gornja Radgona, 25. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Grosuplje, 26. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Idrija, 27. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Ilirska Bistrica, 28. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik, 29. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Kobarid, 30. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Kočevje, 31. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Litija, 32. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Ljutomer, 33. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Materija, 34. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Murska Sobota, 35. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Nazarje, 36. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Ormož, 37. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Postojna, 38. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Ptuj, 39. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Radlje ob Dravi, 40. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Ribnica, 41. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Sevnica, 42. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Slovenj Gradec, 43. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Slovenska Bistrica, 44. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Slovenske Konjice, 45. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Stara Vrhnika, 46. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Steklarna Rogaška Slatina, 47. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Stična, 48. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Škofja Loka, 49. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Tolmin, 50. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Trbovlje, 51. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Trebnje, 52. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Zreče, 53. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Žužemberk, 54. Gasilska enota Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Kovinoplastika Lož, 55. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Vuhred, 56. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Laško, 57. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Zagorje ob Savi, 58. Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Cerkno.

(3)Naloge zaščite in reševanja ob ekoloških ter drugih nesrečah na morju opravlja Poklicna gasilska enota Koper.

(4)Naloge reševanja iz vode opravljajo poklicne in prostovoljne gasilske enote Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Bled, Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Gornja Radgona, Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Murska Sobota, Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Ptuj, Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Sevnica, Poklicna gasilska enota Celje, Poklicna gasilska enota Koper, Poklicna gasilska enota Kranj, Poklicna gasilska enota Krško, Poklicna gasilska enota Ljubljana, Poklicna gasilska enota Maribor, Poklicna gasilska enota Novo mesto, Poklicna gasilska enota Nova Gorica in Gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Vuhred.

(5)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje na podlagi pogodb s poklicnimi gasilskimi enotami, če je treba, pa tudi z drugimi gasilskimi enotami organizira ekipe za dekontaminacijo poškodovanih v nesrečah z nevarnimi snovmi ter v industrijskih in drugih nesrečah. Določi tudi območja, na katerem intervenirajo tako, da je pokrito celotno območje države. Pri delu teh ekip sodeluje javna zdravstvena služba.

(6)Gasilske enote iz tega člena v skladu s pogodbami, sklenjenimi z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, opravljajo naloge zaščite in reševanja na območju, za katerega so ustanovljene, ter na širšem območju, kadar so poklicane na intervencijo, tako da je pokrito celotno območje države.

(7)Opravljanje nalog iz tega člena sofinancira Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje usmerja in usklajuje tudi usposabljanje gasilcev potapljačev iz četrtega odstavka tega člena.

(1)Upravljavec enocevnega ali dvocevnega cestnega predora, daljšega od 500 do vključno 1000 m, zagotovi ustrezno enoto operativnih prostovoljnih gasilcev, če je na podlagi predhodne analize tveganja ugotovljena povečana nevarnost nastanka požara ali nesreče z nevarnimi snovmi, upravljavec dvocevnega cestnega predora, daljšega od 1000 m, zagotovi stalno prisotnost najmanj treh poklicnih gasilcev in upravljavec enocevnega cestnega predora daljšega od 1000 m, zagotovi stalno prisotnost najmanj šestih poklicnih gasilcev, opremljenih s specialno opremo in vozilom za tehnično reševanje v predoru, ki prispejo na vhod predora najkasneje v 10 minutah od poziva oziroma ne smejo biti oddaljeni od vhoda v predor več kot 15 km. Upravljavec predora lahko organizira lastne enoto ali sklene pogodbo s pristojnimi gasilskimi enotami širšega pomena določenimi v drugem odstavku 17. člena te uredbe.

(2)Opravljanje naloge zaščite in reševanja v daljših avtocestnih in cestnih predorih, glede na pogoje iz prejšnjega odstavka, lahko zagotavljajo naslednje gasilske enote: – za predor Karavanke – poklicna gasilska enota Jesenice; – za predore Šentvid, Golovec, Debeli hrib in Mali vrh – Poklicna gasilska enota Ljubljana; – za predore Podmilj, Trojane, Jasovnik in Ločica – Poklicna gasilska enota Domžale in Poklicna gasilska enota Celje s skupno dežurno ekipo v AC bazi Vransko; – za predora Pletovarje in Golo Rebro – gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Slovenske Konjice; – za predor s pokritim vkopom Cenkova – gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Gornja Radgona in gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Murska Sobota; – za predora Barnice in Podnanos – gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Postojna in Poklicna gasilska enota Ajdovščina; – za predore Kastelec, Dekani, Markovec – Poklicna gasilska enota Koper; – za predor Ljubelj – gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Bistrica pri Tržiču skupaj s Poklicno gasilsko enoto Kranj; – za predor Sten pri Škofji Loki – gasilska enota Prostovoljnega gasilskega društva Škofja Loka.

(3)Pri izvajanju nalog zaščite in reševanja v daljših cestnih predorih sodelujejo tudi portalni gasilci. Portalne gasilce zagotavljajo gasilske enote pristojnih gasilskih poveljstev občine oziroma pristojnih gasilskih zvez.

(1)Naloge zaščite in reševanja ob železniških nesrečah v daljših železniških predorih Hrušica – Podrožca, Bohinjska Bistrica – Podbrdo, Preloge – Semič, Lokev, Beka in Škofije na trasi drugega tira oziroma drugih predorih, ki so daljši od 2000 m, izvajajo enote, ki jih organizira, opremlja in zagotavlja upravljavec železnice. Upravljavec železnice lahko organizira lastne enoto ali sklene pogodbo s pristojnimi gasilskimi enotami določenimi z načrti zaščite in reševanja, kot so Poklicna gasilska enota Jesenice, Prostovoljno gasilsko društvo Bohinjska Bistrica, Prostovoljno gasilsko društvo Tolmin, Prostovoljno gasilsko društvo Črnomelj, Poklicna gasilska enota Koper in druge.

(2)Za izvajanje nalog zaščite in reševanja v železniških predorih na trasi dvotirne proge drugega tira nove železniške proge Divača-Koper se ne glede na prejšnji odstavek sklene sporazum med investitorjem in poklicno gasilsko enoto Koper oziroma investitorjem in poklicno gasilsko enoto Sežana, s katerim se za vsako gasilsko enoto zagotovi eno dvopotno gasilsko vozilo ter financiranje do 15 novo zaposlenih poklicnih gasilcev. V kolikor posamezna gasilska enota nima zadostnih prostorov za dvopotno vozilo oziroma novo zaposlene gasilce, investitor enoti zagotovi tudi sofinanciranje prostora za novo zaposlene gasilce oziroma garaže za dvopotno vozilo.

(1)Občine v skladu z načrti zaščite in reševanja določijo, katere gasilske enote na poplavnih območjih oziroma na območjih, kjer so večje tekoče ali stoječe vode, organizirajo potrebno število ekip za reševanje na vodi in iz nje. Pripadniki teh ekip morajo biti usposobljeni za reševanje na vodi in iz nje. Občine določijo tudi število ekip za reševanje na vodi in iz nje.

(2)Občine lahko ekipe za reševanje na vodi in iz nje organizirajo tudi pri drugih nevladnih organizacijah, ki delujejo na področju zaščite, reševanja in pomoči.

(3)Pripadniki enot in ekip iz prvega ter drugega odstavka tega člena, ki so usposobljeni za reševanje iz vode, lahko opravljajo naloge oseb, usposobljenih za reševanje iz vode, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred utopitvami.

Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči se kot službe državnega pomena organizirajo: 1. gorska reševalna služba, 2. jamarska reševalna služba, 3. podvodna reševalna služba, 4. enote vodnikov z reševalnimi psi, 5. enote za postavitev začasnih prebivališč, 6. stacionariji in nastanitvene enote, 7. poizvedovalna služba.

(1)Gorsko reševalno službo kot enotno javno službo za zaščito, reševanje in pomoč na območju celotne države organizira Gorska reševalna zveza Slovenije z 18 društvi gorske reševalne službe.

(2)Gorski reševalci v okviru Gorske reševalne zveze Slovenije prostovoljno opravljajo operativne naloge gorskega reševanja. Operativne naloge gorskega reševanja so: 1. reševanje v gorah in na drugih zahtevnih ter nedostopnih oziroma težko dostopnih območjih (npr. gozd, kanjoni, žičniške naprave, reševanje padalcev in udeležencev drugih adrenalinskih športov), 2. reševanje ponesrečenih iz snežnih plazov vključno z uporabo lavinskih psov, 3. iskanje in poizvedovanje za pogrešanimi v gorskem svetu, 4. sodelovanje pri reševanju z žičnic, visokih objektov in v drugih zahtevnih terenskih razmerah, 5. naloge zaščite in reševanja oseb ter premoženja ob naravnih in drugih nesrečah, 6. druge splošne reševalne naloge v skladu z organizacijo in sposobnostmi službe, 7. preventivne naloge kot so ozaveščanje ljudi o nevarnostih v gorskem svetu, izobraževanje glede varnega gibanja v gorah.

(3)Dejavnost gorske reševalne službe sofinancira Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, pri čemer se kot izhodišče za sofinanciranje upoštevajo 600 gorskih reševalcev različnih specialnosti, zaščitna in reševalna oprema ter druga sredstva za zaščito, reševanje in pomoč, potrebna za delo gorske reševalne službe, ki jih določi Gorska reševalna zveza Slovenije v soglasju z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje v skladu s to uredbo.

(4)Dejavnost gorske reševalne službe se opravlja v skladu z merili, ki jih izda Gorska reševalna zveza Slovenije in v skladu z letnim načrtom dela, potrjenim s strani Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje kot vpoklic v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, pri čemer se pripravljenost za reševanje šteje kot pripravljenost gorskih reševalcev (24 ur na dan, vse dni v letu, ne glede na vremenske razmere) za reševanje v gorah in na drugih zahtevnih ter nedostopnih oziroma težko dostopnih območjih, in sicer na vnaprej določenih lokacijah v skladu z letnim načrtom dela, ki ga potrdi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

(1)Jamarsko reševalno službo kot enotno javno službo (v nadaljnjem besedilu: jamarska reševalna služba) na območju celotne države v skladu z zakonom organizira Jamarska zveza Slovenije.

(2)Dejavnost jamarske reševalne službe sofinancira Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, pri čemer se kot izhodišče za sofinanciranje upoštevajo 70 jamarskih reševalcev različnih specialnosti, zaščitna in reševalna oprema ter druga sredstva za zaščito, reševanje in pomoč, ki so potrebni za delo jamarske reševalne službe in jih določi Jamarska zveza Slovenije v soglasju z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje v skladu s to uredbo.

(3)Naloge jamarske reševalne službe so: – reševanje ponesrečenih v kraških jamah, – iskanje pogrešanih v kraških jamah, – sodelovanje pri odpravljanju posledic ekoloških nesreč v kraškem podzemlju, – opazovanje nevarnosti v kraških jamah ter obveščanje pristojnih organov in javnosti o njih, – sodelovanje pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah v skladu z organizacijo ter sposobnostmi službe.

(4)Naloge jamarske reševalne službe se opravlja v skladu s pravili, ki jih izda Jamarska zveza Slovenije.

(1)Podvodno reševalno službo kot enotno javno službo za reševanje iz vode na območju celotne države organizira Slovenska potapljaška zveza.

(2)Dejavnost podvodne reševalne službe sofinancira Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, pri čemer se kot izhodišče za sofinanciranje upoštevajo 72 potapljačev različnih specialnosti ter druga sredstva za zaščito, reševanje in pomoč, ki so potrebna za delo podvodne reševalne službe in jih določi Slovenska potapljaška zveza v soglasju z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje v skladu s to uredbo. Podvodna reševalna služba lahko opravlja tudi naloge zaščite, reševanja in pomoči, za katere je potrebno tehnično potapljanje, če so pripadniki službe ustrezno usposobljeni oziroma opremljeni.

(3)Reševanje na vodi in iz nje v skladu s to uredbo opravljajo tudi gasilske enote ter ekipe drugih nevladnih organizacij in Civilne zaščite, pri čemer se z načrti zaščite in reševanja zagotovi, da se reševanje na vodi in iz nje izvaja usklajeno med različnimi reševalnimi službami in enotami.

(4)Naloge podvodne reševalne službe so: – iskanje pogrešanih in reševanje ponesrečenih na vodi in iz nje, – sodelovanje pri reševanju ljudi, živali, premoženja in kulturne dediščine ob poplavah ter nesrečah na vodi, – sodelovanje pri opravljanju nujnih zaščitnih in drugih del zaradi preprečitve ter ublažitve posledic nesreč na vodah.

(5)Naloge podvodne reševalne službe se opravlja v skladu s pravili, ki jih izda Slovenska potapljaška zveza.

(1)Enote vodnikov z reševalnimi psi organizirata Kinološka zveza Slovenije in Zveza vodnikov reševalnih psov Slovenije na območju celotne Slovenije.

(2)Naloge enot vodnikov z reševalnimi psi so: – iskanje pogrešanih oseb ob naravnih in drugih nesrečah, – iskanje, reševanje in dajanje pomoči preživelim v ruševinah.

(3)Dejavnost Kinološke zveze Slovenije in Zveze vodnikov reševalnih psov Slovenije sofinancira Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Kinološka zveza Slovenije skupaj z Zvezo društev vodnikov reševalnih psov Slovenije zagotavlja 13 enot vodnikov in reševalnih psov, s katerimi pokriva območje celotne Slovenije. Osebna in skupna reševalna oprema se določita v soglasju z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

(1)Enote za postavitev začasnih prebivališč organizirata Zveza tabornikov Slovenije in Združenje Slovenskih katoliških skavtinj in skavtov z vsaj 13 enot, s katerimi se zagotavlja pokritost območja celotne Slovenije.

(2)Naloge enot za postavitev zasilnih prebivališč so: – postavljanje začasnih prebivališč za ogrožene prebivalce, – sodelovanje pri zagotavljanju potrebnih življenjskih pogojev v začasnih prebivališčih, – pomoč pri vzpostavljanju stacionarijev za posebne kategorije oseb v skladu z načrti oziroma pri zagotavljanju začasne nastanitve in oskrbe nastanjenih oseb.

(3)Dejavnost Zveze tabornikov Slovenije in Združenja slovenskih katoliških skavtov in skavtinj sofinancira Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, pri čemer se število in obseg ekip, ki jih zagotavlja posamezna organizacija, določita v soglasju z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

(1)Rdeči križ Slovenije ob večjih naravnih in drugih nesrečah sodeluje pri organizaciji delovanja stacionarijev ter zagotavlja ekipe za organiziranje stacionarijev in nastanitvenih centrov v javnih in drugih primernih objektih ter na primernih površinah. Prav tako zagotavlja strokovno zdravstveno osebje za operativno delovanje mobilnega stacionarija pri Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

(2)Naloge v stacionarijih so: – oskrbovanje in negovanje poškodovanih in obolelih, – oskrbovanje in negovanje posebno ogroženih prebivalcev (nosečnic, mater z otroki, invalidov, starejših oseb idr.).

(3)Naloge nastanitvenih centrov so: – izvajanje ukrepov za sprejemanje in nastanitev evakuiranega prebivalstva in drugih ogroženih ljudi ter drugih ukrepov, ki lahko prispevajo k preskrbi ogroženih in prizadetih ljudi, – naloge, povezane z obveščanjem, evidentiranjem in poizvedovanjem za žrtvami oboroženih spopadov ter prizadetimi v naravnih in drugih nesrečah.

(4)Stacionarij se organizira v Mariboru, nastanitvene enote pa v Ljubljani, Novi Gorici in Novem mestu.

(5)Rdeči križ Slovenije organizira tudi enotno poizvedovalno službo na območju države v soglasju z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

(6)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje sofinancira naloge iz tega člena in organizacijo ter usposabljanje ekip za prvo pomoč iz 4. člena te uredbe na podlagi medsebojne pogodbe z Rdečim križem Slovenije ter dejavnost Rdečega križa Slovenije v delu, ki se nanaša na organizirano širjenje usposobljenosti za prvo pomoč, ki ni urejeno s področnim zakonom.

(1)Društva in druge nevladne organizacije, razen gasilskih društev, določijo merila za organiziranje, opremljanje in usposabljanje svojih enot, služb in drugih operativnih sestav v soglasju z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

(2)Z merili iz prejšnjega odstavka se določijo kadrovske sestave enot in vrsta ter količina opreme ter sredstev za zaščito, reševanje in pomoč. Za opremo in sredstva zaščite, reševanja in pomoči se določita tudi način uporabe in vzdrževanja ter rok trajanja.

(3)Oprema in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč enot, služb in drugih operativnih sestav društev ter drugih nevladnih organizacij, ki se kupujejo s sredstvi državnega proračuna in proračunov občin, morajo ustrezati predpisanim standardom in v skladu s tipizacijo, če je ta določena.

Enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč lahko ne glede na to uredbo ustanovijo tudi druga društva in druge nevladne organizacije, če izpolnjujejo naslednje pogoje: – razpolagajo z usposobljenimi kadri, – razpolagajo s primerno opremo in sredstvi, – zagotavljajo pravočasno pripravljenost enot, služb in drugih operativnih sestav za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, – opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči na podlagi odločitve pristojnega občinskega organa ter načrtov zaščite in reševanja.

Občine lahko glede na ogroženost organizirajo tudi: – enote vodnikov z reševalnimi psi, – enote za postavitev začasnih prebivališč, – enote radioamaterjev, – enote za reševanje iz vode in na njej, – druge enote in službe.

(1)Enote, službe in centre za opravljanje določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah organizirajo Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter pristojna ministrstva v sodelovanju z zavodi oziroma gospodarskimi družbami, in sicer: – nastanitvene centre in mobilni stacionarij, – enoto za identifikacijo oseb, – ekološki laboratorij z mobilno enoto, – enoto za zaščito in reševanje ob nesrečah s klorom ter drugimi jedkimi snovmi, – enoto za reševanje ob rudniških nesrečah, – enoto za izvedbo interventnih pregledov zemeljskih plazov, – enote za hitre reševalne intervencije, – službo za pomoč pri odpravi posledic nesreč z nevarnimi snovmi, – službo za zaščito in reševanje ob ekoloških in drugih nesrečah na morju.

(2)Sredstva za organiziranje, opremljanje, usposabljanje in delovanje enot, služb in centrov iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo v okviru proračuna pristojnih ministrstev.

(3)Organizacija, opremljanje, usposabljanje in druga vprašanja enot, služb in centrov iz prvega odstavka tega člena se, če je treba, uredijo s pogodbami z organizacijami, gospodarskimi družbami, javnimi zavodi, z dogovorom med pristojnimi ministrstvi ali s sklepi Vlade Republike Slovenije.

(4)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje s pogodbami z ustreznimi gospodarskimi družbami organizira službo za pomoč pri odpravi posledic nesreč z nevarnimi snovmi, zlasti za odvzem in nevtraliziranje nevarnih snovi, kontaminirane zemljine in drugih sredstev, v sodelovanju z drugimi silami za zaščito, reševanje in pomoč. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje s pogodbami z ustreznimi gospodarskimi družbami organizira tudi enoto za zaščito in reševanje ob nesrečah s klorom in drugimi jedkimi snovmi ter enoto za reševanje ob rudniških nesrečah. Nastavitveni center in mobilni stacionarij organizira Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

(5)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje lahko s pogodbami z ustreznimi javnimi zavodi in gospodarskimi družbami zagotovi ekipe geologov in geotehnikov ter ustrezno pripravljenost zlasti za izvedbo interventnih pregledov zemeljskih plazov in pripravo prve ocene geoloških tveganj ter pripravo nabora najnujnejših interventnih ukrepov med potekom intervencij ob naravnih nesrečah. S pogodbami se uredijo opremljanje, usposabljanje ekip ter druga vprašanja za njihovo delovanje v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(6)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje s pogodbami z ustreznimi znanstvenoraziskovalnimi organizacijami, javnimi zavodi ali v dogovoru s pristojnimi ministrstvi zagotovi službe in ekipe ter ustrezno pripravljenost za ugotavljanje vrste in obsega ogrožanja ter za zagotovitev strokovnega ukrepanja ob uporabi orožja ali sredstev za množično uničevanje oziroma drugih nevarnih snovi v skladu z državnimi načrti zaščite in reševanja. S pogodbami oziroma dogovori se uredijo opremljanje, usposabljanje služb in ekip ter druga vprašanja za njihovo delovanje v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(7)Naloge zaščite, reševanja in pomoči s pomočjo zrakoplovov se izvajajo z zrakoplovi določenimi v uredbi, ki ureja izvajanje zaščite, reševanja in pomoči z uporabo zrakoplovov.

(1)Službo za zaščito in reševanje ob ekoloških in drugih nesrečah na morju sestavljajo v skladu s predpisi in mednarodnimi akti: – Uprava Republike Slovenije za pomorstvo s koordinacijskim centrom za iskanje in reševanje na morju, ki neposredno vodi iskanje in reševanje na morju oziroma ki kot koordinator služb državnih organov, ki delujejo na morju, zagotavlja usklajenost delovanja služb; – regijski poveljnik Civilne zaščite in Štab Civilne zaščite za Obalno regijo, ustrezne enote ali službe Civilne zaščite ter Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje; – druge državne in lokalne sile za zaščito, reševanje in pomoč ter organi vodenja.

(2)Delovanje organov, enot in sil iz prejšnjega odstavka ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu z načelom postopnosti ob večjih nesrečah vodi, usmerja in usklajuje regijski poveljnik Civilne zaščite.

(3)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje s pogodbami z ustreznimi gospodarskimi družbami in zavodi, ki razpolagajo z ustreznimi plovili in drugo opremo, organizira opravljanje določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči iz prvega odstavka tega člena.

(1)Za hiter odziv na naravne in druge nesreče in opravljanje posebno zahtevnih nalog zaščite, reševanja in pomoči (tehničnega reševanja, radiološke, kemične in biološke zaščite, izvajanja podpore gašenju iz zraka, zagotavljanju začasne namestitve idr.) ter za pomoč drugim državam Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje organizira enote za hitre reševalne intervencije.

(2)Enote za hitre reševalne intervencije sestavljajo pripadniki sil zaščite, reševanja in pomoči, ki imajo različna znanja in sposobnosti.

(3)Sestavo enot za hitre reševalne intervencije določi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

(4)Za operativno vodenje in usposabljanje enot za hitre reševalne intervencije se pri Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje ustanovi poveljstvo enot.

(5)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje lahko za pomoč drugim državam organizira samostojno ali v dogovoru z občinami oziroma nevladnimi organizacijami stalne ali začasne operativne sestave reševalcev ali strokovnjakov, ki se lahko napotijo izven države samostojno ali v okviru enot za hitre reševalne intervencije. V operativnih sestavah ali skupinah, ki se lahko napotijo izven države, če je treba, sodelujeta tudi vojska in policija.

(1)S posebnim dogovorom med ministrstvi, pristojnimi za obrambo, notranje zadeve, zdravje in promet, se v skladu z regijskimi načrti ter načrti zaščite in reševanja organizacij uredijo posamezna vprašanja izvajanja zaščite, reševanja in pomoči ob velikih prometnih nesrečah oziroma množičnih prometnih nesrečah na avtocestah in hitrih cestah ter v cestnih in avtocestnih predorih, daljših od 500 metrov, ter ob železniških nesrečah in nesrečah v železniških predorih, daljših od 1000 metrov, pri katerih je veliko poškodovanih ali nenadno obolelih. V teh nesrečah naloge zaščite, reševanja in pomoči poleg gasilskih in drugih enot, določenih s to uredbo, ter službe za nujno medicinsko pomoč, opravljajo tudi druge reševalne enote in sestave, določene v načrtih zaščite in reševanja.

(2)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju s službo nujne medicinske pomoči, upravljavcem državnega cestnega in avtocestnega omrežja, upravljavcem železnic, upravljavcem plovnega prometa in drugimi pristojnimi organi ter službami zagotovi na območju regij potrebne zaloge sredstev in opreme za nesreče z velikim številom poškodovanih ali nenadno obolelih. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje omogoči uporabo informacijskega in komunikacijskega sistema zaščite in reševanja za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči po tem členu.

Ministrstva, znanstvenoraziskovalne organizacije, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki organizirajo enote in ekipe oziroma so dolžni zagotavljati druge zmogljivosti, morajo skrbeti za njihovo organiziranost, popolnjenost, usposobljenost, opremljenost ter pripravljenost. Te enote, ekipe in druge zmogljivosti se aktivirajo na podlagi določil načrtov zaščite in reševanja, če za določeno enoto ali ekipo ni določen poseben načrt aktiviranja.

(1)Usposabljanje pripadnikov Civilne zaščite organizirajo Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, občine ter gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije ter državni organi, ki organizirajo Civilno zaščito.

(2)Programe usposabljanja pripadnikov Civilne zaščite izvajajo Izobraževalni center za zaščito in reševanje Republike Slovenije pri Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, državni in občinski organi ter izobraževalne organizacije, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: – so registrirane za opravljanje dejavnosti izobraževanja odraslih, – imajo zaposlenega organizatorja usposabljanja, ki ima najmanj pridobljeno izobrazbo po izobraževalnih programih za pridobitev visokošolske izobrazbe, ki je po zakonu, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena v 8. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, andragoško izobrazbo ter strokovni izpit, predpisan za področje izobraževanja, – imajo ustrezno usposobljene predavatelje teoretičnih vsebin, ki imajo najmanj pridobljeno izobrazbo po izobraževalnih programih za pridobitev višješolske izobrazbe, ki je po zakonu, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena v 6. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, – imajo inštruktorji imeti najmanj pridobljeno izobrazbo po izobraževalnih programih za pridobitev srednje izobrazbe oziroma srednje strokovne izobrazbe, ki je po zakonu, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena v 5. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, – razpolagajo s prostori, opremo in učnimi sredstvi za izvedbo posameznega programa.

(3)Temeljna in dopolnilna usposabljanja članov enot za prvo pomoč iz prvega, drugega in tretjega odstavka 4. člena te uredbe, izvaja Rdeči križ Slovenije po programih, ki jih predlaga Strokovni center Rdečega križa Slovenije za prvo pomoč.

(4)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje na podlagi mednarodnih obveznosti države organizira in izvaja tudi usposabljanja v sodelovanju z Evropsko unijo, Natom, Organizacijo združenih narodov in drugimi mednarodnimi organizacijami.

(1)Gasilska zveza Slovenije, gasilske zveze in prostovoljna gasilska društva izvajajo usposabljanje prostovoljnih gasilcev za izvajanje javne gasilske službe po programih, ki jih sprejmejo pristojni organi Gasilske zveze Slovenije, in po programih, ki jih določi minister.

(2)Izobraževalni center za zaščito in reševanje Republike Slovenije pri Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje izvaja v Gasilski šoli temeljno in dopolnilno usposabljanje poklicnih gasilcev po programih usposabljanja, ki jih določi minister.

(3)Izobraževalni center za zaščito in reševanje Republike Slovenije pri Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje izvaja v Gasilski šoli tudi zahtevnejša, s programi določena usposabljanja za prostovoljne gasilce, ki jih določi minister.

(4)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje uskladi z Gasilsko zvezo Slovenije programe za temeljno in dopolnilno usposabljanje ter programe za izpite prostovoljnih gasilcev. Z Združenjem slovenskih poklicnih gasilcev uskladi programe za usposabljanje poklicnih gasilcev in programe za strokovne izpite poklicnih gasilcev.

(1)Gorska reševalna zveza Slovenije izvaja usposabljanja gorskih reševalcev.

(2)Gorska reševalna zveza Slovenije ima pri opravljanju svojih dejavnosti naslednja pooblastila: – izvaja obvezna usposabljanja (izvajanje vaj, seminarjev, tečajev) za gorskega reševalca po programih, ki jih predlaga Gorska reševalna zveza Slovenije v sodelovanju z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, – izvaja usposabljanje (izvajanje vaj, seminarjev, tečajev) za specialnosti gorskega reševanja po programih, ki jih predlaga Gorska reševalna zveza Slovenije v sodelovanju z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, – izvaja usposabljanje organizatorjev turističnih dejavnosti na nedostopnih ali težje dostopnih območjih za izboljšanje varnosti udeležencev po programu, ki ga predlaga Gorska reševalna zveza Slovenije s soglasjem Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, – prepove nepooblaščenim osebam dostop v bližino kraja intervencije.

Društva in druge nevladne organizacije, določene s to uredbo organizirajo in izvajajo usposabljanje članov svojih enot, služb ter drugih operativnih sestavov za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu s programi usposabljanja ter v skladu s pravili svoje stroke.

(1)Izobraževalni center za zaščito in reševanje Republike Slovenije pri Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje izvaja usposabljanje enot, služb ter drugih operativnih sestav iz prejšnjega člena za opravljanje predvsem zahtevnejših nalog zaščite, reševanja in pomoči po programih, ki jih pripravijo pristojni organi društev in nevladnih organizacij ter h katerim da soglasje ali jih določi minister.

(2)Če društva in druge nevladne organizacije izvajajo programe usposabljanja za opravljanje nalog v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter s to uredbo, v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Republike Slovenije pri Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, zanje veljajo enaki pogoji uporabe kot za uporabnike sredstev državnega proračuna.

(1)Izobraževalni center za zaščito in reševanje Republike Slovenije pri Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje izvaja usposabljanje pripadnikov enot, služb in centrov iz 32. člena te uredbe na podlagi programov usposabljanja, ki jih določi minister.

(2)Izobraževalni center za zaščito in reševanje Republike Slovenije pri Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje na podlagi posebnih dogovorov in v okviru možnosti lahko izvaja tudi druge programe na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki jih določijo pristojni ministri.

(3)Programi usposabljanja, ki jih določi oziroma k njim da soglasje minister v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter s to uredbo, se pripravijo v skladu z metodologijo za pripravo programov usposabljanja na področju zaščite, reševanja in pomoči, ki jo pripravi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. V vseh programih, ki se izvajajo v Izobraževalnem centru zaščite in reševanja Republike Slovenije pri Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, se mora določiti, kdo nosi stroške izvajanja teh programov, in ovrednotiti stroške izvedbe programa usposabljanja.

(1)Če se je intervencija javne službe iz 74. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10, 21/18 – ZNOrg, 117/22 in 57/25), izvajala v zahtevnih okoliščinah glede na teren, vremenske razmere idr. in je trajala neprekinjeno več kot 8 ur ter se je končala naslednji dan, kot se je začela, se za izplačilo pravice do nadomestila plače šteje, da je trajala ves dan.

(2)Pristojna oseba organizacije, ki opravlja javno službo v skladu s 74. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10, 21/18 – ZNOrg, 117/22 in 57/25), lahko za prostovoljnega pripadnika, ki je zaposlen oziroma samozaposlen in sodeluje na intervenciji zunaj delovnega časa, predlaga, da mu pripada pravica do nadomestila plače za največ 8 ur tudi za čas, ko bi že lahko bil prisoten na delu na dan, ko se je intervencija končala, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka.

Gasilske enote se organizirajo, usposobijo in opremijo z gasilskimi vozili in opremo v skladu s to uredbo najpozneje do 1. januarja 2032.

Formacije reševalnih služb, ki so organizirane kot javne službe, do 30. septembra 2026 delujejo v obsegu, kot so delovale na podlagi pogodb z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje ob uveljavitvi te uredbe.

Do spremembe in dopolnitve Uredbe o izvajanju zaščite, reševanja in pomoči z uporabo zrakoplovov (Uradni list RS, št. 46/98, 42/05 in 21/16) se kot zrakoplovi po tej uredbi štejejo tudi zrakoplovi Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

Z dnem uveljavitve te uredbe prenehata veljati Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 99/07, 54/09, 23/11 in 27/16) in Pravilnik o kadrovskih in materialnih formacijah enot, služb in organov Civilne zaščite (Uradni list RS, št. 104/08), ki pa se uporablja še do 30. septembra 2026, kolikor ni v nasprotju s to uredbo.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00704-281/2025 Ljubljana, dne 9. oktobra 2025 EVA 2025-1911-0006 Vlada Republike Slovenije Priloga 1: Merila za organiziranje in opremljanje gasilskih enot