Uredba o vodovarstvenih območjih za javno oskrbo s pitno vodo v občini Litija in delu občine Šmartno pri Litiji

(1)Ta uredba določa vodovarstvena območja za varstvo podzemne vode v vodonosnikih vodnih teles podzemnih voda (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveno območje), ki se rabijo ali so namenjena javni oskrbi s pitno vodo v občini Litija in delu občine Šmartno pri Litiji, ter vodovarstveni režim na teh območjih.

(2)Vodovarstvena območja so na območju občin Litija, Ivančna Gorica, Moravče, Šmartno pri Litiji in Zagorje ob Savi ter Mestne občine Ljubljana.

(3)Ta uredba določa tudi notranja območja znotraj vodovarstvenih območij.

(1)Vodovarstvena območja se delijo na notranja območja, in sicer na: – najožja vodovarstvena območja z najstrožjim vodovarstvenim režimom (v nadaljnjem besedilu: VVO I), – ožja vodovarstvena območja s strožjim vodovarstvenim režimom (v nadaljnjem besedilu: VVO II) in – širša vodovarstvena območja z blažjim vodovarstvenim režimom (v nadaljnjem besedilu: VVO III).

(2)Del vodovarstvenih območij so tudi območja zajetij (v nadaljnjem besedilu: VVO 0), ki se rabijo ali so namenjena izvajanju obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna oskrba s pitno vodo) in so določena okoli črpalne vrtine. Zajetja so navedena na seznamu v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(3)Notranja območja iz prvega odstavka tega člena in VVO 0 iz prejšnjega odstavka so prikazana na publikacijski karti v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

(1)Seznam zemljiških parcel (v nadaljnjem besedilu: parcela), ki so znotraj vodovarstvenega območja, je naveden v Prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.

(2)Seznam parcel iz prejšnjega odstavka je povzet po katastru nepremičnin iz marca 2024, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.

Vodovarstvena območja, notranja območja in VVO 0 ter njihove geografske meje so prikazani na digitalnem podatkovnem sloju za raven merila 1 : 5.000 v državnem koordinatnem sistemu, in so del vodnega katastra.

(1)Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo: 1. digestat ali pregnito blato je digestat ali pregnito blato iz predpisa, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov; 2. fitofarmacevtska sredstva (v nadaljnjem besedilu: FFS) so pripravki, ki se v kmetijstvu uporabljajo za varstvo rastlin in pridelkov pred povzročitelji bolezni in pred plevelom; 3. kompost je kompost iz predpisa, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov; 4. najvišja gladina oziroma nivo podzemne vode je najvišja vrednost v nizu meritev gladine oziroma nivoja podzemne vode; 5. niz meritev gladine oziroma nivojev (v nadaljnjem besedilu: gladina) podzemne vode so meritve na vodovarstvenem območju, za katere se upoštevajo: – podatki spremljanja podzemne vode, ki jih vodi Agencija Republike Slovenije za okolje, – podatki meritev gladine podzemne vode, ki jih izvaja upravljavec vodnega vira na podlagi zahtev iz vodnega dovoljenja za izvajanje spremljanja podzemne vode, – podatki meritev z avtomatskimi merilci nivojev podzemne vode ali – podatki ročnih meritev, izvedenih vsaj dvakrat na mesec v obdobju vsaj dveh hidroloških ciklusov (dve leti opazovanj), ki jih na območju predvidenega posega izvaja investitor; 6. območje nihanja podzemne vode v vodonosniku je območje med najvišjo in najnižjo izmerjeno gladino oziroma nivojem podzemne vode v nizu meritev gladine podzemne vode; 7. obstoječi objekt je objekt, ki je bil zgrajen pred uveljavitvijo te uredbe; 8. populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, izražena z biokemijsko potrebo po kisiku, v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode; 9. radioaktivna snov je snov, določena v skladu s predpisom, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost; 10. rekonstrukcija sta rekonstrukcija in manjša rekonstrukcija iz zakona, ki ureja graditev; 11. srednja gladina oziroma nivo podzemne vode je srednja vrednost v nizu meritev med najvišjo in najnižjo izmerjeno gladino oziroma nivojem podzemne vode; 12. toplotna črpalka je toplotna črpalka iz predpisa, ki ureja rabo obnovljivih virov energije.

(2)Izrazi, ki se nanašajo na vrste objektov, imajo enak pomen, kot je določen s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov, pri čemer so posamezne vrste objektov v tej uredbi označene s številko klasifikacijske ravni iz CC-SI iz predpisa, ki ureja razvrščanje objektov.

(3)Izrazi, ki se nanašajo na odvajanje in čiščenje odpadne vode, imajo enak pomen, kot je določen s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

(1)Na VVO 0, VVO I in VVO II je prepovedana posebna raba podzemne vode iz vodonosnika vodnega telesa podzemne vode, ki se varuje s to uredbo (v nadaljnjem besedilu: podzemna voda), razen za javno oskrbo s pitno vodo.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se vodna pravica za lastno oskrbo s pitno vodo na VVO II lahko podeli, če: – raba vode ne vpliva na količino in kakovost podzemne vode, ki se uporablja ali je namenjena za javno oskrbo prebivalcev s pitno vodo, ter – gre za oskrbo obstoječih objektov ali objektov, ki so dovoljeni s to uredbo in nimajo možnosti priključitve na sistem javne oskrbe s pitno vodo.

(3)Na VVO III se vodna pravica za rabo podzemne vode lahko podeli, če to ne vpliva na količino in kakovost podzemne vode, ki se uporablja, ali je namenjena za javno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali na rabo že podeljenih vodnih pravic.

Na VVO 0 je prepovedano opravljanje dejavnosti in ravnanj, ki bi lahko vplivali na spremembo lastnosti ali skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode ali na delovanje sistema za javno oskrbo s pitno vodo, in sicer so prepovedane naslednje dejavnosti in ravnanja: 1. skladiščenje nevarnih snovi in odpadkov, 2. uporaba FFS, 3. uporaba gnojil, 4. soljenje in uporaba kemičnih pripravkov za preprečevanje zmrzali na utrjenih površinah, 5. vzdrževanje vozil in 6. parkiranje vozil, razen če gre za dejavnosti, povezane z izvajanjem javne oskrbe s pitno vodo.

(1)Na VVO I je vzpostavitev novih stavbnih zemljišč izven obstoječih poselitvenih območij prepovedana, razen če s to uredbo ni določeno drugače.

(2)Na VVO II in VVO III je vzpostavitev novih stavbnih zemljišč izven obstoječih poselitvenih območij dovoljena, če gre za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij ter gradnjo objektov, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin naselij, z možnostjo prizidave zaradi ohranitve obstoječega števila prebivalstva in če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(1)Na notranjih območjih so prepovedani gradnja objektov in drugi gradbeni posegi v skladu s predpisom, ki ureja graditev, razen če je s to uredbo določeno drugače.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek je gradnja posameznih vrst objektov dovoljena, če so izpolnjeni pogoji iz Priloge 4, ki je sestavni del te uredbe.

(3)Če objekti posegajo na območja z različnim vodovarstvenim režimom, se glede gradnje in drugih gradbenih posegov upošteva strožji vodovarstven režim.

(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena so na VVO 0 dovoljeni gradnja in drugi gradbeni posegi, ki so namenjeni za javno oskrbo s pitno vodo in je zanje pridobljeno vodno soglasje oziroma pozitivno mnenje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

(5)Ne glede na prvi odstavek tega člena so na VVO II izjemoma dovoljene gradnje, če je na podlagi analize tveganj izkazano, da se s tem zmanjšuje negativen vpliv na podzemne vode.

(1)Če s to uredbo ni določeno drugače, so na notranjih območjih dovoljeni odstranitev, vzdrževanje in rekonstrukcija objektov, če so v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, in vodnim soglasjem ter so izpolnjeni naslednji pogoji: – če je pri odstranitvi objektov preprečeno kakršno koli uhajanje, izcejanje ali ponikanje nevarnih snovi v podzemno vodo ali zajetje, – če se z rekonstrukcijo objekt ne poveča, – gre za prilagoditev zahtevam vodovarstvenega režima.

(2)Na notranjih območjih so dovoljena vzdrževalna dela v javno korist na: – javnih cestah v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, in predpisi, ki urejajo graditev, in če se zagotovi neprepustnost utrjenih površin za vodo v skladu s predpisi, ki urejajo projektiranje cest, z uporabo materialov in snovi, iz katerih se ne izlužujejo snovi, škodljive za vodo, ter se padavinska odpadna voda odvaja v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi ali toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, in s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest; – železniški infrastrukturi in objektih v skladu s predpisi, ki urejajo vzdrževalna dela v javno korist na področju železniške infrastrukture, in predpisi, ki urejajo graditev; – elektroenergetski infrastrukturi in objektih v skladu s predpisi, ki urejajo vzdrževalna dela v javno korist na področju energetike, in predpisi, ki urejajo graditev; – elektronskih komunikacijskih omrežjih v skladu s predpisi, ki urejajo vzdrževalna dela v javno korist na področju elektronskih komunikacij, in predpisi, ki urejajo graditev, ter – vodni infrastrukturi v skladu s predpisi, ki urejajo vzdrževalna dela v javno korist na področju državnih gospodarskih javnih služb urejanja voda, in predpisi, ki urejajo graditev.

(3)Na notranjih območjih je dovoljena sprememba namembnosti stavb ali njihovih delov, če: – gre za prilagoditev zahtevam vodovarstvenega režima in – ni v nasprotju z omejitvami, določenimi s to uredbo za novogradnjo objektov.

Na VVO II in VVO III je dovoljena novogradnja enostavnih objektov, če: – objekti niso namenjeni stalnemu ali občasnemu bivanju oziroma namestitvi ali skladiščenju nekmetijskih izdelkov, – se v teh objektih ne zbirajo, skladiščijo, uporabljajo ali proizvajajo nevarne snovi, ki bi lahko povzročile tako onesnaženje podzemne vode, da bi to vplivalo na spremembo lastnosti ali skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo, razen če gre za premični rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto s priključkom na objekt s prostornino do 5 m 3za obstoječe objekte ali objekte, katerih gradnja je dovoljena s to uredbo, in so izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja skladiščenje nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah, ter so talne površine na območju skladiščenja teh snovi opremljene tako, da je onemogočeno uhajanje, izcejanje ali iztekanje nevarnih tekočin neposredno v okolje ali posredno skozi iztoke v javno kanalizacijo ali s pronicanjem v tla, – nimajo samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture ter – v teh objektih ne nastaja odpadna voda, razen padavinske vode s streh.

(1)Na notranjih območjih je na kmetijskih zemljiščih prepovedano: – gnojiti brez gnojilnega načrta, – skladiščiti organska gnojila neposredno na tleh, razen začasnega skladiščenja uležanega hlevskega gnoja v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, pri čemer se uležani hlevski gnoj ne sme odložiti na razdalji, ki je krajša od 100 m od VVO 0, – gnojiti z vsebino pretočnih in nepretočnih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo do 50 PE, razen če gre za blato, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in so pred uporabo tega blata za gnojilo na kmetijskih zemljiščih tega kmetijskega gospodarstva izpolnjene zahteve v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, ter – gnojiti z blatom iz predpisa, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.

(2)Gnojilni načrt iz prve alineje prejšnjega odstavka mora biti izdelan v pisni obliki in biti ob inšpekcijskem nadzoru na vpogled pristojnemu inšpektorju, če to zahteva. Vsebovati mora vsaj podatke o vrsti in količini uporabljenega mineralnega oziroma organskega gnojila za posamezno kmetijsko rastlino ter okvirni čas gnojenja. Gnojilni načrt se izdela v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje, ki so objavljene na osrednjem spletnem mestu državne uprave. Za analizo tal za gnojilni načrt se lahko odvzame en povprečni vzorec tal za več parcel skupaj, če gre za enako rabo in enake talne lastnosti na teh parcelah.

(1)Na VVO I na kmetijskih zemljiščih pri gnojenju z uležanim hlevskim gnojem letni vnos dušika iz uležanega hlevskega gnoja na posamezno enoto rabe kmetijskih zemljišč ne sme presegati 140 kg N/ha.

(2)Na VVO I je na kmetijskih zemljiščih poleg prepovedi iz prvega odstavka prejšnjega člena prepovedano tudi: – gnojiti z gnojnico, gnojevko in bioplinsko gnojevko, – gnojiti z vsebino pretočnih in nepretočnih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo do 50 PE, tudi če gre za blato, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu, in so pred uporabo tega blata za gnojilo na kmetijskih zemljiščih tega kmetijskega gospodarstva izpolnjene zahteve iz predpisa, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, ter – gnojiti z digestatom 1. kakovostnega razreda, vključno z digestatom 1. kakovostnega razreda, ki je proizvod iz predpisa, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata.

(3)Na VVO I se na kmetijskih zemljiščih lahko uporabljajo mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, če so pri izdelavi gnojilnega načrta in gnojenju z mineralnimi gnojili upoštevane naslednje zahteve: – za okopavine največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju pred setvijo ne presega 30 kg N/ha, – največji enkratni odmerek dušika za dognojevanje okopavin ne presega 80 kg N/ha. Prvo dognojevanje okopavin se izvede na podlagi hitrega talnega nitratnega testa, ki se opravi enkrat za eno vrsto okopavine v posamezni rastni sezoni. Preskus in vrednotenje rezultatov preskusa se izvedeta v skladu s smernicami iz drugega odstavka prejšnjega člena, – za žita enkratni vnos dušika z dognojevanjem ne presega 60 kg N/ha. Jeseni je pred setvijo ozimnih vrst žita vnos dušika v tla z mineralnimi gnojili prepovedan, – za trajno travinje največja dovoljena količina dušika ne presega 50 kg N/ha za vsako košnjo, – za trajne nasade enkratni vnos dušika z dognojevanjem ne presega 60 kg N/ha ter – za zelenjadnice največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju ne presega 40 kg N/ha. Največji enkratni vnos dušika za dognojevanje zelenjadnic ne sme presegati 60 kg N/ha.

(4)Na VVO I je prepovedano preoravati trajno travinje, razen travinja (trave, detelje, deteljno-travne mešanice in travno-deteljne mešanice), ki je vključeno v kolobar.

(5)Na VVO I morajo biti kmetijska zemljišča vse leto pokrita z zeleno odejo, določeno v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.

(6)Na VVO I je na kmetijskih zemljiščih prepovedano obremenjevati tla z vnašanjem zemeljskega izkopa, ki je pripeljan od drugod, umetno pripravljeno zemljino ali polnilo pri gradnji objektov iz predpisa, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov.

(7)Na VVO I se na kmetijskih zemljiščih živali lahko pasejo v ogradah, če so pri paši upoštevane naslednje zahteve: – dokrmljevanje živali mora biti urejeno tako, da se premešča po pašni površini in s tem prepreči ogolitev tal zaradi gaženja ter zagotovi enakomerna porazdelitev živalskih izločkov po celotni pašni površini; – napajanje živali in namestitev korita za rudnine (solnika) mora biti urejeno tako, da se lahko premešča po pašni površini in s tem zagotovi enakomerna porazdelitev živalskih izločkov po zemljišču; – pašo je treba prekiniti, če pride na pašni površini do uničenja travne ruše zaradi gaženja.

Na VVO II in VVO III se kmetijska zemljišča lahko gnojijo z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, tako da enkratni vnos dušika z mineralnimi gnojili pri začetnem gnojenju ne presega 60 kg N/ha, pri dognojevanju pa 80 kg N/ha.

(1)Na VVO I je v varovalnih pasovih, določenih z zakonom, ki ureja FFS, prepovedana uporaba FFS.

(2)Na delu VVO I, ki presega 15-metrski varovalni pas od objekta zajetja, določen z zakonom, ki ureja FFS, se lahko za zatiranje škodljivih organizmov na kmetijskih zemljiščih uporabljajo FFS, ki ne vsebujejo aktivnih snovi s seznama prepovedanih aktivnih snovi (v nadaljnjem besedilu: seznam).

(3)Seznam pripravi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, in ga obnovi vsako leto, najpozneje novembra, z začetkom veljavnosti v naslednjem letu, na podlagi: 1. rezultatov državnega monitoringa stanja voda za obravnavano območje iz predhodnega leta, ki upošteva zahteve zakonodaje s področja voda, okolja in zdravja; 2. rezultatov monitoringa pitne vode za obravnavano območje iz predhodnega leta, ki ga zagotavlja ministrstvo, pristojno za zdravje; 3. preveritve vseh FFS, registriranih v Republiki Sloveniji, pri čemer se FFS, ki vsebujejo odobrene aktivne snovi, prvič uporabljene na območju Republike Slovenije, in izkazujejo potencial spiranja v podzemno vodo, ob registraciji vključijo na seznam za obdobje petih let in se hkrati vključijo v monitoring iz 1. točke tega odstavka; 4. preveritve seznama prednostnih nevarnih snovi iz predpisa, ki ureja stanje površinskih voda; 5. podatkov o možnem spiranju aktivnih snovi v podzemno vodo, pridobljenih ob registraciji FFS, in 6. podatkov iz ocenjevanja aktivnih snovi na ravni Evropske unije.

(4)Seznam se objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(5)Če seznam ni izdelan v roku iz tretjega odstavka tega člena, se do njegove objave uporablja zadnji objavljeni seznam.

(6)Če je na vodovarstvenem območju s to uredbo dovoljena uporaba FFS, ki vsebujejo aktivne snovi, se FFS med sezonami oziroma v sezoni menjavajo, če je za posamezne škodljive organizme na voljo več razpoložljivih in po učinkovitosti primerljivih FFS.

(1)Na notranjih območjih je na gozdnih in stavbnih zemljiščih, vključno z objekti prometne infrastrukture, prepovedano: – gnojiti s hlevskim gnojem in mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, razen če gre za gnojenje vrtov ob stanovanjskih stavbah, – gnojiti z vsebino nepretočnih greznic ali blatom iz greznic ali komunalnih ali skupnih čistilnih naprav ali drugih čistilnih naprav, – gnojiti z gnojnico in gnojevko ter uporabljati blato ali skladiščiti blato, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega skladiščenja, – uporabljati kompost ali digestat 1. ali 2. kakovostnega razreda, razen če gre za gnojenje vrtov ob stanovanjskih stavbah s kompostom in digestatom, ki sta proizvod iz predpisa, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata, ter – skladiščiti organska gnojila iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, razen je s to uredbo določeno drugače.

(2)Na gozdnih in stavbnih zemljiščih, vključno z območji prometnih površin, na območju športnih igrišč za športe na prostem, na otroških in drugih javnih igriščih: – je na VVO I prepovedano zatiranje škodljivih organizmov s kemičnimi ukrepi in uporabo FFS; – je na VVO II za zatiranje škodljivih organizmov dovoljena uporaba le FFS, ob pravilni uporabi, s seznama FFS, dovoljenih v ekološki pridelavi, objavljenih v registru FFS v skladu z zakonom, ki ureja FFS, – se na VVO III prednostno uporablja FFS, ki niso označena kot nevarni za vodno okolje in se daje prednost tistim napravam, ki dosežejo tehnične zahteve za nanašanje FFS z majhnim zanašanjem, izpiranjem ali odtekanjem FFS.

(3)Na VVO I je na območju gozdnih in poselitvenih površin prepovedano obremenjevati tla z vnašanjem zemeljskega izkopa, ki je pripeljan od drugod, in umetno pripravljeno zemljino ali polnilom pri gradnji iz predpisa, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov.

(1)Na notranjih območjih je na gozdnih zemljiščih dovoljena obnova gozda s saditvijo oziroma setvijo skladno z načrti za gospodarjenje z gozdovi.

(2)Na notranjih območjih sta na gozdnih zemljiščih dovoljeni malo površinska sečnja v okviru rednega gospodarjenja z gozdovi in sanitarna sečnja.

(3)Na notranjih območjih je treba pri sečnji in spravilu uporabljati rastišču in terenskim razmeram prilagojeno tehnologijo, ki čim manj poškoduje gozdna tla.

(4)Na notranjih območjih je treba pri delu z mehanizacijo uporabljati biološko razgradljiva olja.

(5)Na VVO I investitor obvesti izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo o začetku, trajanju in predvidenem koncu gozdarskih del ter o končanju del.

(1)Na VVO I in VVO II so izkopi dovoljeni, če so izvedeni več kakor 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode.

(2)Če sta na VVO I in VVO II gradnja objektov in izvajanje gradbenih del dovoljena, se ne sme posegati v območje nihanja podzemne vode v vodonosniku.

(3)Na VVO III se gradnja objektov in izvajanje gradbenih del, vključno z izkopi, izvedeta nad srednjo gladino podzemne vode. Če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 %, je gradnja dovoljena tudi globlje.

(4)Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena je možno posegati pod srednjo gladino podzemne vode, če je to dovoljeno v Prilogi 4 te uredbe.

(5)Na VVO I in VVO II investitor obvesti izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo o začetku, trajanju in predvidenem koncu gradbenih del ter o končanju del.

(1)Na notranjih območjih mora gradbišče izpolnjevati zahteve iz Priloge 4 te uredbe in biti organizirano tako, da: 1. so posegi v tla z odstranjevanjem krovnih plasti in spodnjih plasti tal izvedene tako, da so prizadete čim manjše površine, 2. se pri izvedbi del prepreči kakršno koli uhajanje, izcejanje ali ponikanje nevarnih snovi v podzemno vodo ali zajetje, 3. se parkiranje vozil in delovnih strojev, njihovo vzdrževanje in oskrba strojev z gorivi ali mazivi v času izvajanja dejavnost izvaja tako, da je preprečeno kakršno koli izpiranje, uhajanje, izcejanje ali neposredno ali posredno ponikanje teh snovi v podzemno vodo. Ta prostor ne sme biti znotraj izkopa na gradbišču. Zaščita mora biti izvedena v neprepustni obliki, ki omogoča zbiranje in varno odstranjevanje nevarnih tekočin, ter 4. so dovoljena začasna skladišča na gradbišču za betonske elemente.

(2)Če se na notranjih območjih med gradnjo ali drugimi gradbenimi posegi pojavijo kraški kanali ali podzemna voda, mora izvajalec oziroma investitor gradnje ali drugih gradbenih posegov takoj izvesti ukrepe, s katerimi se prepreči uhajanje, izcejanje ali ponikanje snovi v te kanale ali podzemno vodo in o tem takoj obvestiti izvajalca javne oskrbe s pitno vodo.

(1)Na notranjih območjih je skladiščenje nevarnih snovi v objektih prepovedano, razen če gre za oskrbo obstoječih objektov ali objektov, katerih gradnja je dovoljena v skladu s to uredbo, in če so izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja skladiščenje nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah, pri čemer se predpis, ki ureja skladiščenje nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah, smiselno uporablja tudi za: – skladiščenje nevarnih tekočin v skladiščih z zmogljivostjo, manjšo od 0,3 m 3, kjer se nevarne tekočine skladiščijo v prekritih in zaprtih prostorih stavbe, ki so opremljeni tako, da je onemogočeno vsakršno uhajanje, izcejanje ali iztekanje nevarnih tekočin neposredno v okolje ali posredno skozi iztoke v javno kanalizacijo ali s pronicanjem v tla, – skladiščenje nevarnih tekočin v skladiščnih posodah, pri čemer se tekočine na kraju skladiščenja ne pretakajo in skladiščne posode ne polnijo ali praznijo, – začasno skladiščenje nevarnih tekočih odpadkov v skladiščnih posodah z zmogljivostjo skladišča, manjšo od 5 m 3, ne glede na čas začasnega skladiščenja tekočin, in se na kraju začasnega skladiščenja ne pretakajo in skladiščne posode ne polnijo ali praznijo, ter – skladiščenje utekočinjenega naftnega plina.

(2)V primeru skladiščenja nevarnih tekočin iz druge, tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka morajo biti talne površine na območju skladiščenja opremljene tako, da je onemogočeno vsakršno uhajanje, izcejanje ali iztekanje nevarnih tekočin neposredno v okolje ali posredno skozi iztoke v javno kanalizacijo ali s pronicanjem v tla.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena morajo biti nevarne snovi na poplavnih območjih skladiščene v takšnih objektih ali posodah, da ob pojavu poplave ne morejo priti v stik ali se pomešati s poplavno vodo.

(4)Na notranjih območjih je prepovedano skladiščenje radioaktivnih snovi.

(1)Na notranjih območjih je po cestah prepovedan promet vozil, ki prevažajo nevarne snovi, razen če gre za oskrbo obstoječih objektov ali objektov, katerih gradnja je dovoljena v skladu s to uredbo.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek je na notranjih območjih prevažanje nevarnih snovi dovoljeno na: – glavnih cestah, – železnicah in – cestah, ki so tehnično opremljene za preprečevanje razlitja nevarnih snovi zunaj območja prometnih površin ali zunaj območja kontrolirane odvodne površine.

(1)Na VVO I in VVO II je prepovedano parkiranje vozil na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, razen če gre za: – parkiranje lastnikov oziroma najemnikov teh zemljišč ali od njih pooblaščenih izvajalcev na ali ob njihovih parcelah zaradi opravljanja kmetijskih ali gozdarskih del, – opravljanje nalog gospodarske javne službe, – opravljanje nalog policije in inšpekcij ter – opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči.

(2)Na VVO I je prepovedano parkiranje vozil na gozdnih cestah.

Na notranjih območjih je izkoriščanje mineralnih surovin prepovedano.

(1)Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpekcija, pristojna za vode.

(2)Poleg inšpekcije iz prejšnjega odstavka opravljajo nadzor nad izvajanjem te uredbe tudi druge inšpekcije, in sicer: – inšpektorat, pristojen za varovanje zdravje, v zvezi s prepovedmi in omejitvami neposredno ob zajetju, – inšpektorat, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo, v zvezi z ravnanjem na kmetijskih zemljiščih in v gozdu, – inšpektorat, pristojen za kmetijstvo, v zvezi s prepovedmi in omejitvami uporabe FFS in sredstev za zaščito lesa, ter – inšpektorat, pristojen za graditev, v zvezi s prepovedmi in omejitvami za gradnjo objektov, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.

(1)Z globo od 4.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če: 1. rabi vodo v nasprotju s 6. členom te uredbe, 2. opravlja dejavnosti ali ravnanja v nasprotju s 7. členom te uredbe, 3. gnoji brez gnojilnega načrta iz prve alineje prvega odstavka 12. člena te uredbe ali v nasprotju z njim, 4. skladišči organska gnojila v nasprotju z drugo alinejo prvega odstavka 12. člena te uredbe, 5. gnoji v nasprotju s prvo, drugo in tretjo alinejo drugega odstavka 13. člena, v nasprotju s 14. členom ali v nasprotju s 16. členom te uredbe, 6. preorava trajno travinje v nasprotju s četrtim odstavkom 13. člena te uredbe, 7. vnaša zemeljski izkop, umetno pripravljene zemljine ali polnila v nasprotju s šestim odstavkom 13. člena te uredbe, 8. izvaja pašo živine v nasprotju s sedmim odstavkom 13. člena te uredbe, 9. za zatiranje škodljivih organizmov na kmetijskih zemljiščih uporablja FFS v nasprotju s 15. členom te uredbe, 10. na nekmetijskih površinah ravna v nasprotju s prepovedmi, omejitvami ali ukrepi iz 16. člena te uredbe, 11. na območju gozdnih zemljišč ravna v nasprotju z dodatnimi ukrepi, prepovedmi ali omejitvami iz 17. člena te uredbe, 12. organizira gradbišče v nasprotju z 19. členom te uredbe, 13. skladišči nevarne in radioaktivne snovi v nasprotju z 20. členom te uredbe, 14. opravlja vožnjo z vozili, ki prevažajo nevarne snovi, v nasprotju z 21. členom te uredbe, 15. parkira vozila v nasprotju z 22. členom te uredbe.

(2)Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3)Z globo od 600 do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(4)Z globo od 400 do 1.200 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.

(1)Načrt postavitve tabel za označevanje vodovarstvenega območja v skladu s predpisom, ki ureja označevanje vodovarstvenega območja, se pripravi najpozneje v enem letu od uveljavitve te uredbe.

(2)Na podlagi načrta iz prejšnjega odstavka morajo biti VVO 0 in notranja območja označena najpozneje v dveh letih od uveljavitve te uredbe.

Ograja okoli zajetij, ki so določena s to uredbo, se v skladu s predpisom, ki ureja kriterije za označevanje vodovarstvenega območja, postavi najpozneje v enem letu od uveljavitve te uredbe.

Gnojilni načrti, izdelani pred uveljavitvijo te uredbe, se uporabljajo kot gnojilni načrti iz prve alineje prvega odstavka 12. člena te uredbe do konca obdobja, za katero so bili izdelani.

Lastniki in drugi posestniki kmetijskih zemljišč morajo svoja ravnanja na kmetijskih zemljiščih uskladiti z določbami 12. do 14. člena te uredbe najpozneje do 1. januarja 2028.

Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja in vodnega soglasja, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo po dosedanjih predpisih.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00704-279/2025 Ljubljana, dne 2. oktobra 2025 EVA 2023-2560-0033 Vlada Republike Slovenije Priloga 1: Seznam zajetij Priloga 2: Publikacijska karta vodovarstvenih območij Priloga 3: Seznam zemljiških parcel Priloga 4: Ukrepi, prepovedi in omejitve za gradnjo na vodovarstvenih območjih