Uredba o izvajanju intervencije naložbe v razvoj in dvig konkurenčnosti ter tržne naravnanosti ekoloških kmetij iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027

(1)Ta uredba ureja izvajanje intervencije naložbe v razvoj in dvig konkurenčnosti ter tržne naravnanosti ekoloških kmetij (v nadaljnjem besedilu: intervencija) iz 73. člena Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1468 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o spremembi uredb (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 v zvezi s standardi za dobre kmetijske in okoljske pogoje, shemami za podnebje, okolje in dobrobit živali, spremembami strateških načrtov SKP, pregledom strateških načrtov SKP ter izvzetji iz kontrol in sankcij (UL L št. 2024/1468 z dne 24. 5. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2115/EU) in strateškega načrta, ki ureja skupno kmetijsko politiko za obdobje 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: SN SKP). SN SKP je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave in spletni strani skupne kmetijske politike ( https://skp.si/skupna-kmetijska-politika-2023-2027).

(2)Ta uredba določa namen in cilje intervencije, vlagatelja in upravičenca, upravičene in neupravičene stroške, pogoje za dodelitev podpore, merila za ocenjevanje vlog, pogoje za izplačilo sredstev, obveznosti, finančne določbe in upravne sankcije za izvajanje Uredbe 2021/2115/EU.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo: 1. ena polna delovna moč (v nadaljnjem besedilu: PDM) je obseg dela 1.800 ur v enem koledarskem letu; 2. vrednosti PDM na kmetiji za obdobje enega koledarskega leta so: a) oseba, ki je pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovana iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti (1 PDM), b) oseba, ki je za polni delovni čas zaposlena na kmetiji (1 PDM), c) za osebo, ki je za krajši delovni čas zaposlena na kmetiji, se PDM določi glede na število ur zaposlitve v enem koledarskem letu, č) član kmetije, ki je brezposelna oseba po zakonu, ki ureja trg dela, in je zdravstveno zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti (0,8 PDM), d) član kmetije, ki je brezposelna oseba po zakonu, ki ureja trg dela (0,5 PDM), e) član kmetije, ki ni v delovnem razmerju na kmetiji (0,5 PDM), f) član kmetije, ki je študent (0,3 PDM), g) član kmetije, ki je upokojenec (0,3 PDM), h) član kmetije, ki je dijak (0,2 PDM); 3. za eno PDM pri pravni osebi in samostojnem podjetniku posamezniku se upošteva: a) ena oseba v delovnem razmerju za polni delovni čas za obdobje enega koledarskega leta, b) oseba, ki je nosilec dejavnosti in je zavarovana iz naslova samostojnega opravljanja gospodarske dejavnosti za polni delovni čas za obdobje enega koledarskega leta; 4. trajni nasad je grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK) z vrstami rabe: 1160 – hmeljišče, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah, 1211 – vinograd, 1212 – matičnjak, 1221 – intenzivni sadovnjak, 1222 – ekstenzivni sadovnjak, 1230 – oljčnik in 1240 – ostali trajni nasadi. Pri vrsti rabe 1180 – trajne rastline na njivskih površinah se upoštevajo dejanske rabe trsnica, zarodišče podlage oziroma nasad matičnih rastlin v skladu s pravilnikom, ki ureja evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč; 5. primerljive kmetijske površine (v nadaljnjem besedilu: PKP) se izračunajo na podlagi dejanske vrste rabe GERK iz pravilnika, ki ureja register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG), pri čemer se za 1 ha PKP šteje: a) 1 ha njivskih površin z vrstami rabe GERK: 1100 – njiva, 1131 – začasno travinje, 1150 – njiva za rejo polžev, 1161 – hmeljišče v premeni, 1170 – jagode na njivi in 1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi, b) 2 ha površin z vrstami rabe GERK: 1222 – ekstenzivni sadovnjak, 1300 – trajni travnik in 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi, c) 0,25 ha trajnih nasadov z vrstami rabe GERK: 1221 – intenzivni sadovnjak, 1211 – vinograd, 1230 – oljčnik, 1212 – matičnjak, 1160 – hmeljišče, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah, 1181 – trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh, in 1240 – ostali trajni nasadi (za hitro rastoče panjevce se upoštevajo le nasadi hitro rastočega panjevca iz predpisa, ki ureja neposredna plačila), č) 0,1 ha rastlinjakov z vrstami rabe GERK: 1190 – rastlinjak, 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami in 1191 – rastlinjak, kjer pridelava ni v tleh, d) 8 ha plantaže gozdnega drevja z vrsto rabe GERK: 1420 – plantaže gozdnega drevja; 6. odvzemni objekt je črpališče, vodnjak ali objekt za odvzem vode iz akumulacije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča; 7. FADN je metodologija mreže računovodskih podatkov (Farm Accountancy Data Network) v skladu s pravilnikom, ki ureja delovanje mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev, ki vodijo kmetijsko knjigovodstvo po metodologiji FADN; 8. skupna načrtovana vrednost naložbe je celotna vrednost naložbe brez davka na dodano vrednost, ki jo vlagatelj navede v vlogi na javni razpis; 9. enostavna naložba je naložba do vključno 100.000 eurov skupne načrtovane vrednosti; 10. zahtevna naložba je naložba nad 100.000 eurov skupne načrtovane vrednosti; 11. mladi kmet je vlagatelj, ki ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjuje pogoje za vlagatelja iz uredbe, ki ureja izvajanje intervencij podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in medgeneracijski prenos znanja iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027; 12. mreža proti toči sta zaščitna mreža proti toči ter zaščitna mreža proti ptičem in insektom; 13. ureditev trajnega nasada je: a) postavitev trajnega nasada, ki je prva postavitev trajnega nasada oziroma odstranitev starega nasada in zasaditev nasada z drugo vrsto trajnih rastlin, b) obnova trajnega nasada, ki je odstranitev starega nasada in zasaditev nasada z isto vrsto trajnih rastlin, kot je bila pred odstranitvijo; 14. tolerantne sorte sadik so sorte sadik, ki so manj občutljive na bolezni in škodljivce ter podlage sadik, ki so manj občutljive na sušo in pozebo. Seznam tolerantnih sort sadik se določi z javnim razpisom; 15. primarna pridelava kmetijskih proizvodov je primarna kmetijska proizvodnja iz 44. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 327 z dne 21. 12. 2022, str. 1), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 2024/90118 z dne 21. 2. 2024). Primarna pridelava kmetijskih proizvodov iz te točke se podrobneje opredeli z javnim razpisom; 16. glava velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) je ekvivalent, ki se izračuna iz koeficientov za izračun GVŽ za posamezne vrste in kategorije rejnih živali iz pravilnika, ki ureja evidenco imetnikov rejnih živali in evidenco rejnih živali; 17. ureditev objekta je gradnja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in obsega novogradnjo in rekonstrukcijo objekta; 18. energija iz obnovljivih virov (v nadaljnjem besedilu: energija iz OVE) pomeni energijo iz obnovljivih virov iz zakona, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije; 19. električna energija iz obnovljivih virov (v nadaljnjem besedilu: električna energija iz OVE) pomeni električno energijo iz obnovljivih virov iz zakona, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije; 20. pogonski stroj je stroj, s katerim se lahko preko priključne gredi, hidravlično ali električno poganjajo priključni stroji za opravljanje kmetijskih del.

(1)Podpora iz intervencije je namenjena naložbam v primarno pridelavo kmetijskih proizvodov.

(2)Cilji intervencije so: 1. povečanje produktivnosti in dodane vrednosti kmetijskih proizvodov; 2. posodobitev in prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev; 3. povečanje stroškovne učinkovitosti; 4. večja digitaliziranost kmetijske proizvodnje; 5. izboljšanje povezovanja kmetijskih gospodarstev in 6. prilagajanje kmetijskih gospodarstev podnebnim spremembam.

(1)Do podpore so upravičene naslednje vrste naložb: 1. nakup kmetijske mehanizacije: a) nakup kmetijske mehanizacije, namenjene ekološki pridelavi, iz pravilnika, ki ureja katalog stroškov in njihove vrednosti na enoto, b) ureditev objekta za shranjevanje kmetijske mehanizacije; 2. naložbe v rastlinjak (steklenjak, plastenjak in tunel): a) nakup in postavitev rastlinjaka in pripadajoče opreme, b) izgradnja vodnega vira: odvzemni objekt, vodohran za meteorno vodo, akumulacija, ter nakup opreme za ponovno rabo vode, c) nakup opreme za pridobivanje energije iz OVE oziroma električne energije iz OVE, č) postavitev zasebnega namakalnega sistema za enega uporabnika v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča (v nadaljnjem besedilu: ZNS); 3. naložbe v trajni nasad: a) ureditev trajnega nasada, razen v primeru vrste rabe GERK 1211 – vinograd, pri kateri je upravičena le postavitev nasada, b) postavitev ZNS, c) nakup in postavitev mreže proti toči, ki lahko vključuje tudi zaščitno folijo proti pokanju in ožigu plodov, č) izgradnja vodnega vira: odvzemni objekt, akumulacija ter nakup opreme za ponovno rabo vode, d) nakup kmetijske mehanizacije za protislansko zaščito, ki ni oroševanje, e) nakup kmetijske mehanizacije za postavitev mreže proti toči (večnamenska ploščad) iz pravilnika, ki ureja katalog stroškov in njihove vrednosti na enoto.

(2)Podpora za naložbo: 1. iz pod b) 1. točke prejšnjega odstavka se lahko uveljavlja le skupaj z naložbo iz pod a) 1. točke prejšnjega odstavka, pri čemer lahko stroški naložbe iz pod b) 1. točke prejšnjega odstavka predstavljajo največ 50 % upravičenih stroškov celotne naložbe; 2. iz pod b), c) oziroma pod č) 2. točke prejšnjega odstavka se lahko uveljavlja le skupaj z naložbo iz pod a) 2. točke prejšnjega odstavka, pri čemer lahko stroški naložbe iz pod b), c) in pod č) 2. točke prejšnjega odstavka predstavljajo največ 50 % upravičenih stroškov celotne naložbe; 3. iz pod a) 3. točke prejšnjega odstavka se lahko uveljavlja le skupaj z naložbo iz pod b), c), č) oziroma naložbo iz pod d) 3. točke prejšnjega odstavka; 4. iz pod b), c) oziroma pod č) 3. točke prejšnjega odstavka se lahko uveljavlja le skupaj z naložbo iz pod a) 3. točke prejšnjega odstavka, pri čemer lahko stroški naložbe iz pod b), c) in pod č) 3. točke prejšnjega odstavka predstavljajo največ 50 % upravičenih stroškov celotne naložbe; 5. ne glede na prejšnjo točko se lahko naložba iz pod c) 3. točke prejšnjega odstavka uveljavlja tudi kot samostojna naložba; 6. iz pod d) 3. točke prejšnjega odstavka se lahko uveljavlja le skupaj z naložbo iz pod a) ali naložbo iz pod c) 3. točke prejšnjega odstavka, pri čemer lahko stroški naložbe iz pod d) 3. točke prejšnjega odstavka predstavljajo največ 50 % upravičenih stroškov celotne naložbe; 7. iz pod e) 3. točke prejšnjega odstavka se lahko uveljavlja le skupaj z naložbo iz pod a) ali naložbo iz pod c) 3. točke prejšnjega odstavka, pri čemer lahko stroški naložbe iz pod e) 3. točke prejšnjega odstavka predstavljajo največ 50 % upravičenih stroškov celotne naložbe.

(1)Vlagatelj je fizična ali pravna oseba, ki je kot nosilec kmetijskega gospodarstva vpisan v RKG, in ima v koledarskem letu pred letom objave javnega razpisa najmanj 12.000 eurov standardnega prihodka iz kmetijske dejavnosti, kar je razvidno iz RKG.

(2)Upravičenec je vlagatelj iz prejšnjega odstavka, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev podpore iz 6. do 11. člena te uredbe, in doseže zadostno število točk pri merilih za izbor vlog v skladu s 14. členom te uredbe.

Vlagatelj mora poleg splošnih pogojev za dodelitev podpore iz uredbe, ki ureja skupne določbe za izvajanje intervencij razvoja podeželja, ki niso vezane na površino ali živali, iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah za izvajanje intervencij) ob vložitvi vloge na javni razpis izpolniti tudi naslednje splošne pogoje: 1. v ekološko pridelavo mora biti vključenih najmanj 80 % obsega kmetijskih zemljišč v uporabi (v nadaljnjem besedilu: KZU) oziroma v ekološko rejo mora biti vključenih najmanj 80 % povprečnega letnega števila GVŽ, pri čemer se: a) pri ugotavljanju obsega KZU oziroma povprečnega letnega števila GVŽ upošteva zbirna vloga iz 3. točke tega člena, b) povprečno letno število GVŽ na kmetijskem gospodarstvu določi v skladu z uredbo, ki ureja neposredna plačila iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: povprečno letno število GVŽ); 2. če je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, mora imeti v Republiki Sloveniji registrirano kmetijsko dejavnost iz predpisa, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti; 3. vložiti mora zbirno vlogo v letu, ki se določi z javnim razpisom; 4. vlogi na javni razpis mora priložiti: a) poslovni načrt iz 7. člena te uredbe, b) dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če se naložba nanaša na ureditev nezahtevnega objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov; 5. izpolniti mora pogoj ekonomske upravičenosti naložbe, kar se izkazuje z najmanj 2- % interno stopnjo donosnosti, določeno v poslovnem načrtu iz 7. člena te uredbe; 6. v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis mora zagotavljati obseg dela v višini najmanj 0,5 PDM v primeru enostavne naložbe ter najmanj 1 PDM v primeru zahtevne naložbe. Če so pogoji za določitev PDM za posamezno osebo izpolnjeni v obdobju, krajšem od enega koledarskega leta, se pri določitvi PDM iz prejšnjega stavka upošteva sorazmerni delež vrednosti PDM; 7. samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba ima v letu, ki se določi z javnim razpisom, prihodek v višini najmanj 1,5 letne minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji na PDM, pri čemer se višina prihodka določi v skladu s Prilogo 1, ki je sestavni del te uredbe; 8. na posamezni javni razpis oziroma posamezni sklop javnega razpisa se lahko vloži največ ena vloga.

(1)Poslovni načrt se izdela za ekonomsko dobo naložbe, vendar najmanj do datuma, določenega z javnim razpisom.

(2)Poslovni načrt mora temeljiti: 1. za zahtevne naložbe na: a) dejanskih prihodkih in dejanskih ali normiranih odhodkih iz obračuna davka od dohodka pravnih oseb oziroma iz obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: knjigovodstvo), ali b) rezultatih FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra, ki so bili standardno obdelani in poslani do 15. oktobra ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo); 2. za enostavne naložbe na: a) podlagi podatkov iz prejšnje točke, ali b) pokritju, ki se določi v skladu s prilogo, ki ureja pokritje, iz uredbe, ki ureja izvajanje intervencije naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev, ter intervencije naložbe v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih nasadih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: uredba o izvajanju intervencije naložbe v dvig produktivnosti). Poslovni načrt ne sme biti izdelan na podlagi pokritja, če se za kmetijo, katere nosilec ali član je vlagatelj, vodi knjigovodstvo v skladu s prejšnjo točko.

(3)Z javnim razpisom se opredeli leto, za katero se upoštevajo podatki iz knjigovodstva ali standardni rezultati FADN iz pod b) 1. točke prejšnjega odstavka.

(4)Poslovni načrt vsebuje sestavine iz Priloge 1 te uredbe.

Poleg pogojev iz 6. člena te uredbe mora vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje: 1. če gre za naložbo iz pod a) 1. točke prvega odstavka 4. člena te uredbe, se z eno vlogo na javni razpis lahko uveljavlja podpora za največ tri kose kmetijske mehanizacije različne vrste; 2. podpora za nakup traktorja za kmetijsko uporabo iz pod a) 1. točke prvega odstavka 4. člena te uredbe se ne dodeli kmetijskemu gospodarstvu, ki so mu bila za traktor za kmetijsko uporabo že odobrena sredstva na podlagi te uredbe oziroma so mu bila v zadnjih sedmih koledarskih letih pred letom objave javnega razpisa odobrena sredstva iz podukrepa podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva iz predpisa, ki ureja izvajanje ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: podukrep podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva). Šteje se, da so bila vlagatelju, ki je kmetija, že odobrena sredstva za namen iz te točke, če so bila sredstva odobrena nosilcu ali članu kmetije, katere nosilec je vlagatelj; 3. naložba iz prvega odstavka 4. člena te uredbe ni upravičena do podpore, če so bila vlagatelju že odobrena sredstva za isto vrsto kmetijske mehanizacije na podlagi te uredbe ali na podlagi naslednjih intervencij iz SN SKP: naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev, naložbe v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih nasadih, naložbe v nakup kmetijske mehanizacije in opreme za optimalno uporabo hranili in trajnostno rabo FFS, naložbe v učinkovito rabo dušikovih gnojil ter naložbe v nakup kmetijske mehanizacije in opreme za upravljanje traviščnih habitatov. Šteje se, da so bila vlagatelju, ki je kmetija, že odobrena sredstva za isto vrsto kmetijske mehanizacije, če so bila sredstva za to vrsto naložbe odobrena nosilcu kmetije ali članu kmetije, katere nosilec je vlagatelj. Za isto vrsto kmetijske mehanizacije se šteje mehanizacija iz iste skupine strojev v okviru zaporedne trimestne šifre stroška iz pravilnika, ki ureja katalog stroškov in njihove vrednosti na enoto, ali mehanizacija iz iste skupine opreme v okviru štirimestne šifre stroška iz pravilnika, ki ureja katalog stroškov in njihove vrednosti na enoto; 4. vlagatelj, ki uveljavlja podporo za naložbo iz pod a) 1. točke prvega odstavka 4. člena te uredbe, mora imeti najmanj 5 ha obsega PKP oziroma mora imeti v reji najmanj 10 povprečnega letnega števila GVŽ. Ne glede na prejšnji stavek mora imeti vlagatelj, ki uveljavlja podporo za naložbo iz pod a) 1. točke prvega odstavka 4. člena te uredbe, in je vpisan v evidenco pridelovalcev zelenjave in zelišč v skladu s pravilnikom, ki ureja evidenco pridelovalcev zelenjave in zelišč, najmanj 3 ha obsega PKP; 5. če gre za naložbo v nakup pogonskega stroja, mora imeti vlagatelj najmanj 10 ha obsega PKP ali najmanj 20 povprečnega letnega števila GVŽ za vsak pogonski stroj, za katerega uveljavlja podporo. Ne glede na prejšnji stavek mora imeti vlagatelj, ki uveljavlja podporo za nakup pogonskega stroja in je vpisan v evidenco pridelovalcev zelenjave in zelišč v skladu s pravilnikom, ki ureja evidenco pridelovalcev zelenjave in zelišč, najmanj 6 ha obsega PKP; 6. vlagatelj, ki uveljavlja podporo za naložbo iz pod d) oziroma pod e) 3. točke prvega odstavka 4. člena te uredbe: a) mora imeti najmanj 5 ha obsega KZU, pri čemer se upoštevajo vrste rabe GERK 1180 – trajne rastline na njivskih površinah, 1211 – vinograd, 1212 – matičnjak, 1221 – intenzivni sadovnjak, 1222 – ekstenzivni sadovnjak, 1230 – oljčnik, 1240 – ostali trajni nasadi, b) lahko z eno vlogo na javni razpis uveljavlja podporo za največ tri kose kmetijske mehanizacije. Če vlagatelj uveljavlja podporo za dva ali tri kose kmetijske mehanizacije, mora imeti za vsak kos kmetijske mehanizacije, za katerega uveljavlja podporo, v uporabi najmanj 5 ha obsega KZU iz pod a) te točke; 7. rabljena kmetijska mehanizacija iz pod a) 1. točke prvega odstavka 4. člena te uredbe je upravičena do podpore, če ob vložitvi vloge na javni razpis ni starejša od petih let od prvega nakupa, kar se izkazuje z dokazili v skladu s 5. točko prvega odstavka 15. člena te uredbe.

Poleg pogojev iz 6. člena te uredbe mora vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje: 1. imeti mora pravnomočno vodno dovoljenje za rabo vode v rastlinjaku v skladu s predpisi, ki urejajo vode, razen kadar se kot vir vode uporablja meteorna voda z objekta; 2. imeti mora pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja ali drug akt, iz katerega je razvidna uvedba namakalnega sistema, če gre za postavitev rastlinjaka na zemljišču, ki je po namenski rabi kmetijsko zemljišče, in gre za pridelavo v tleh. Vlogi na javni razpis se priloži načrt namakanja v rastlinjaku v skladu s Prilogo 2, ki je sestavni del te uredbe; 3. če gre za naložbo v postavitev ZNS, mora izpolnjevati naslednje zahteve: a) stanje vodnega telesa glede na količino vode v načrtu upravljanja voda na vodnem območju v skladu z zakonom, ki ureja vode, je ocenjeno kot dobro ali zelo dobro, b) imeti mora pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, c) če gre za pridelavo v tleh mora predložiti načrt namakanja v skladu s Prilogo 2 te uredbe, č) če gre za naložbo v ureditev odvzemnega objekta, mora imeti vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode; 4. naložba ni upravičena do podpore, če so bila vlagatelju v okviru uredbe o izvajanju intervencije naložbe v dvig produktivnosti že odobrena sredstva za naložbo v rastlinjak.

(1)Poleg pogojev iz 6. člena te uredbe mora vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje: 1. vlogi na javni razpis se priloži načrt trajnega nasada, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega nasada na ortofoto posnetku GERK kmetijskega zemljišča, na katero se naložba nanaša, ali skico nasada na zemljiškokatastrskem načrtu na digitalnem ortofoto ozadju, če zemljišča niso vključena v GERK; 2. za naložbo v postavitev trajnega nasada, ki posega na gozdno zemljišče, mora biti pridobljeno soglasje Zavoda za gozdove Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja gozdove; 3. za naložbo v postavitev vinograda mora biti pridobljeno dovoljenje v skladu z uredbo, ki ureja sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte, pri čemer je dovoljeno saditi le sorte vinske trte, ki so v skladu s pravilnikom, ki ureja seznam geografskih označb za vina in trsnem izboru; 4. za izvedbo agromelioracijskih del v okviru ureditve trajnega nasada mora izpolnjevati naslednje zahteve: a) če gre za zahtevno agromelioracijo, mora imeti pravnomočno odločbo o uvedbi agromelioracije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, b) če gre za nezahtevno agromelioracijo na območju varovanj in omejitev iz predpisov, ki urejajo območja varovanj in omejitev, mora vlogi na javni razpis priložiti predpisana soglasja in dovoljenja pristojnih organov, c) vlogi na javni razpis se priložita načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala, ter skica tega zemljišča na ortofotu posnetku z vrisanimi GERK kmetijskih zemljišč, na katera se naložba nanaša, oziroma z izrisom digitalnega katastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK; 5. če gre za naložbo v postavitev ZNS, mora vlagatelj: a) imeti pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, ali drug akt o uvedbi namakanja, b) predložiti načrt namakanja z obveznimi sestavinami iz Priloge 2 te uredbe, če gre za pridelavo v tleh, c) imeti vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, če gre za naložbo v ureditev odvzemnega objekta.

(2)Če gre za obnovo trajnega nasada, mora vlagatelj poleg pogojev iz 1., 4. in 5. točke prejšnjega odstavka ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje: 1. obnova trajnega nasada se izvede z zamenjavo obstoječih sort s tržno primernimi sadnimi sortami oziroma kloni iste sorte s seznama evropske sortne liste Frumatis ali sortami hmelja s sortne liste Republike Slovenije, ki jo izda Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: UVHVVR); 2. če je predmet naložbe obnova hmeljišča, ki vključuje tudi obnovo hmeljske žičnice, mora obnoviti hmeljsko žičnico na celotnem hmeljišču, ki je predmet podpore; 3. obnova intenzivnega sadovnjaka, oljčnika, hmeljišča in matičnjaka je upravičena do podpore, če je nasad starejši od naslednjega števila let, razvidnih iz RKG: a) pečkarji: 16 let, b) koščičarji: 12 let, c) jagodičje, razen malin in robid: 15 let, č) maline in robide: 8 let, d) lupinarji: 33 let, e) oljke: 33 let, f) namizno grozdje: 25 let, g) hmelj: 12 let, h) matičnjak: 15 let; 4. obnova ekstenzivnega sadovnjaka je upravičena do podpore, če je nasad starejši od naslednjega števila let, navedenega v RKG: a) slive: 20 let, b) jablane: 40 let, c) hruške: 40 let, č) mešani nasadi: 30 let; 5. določbe 3. in 4. točke tega odstavka se ne uporabljajo, če je obnova potrebna zaradi posledic hude naravne nesreče, hudega vremenskega dogodka ali izbruha škodljivega organizma, ki deloma ali v celoti prizadene kmetijske rastline vlagatelja in je kmetijsko gospodarstvo utrpelo škodo na trajnem nasadu, ki je predmet obnove. Škoda na trajnem nasadu je razvidna iz ocene škode, določene v skladu z uredbo, ki ureja metodologijo za ocenjevanje škode, ali se dokazuje z naslednjimi dokazili, če ocena škode ni določena v skladu z uredbo, ki ureja metodologijo za ocenjevanje škode: a) ocena škode, ki jo izdela zavarovalnica, če je trajni nasad zavarovan, b) odločba in zapisnik o izvedenih ukrepih, ki jih je z odločbo odredil fitosanitarni inšpektor UVHVVR, c) dokument o potrditvi pojava zlate trsne rumenice, ki ga izda fitosanitarni preglednik, ali č) ocena škode, ki jo izdela neodvisni strokovnjak, če škoda ni ugotovljena v skladu s pod a) ali pod b) te točke. Neodvisni strokovnjak, ki ni neposredno povezan s pripravo vloge na javni razpis oziroma z izvedbo naložbe, izdela oceno škode v skladu z uredbo, ki določa metodologijo za ocenjevanje škode; 6. če gre za naložbo v mrežo proti toči v okviru naložbe v obnovo trajnega nasada, lahko vlagatelj zamenja oporo iz: a) lesenih stebrov za mrežo proti toči, b) betonskih stebrov; 7. naložba v trajni nasad ni upravičena do podpore, če so bila vlagatelju na podlagi te uredbe že odobrena sredstva za isto vrsto naložbe iz pod a), b), c) ali naložbo iz pod č) 3. točke prvega odstavka 4. člena te uredbe oziroma so mu bila že odobrena sredstva za naložbo v trajni nasad na podlagi uredbe o izvajanju intervencije naložbe v dvig produktivnosti.

Če gre za naložbo v nakup opreme za pridobivanje energije iz OVE oziroma električne energije iz OVE, mora vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis poleg pogojev iz 6. člena te uredbe izpolnjevati tudi naslednje pogoje: 1. skupna količina proizvedene energije iz OVE ne sme presegati načrtovane porabe energije na kmetijskem gospodarstvu v koledarskem letu po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, kar je razvidno iz: a) elaborata gradbene fizike, če gre za naložbo v ureditev zahtevnega in manj zahtevnega objekta v skladu s predpisi s področja graditve objektov, ali b) energetskega pregleda v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za izdelavo in vsebino energetskega pregleda, če gre za naložbo v nakup opreme za objekt ali rekonstrukcijo nezahtevnega objekta v skladu s predpisi s področja graditve objektov; 2. vlogi na javni razpis se priloži soglasje za priključitev v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, če gre za naložbo v proizvodnjo električne energije iz OVE.

(1)Upravičeni stroški so: 1. stroški ureditve objekta oziroma stroški nakupa in namestitve opreme za objekt, vključno s stroški instalacijskih del, povezanih z namestitvijo opreme za objekt. Kot stroški ureditve objekta za shranjevanje kmetijske mehanizacije, ki je zahtevni ali manj zahtevni objekt v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, se priznajo tudi stroški ureditve dvorišča; 2. stroški nakupa kmetijske mehanizacije, pri čemer se pri določitvi višine upravičenega stroška rabljene kmetijske mehanizacije upoštevajo amortizacijske stopnje kmetijske mehanizacije iz pravilnika, ki ureja seznam kmetijske in gozdarske mehanizacije ter katalog stroškov kmetijske in gozdarske mehanizacije; 3. stroški nakupa in postavitve rastlinjaka in pripadajoče opreme; 4. stroški ureditve trajnega nasada: izvedba agromelioracijskih del na kmetijskih zemljiščih v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, priprava zemljišča, priprava poti, nakup in posaditev sadik, nakup in postavitev opore, hmeljske žičnice, ograje za zaščito pred divjadjo, nakup opreme za spremljanje škodljivcev oziroma bolezni in opreme za optimalno rabo hranil in trajnostno rabo FFS ter nakup ter postavitev okoljskih elementov v trajnem nasadu (suhozidi, mejice, gnezdilnice za opraševalce); 5. stroški nakupa in postavitve mreže proti toči ter stroški nakupa in postavitve zaščitne folije proti pokanju in ožigu plodov; 6. stroški postavitve ZNS, ki vključuje tudi stroške nakupa in postavitve namakalne opreme oziroma opreme za oroševanje trajnih nasadov; 7. stroški nakupa opreme za odvzemni objekt in druge opreme za namakanje oziroma oroševanje; 8. stroški nakupa in namestitve opreme za pridobivanje energije iz OVE oziroma električne energije iz OVE; 9. splošni stroški iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij do vključno 10 % skupnih upravičenih stroškov naložbe iz 1. do 8. točke tega odstavka. Ne glede na prejšnji stavek splošni strošek izvedbe vrtine v okviru študije izvedljivosti, ki je podlaga za pridobitev upravnih dovoljenj za naložbo iz pod b) 2. točke prvega odstavka 4. člena te uredbe oziroma za naložbo iz pod b) oziroma pod č) 3. točke prvega odstavka 4. člena te uredbe, znaša do vključno 75 % upravičenih stroškov naložbe.

(2)Neupravičeni stroški so: 1. strošek rabljene opreme; 2. stroške rabljene kmetijske mehanizacije, razen v primeru naložbe iz pod a) 1. točke prvega odstavka 4. člena te uredbe; 3. strošek obratnih sredstev; 4. strošek lizinga, razen če je lizing odplačan do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, pri čemer stroški odobritve, zavarovanja in drugi stroški tega lizinga niso upravičeni; 5. strošek zakupa objekta, naprave in opreme; 6. strošek postavitve začasnega objekta v skladu z gradbenim zakonom; 7. strošek priprave zahtevka za izplačilo sredstev; 8. strošek patenta, licence, plačilne pravice, avtorske in sorodne pravice, registracije znamke oziroma drugega neopredmetenega sredstva; 9. davek na dodano vrednost; 10. carina in dajatev pri uvozu; 11. obresti na dolg, bančni stroški, strošek garancije in 12. upravna taksa.

(3)Podpora za upravičene stroške iz prvega odstavka tega člena se dodeli v obliki povračila dejansko nastalih stroškov v skladu z uredbo o skupnih določbah za izvajanje intervencij.

(1)V skladu s četrtim odstavkom 86. člena Uredbe 2021/2115/EU so stroški iz prvega odstavka prejšnjega člena upravičeni, če so nastali po vložitvi vloge na javni razpis.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek je v skladu s četrtim odstavkom 86. člena Uredbe 2021/2115/EU datum začetka upravičenosti splošnih stroškov iz 9. točke prvega odstavka prejšnjega člena 1. januar 2023.

(1)Vloge, vložene na javni razpis, se točkujejo na podlagi naslednjih meril za izbor: 1. ekonomski vidik naložbe: a) interna stopnja donosnosti, če gre za zahtevno naložbo, b) načrtovano povečanje prihodka kmetijskega gospodarstva, če gre za enostavno naložbo, c) razmerje med letnim prihodkom iz poslovanja kmetijskega gospodarstva in skupno načrtovano vrednostjo naložbe, č) odobrena sredstva iz podukrepa podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva oziroma iz intervencij SN SKP; 2. socialni in geografski vidik vlagatelja: a) kmetijsko gospodarstvo je na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost v skladu s pravilnikom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, b) izobrazba vlagatelja, c) število zaposlenih oseb na kmetijskem gospodarstvu: zaposlena oseba za polni delovni čas na kmetijskem gospodarstvu ali vlagatelj ali član kmetije je vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti za polni obseg v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, č) naložbena podpora vlagateljici, d) vlagatelj je mladi kmet, e) obmejna problemska območja, f) vlagatelj je socialno oziroma invalidsko podjetje, zaposlitveni center ali zadruga; 3. povezovanje: a) članstvo vlagatelja ali člana kmetije v organizaciji proizvajalcev, skupini proizvajalcev, priznani za sektor, ki je povezan s predmetom naložbe, ali članstvo v zadrugi, b) delež neposredno prodanih lastnih kmetijskih proizvodov javnim zavodom v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis; 4. zeleni in digitalni prehod: a) večji delež lesa pri trajnih nasadih oziroma uporaba biorazgradljive vrvice v hmeljišču, b) z vlogo na javni razpis se uveljavlja podpora za naložbo v nakup opreme za pridobivanje energije iz OVE, c) na celotni površini trajnega nasada, ki je predmet podpore, bo postavljen namakalni sistem oziroma oprema za namakanje oziroma oroševanje trajnega nasada oziroma mreža proti toči, č) digitalizacija proizvodnih procesov, d) delež površine trajnih nasadov, ki so predmet podpore, posajenih s tolerantnimi sortami, e) delež kmetijskih zemljišč, vključenih v ekološko pridelavo, f) vključenost vlagatelja v intervencijo kmetijsko-okoljska podnebna plačila oziroma v intervencijo biotično varstvo rastlin iz uredbe, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve ter Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 oziroma v intervencijo iz sheme za podnebje in okolje iz uredbe, ki ureja neposredna plačila iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, pri čemer se upošteva zbirna vloga iz 3. točke 6. člena te uredbe, g) vključenost vlagatelja v ekološko pridelavo na najožjem vodovarstvenem območju, določenem z uredbo, ki ureja vodovarstvena območja; 5. proizvodna usmeritev naložbe: načrtovano povečanje standardnega prihodka.

(2)Med vlogami na javni razpis, ki dosežejo vstopni prag 30 % možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev.

(1)Poleg izpolnjevanja splošnih pogojev ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij, mora upravičenec izpolniti tudi naslednje pogoje: 1. če gre za naložbo v postavitev ZNS oziroma za naložbo v rastlinjak, mora biti ZNS oziroma rastlinjak opremljen z vodomerom; 2. trajni nasad oziroma mreža proti toči, ki sta predmet podpore, morata biti vpisana v RKG; 3. če gre za naložbo v ureditev trajnega nasada, mora predložiti popis izvedenih del ureditve trajnega nasada, ki ga pripravi in potrdi neodvisni strokovnjak kmetijskega svetovanja, specialist za sadjarstvo, vinogradništvo, poljedelstvo ali hmeljarstvo, ki deluje v okviru javne službe kmetijskega svetovanja, pri čemer ni neposredno povezan s pripravo vloge na javni razpis oziroma z izvedbo naložbe. Popis izvedenih del mora biti v skladu z načrtom trajnega nasada iz 1. točke prvega odstavka 10. člena te uredbe; 4. če gre za naložbo v proizvodnjo električne energije iz OVE, se zahtevku za izplačilo sredstev priloži pogodba o uporabi sistema z elektro operaterjem v skladu z zakonom, ki ureja oskrbo z električno energijo, pri čemer se mora pogodba glasiti na upravičenca; 5. če gre za naložbo v nakup rabljene kmetijske mehanizacije, se zahtevku za izplačilo sredstev priloži račun o prodaji kmetijske mehanizacije prvemu kupcu, potrdilo o skladnosti za vozila ter prometno dovoljenje. Iz potrdila o skladnosti za vozila oziroma prometnega dovoljenja mora biti razvidno, da rabljena kmetijska mehanizacija, ki je predmet podpore, ob vložitvi vloge na javni razpis ni bila starejša od petih let od prvega nakupa; 6. če so mu bile pri ocenjevanju vloge na javni razpis dodeljene točke v okviru: a) merila iz pod a) 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena, mora biti hmeljska žičnica oziroma opora rastlin trajnega nasada v celoti iz lesa, b) merila iz pod c) 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena, mora biti na celotni površini trajnega nasada, ki je predmet podpore, postavljen namakalni sistem, oprema za namakanje oziroma oroševanje trajnega nasada oziroma mreža proti toči, c) merila iz pod d) 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena, mora biti površina trajnega nasada, ki je predmet podpore, zasajena s tolerantnimi sortami sadik v deležu, za katerega so mu bile dodeljene točke v okviru meril za izbor; 7. če gre za naložbo v ureditev trajnega nasada, se lahko uporablja samo: a) uradno potrjeni material ali material kategorije Conformitas Agraria Communitatis sadnih rastlin, ki izpolnjuje zahteve iz pravilnika, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja, b) uradno potrjeni ali standardni razmnoževalni material vinske trte, ki izpolnjuje zahteve, določene s pravilnikom, ki ureja trženje materiala za vegetativno razmnoževanje trte, c) certificirane sadike A hmelja v skladu s pravilnikom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja; 8. če gre za naložbo v opremo oziroma kmetijsko mehanizacijo, mora predložiti račun s specifikacijo, iz katerega so razvidni najmanj serijska številka, tip stroja ali opreme in nazivna moč, ter dobavnico, transportni list ali drugo dokazilo, ki izkazuje prevzem opreme in mehanizacije; 9. če gre za naložbo v nakup kmetijske mehanizacije, za naložbo v rastlinjak oziroma za naložbo v ureditev trajnega nasada, mora predložiti datumsko in lokacijsko označene fotografije ob zaključku te naložbe; 10. vložiti mora zbirno vlogo v skladu z uredbo o izvedbi intervencij kmetijske politike za posamezno leto.

(2)Če upravičenec vloži dva ali tri zahtevke za izplačilo sredstev, morajo biti pogoji iz prejšnjega odstavka izpolnjeni ob vložitvi zahtevka, s katerim se uveljavlja izplačilo sredstev za naložbo, na katero se pogoj nanaša.

(3)Poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena mora upravičenec ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev izpolniti tudi naslednje pogoje: 1. če so mu bile pri ocenjevanju vloge na javni razpis dodeljene točke v okviru: a) merila iz pod c) 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, mora biti najmanj en član kmetije, katere nosilec je upravičenec, vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti za polni obseg v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma mora imeti na kmetijskem gospodarstvu zavarovano najmanj eno osebo iz delovnega razmerja kot kmetijskega delavca za polni delovni čas, b) merila iz pod č) 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, mora biti upravičenka nosilka kmetije, odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojna podjetnica posameznica; 2. če gre za naložbo iz pod a) 3. točke prvega odstavka 4. člena te uredbe in se agromelioracija izvaja na zemljišču, ki glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč ni uvrščeno med kmetijske površine, mora biti to zemljišče najpozneje do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč uvrščeno med kmetijske površine.

(4)Za zaključek naložbe se šteje: 1. vključitev naložbe v uporabo, kar upravičenec izkaže z izjavo o vključitvi naložbe v uporabo v zahtevku za izplačilo sredstev; 2. pravnomočno uporabno dovoljenje, če gre za naložbo v ureditev manj zahtevnega ali zahtevnega objekta.

(5)Upravičenec lahko na posamezno vlogo vloži: 1. en zahtevek za izplačilo sredstev, če gre za enostavno naložbo; 2. največ tri zahtevke za izplačilo sredstev, če gre za zahtevno naložbo, pri čemer se lahko posamezni zahtevek nanaša na eno vrsto naložbe iz prvega odstavka 4. člena te uredbe. Ne glede na prejšnji stavek se za naložbo v ureditev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta lahko vložijo največ trije zahtevki za izplačilo sredstev.

(1)Poleg splošnih obveznosti iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij mora upravičenec izpolniti tudi naslednje obveznosti: 1. najpozneje v tretjem koledarskem letu po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev mora izpolniti najmanj 80 % proizvodnih zmogljivosti naložbe, načrtovanih v poslovnem načrtu (površine KZU), kar se ugotavlja na podlagi zbirne vloge, vložene v koledarskem letu po letu izpolnitve te obveznosti; 2. če gre za naložbo v postavitev ZNS, mora biti namakalni sistem opremljen z vodomerom še najmanj pet zaporednih koledarskih let po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev; 3. knjigovodstvo za kmetijsko dejavnost mora voditi najmanj pet zaporednih koledarskih let po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, pri čemer morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: a) upravičenec, ki vodi knjigovodstvo po dejanskih prihodkih in dejanskih odhodkih oziroma dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih, mora knjigovodske podatke vsako leto do 15. oktobra poslati Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija), b) upravičenec, ki ne vodi knjigovodstva v skladu s prejšnjo točko, mora voditi knjigovodstvo po metodologiji FADN. Zagotoviti mora standardno obdelavo podatkov in vsako leto do 15. oktobra poslati standardno obdelane podatke ministrstvu; 4. vložiti mora zbirno vlogo v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za posamezno leto, še najmanj pet zaporednih koledarskih let po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev; 5. v prvem koledarskem letu po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev mora zagotoviti obseg dela v višini najmanj 0,5 PDM za enostavno naložbo in najmanj 1 PDM za zahtevno naložbo. Upravičenec poroča o obveznosti iz te točke v drugem koledarskem letu po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev v skladu z 19. členom te uredbe; 6. imeti mora certifikat za ekološko pridelavo še najmanj pet zaporednih koledarskih let po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev in v ekološko pridelavo vključenih najmanj 80 % KZU oziroma v ekološko rejo vključenih najmanj 80 % povprečnega števila GVŽ na kmetijskem gospodarstvu upravičenca; 7. če so mu bile pri ocenjevanju vloge na javni razpis dodeljene točke v okviru: a) merila iz pod b) 1. točke prvega odstavka 14. člena te uredbe, mora doseči načrtovano povečanje prihodka kmetijskega gospodarstva glede na višino prihodka v koledarskem letu, ki se določi z javnim razpisom, in sicer najpozneje v tretjem koledarskem letu po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev oziroma najpozneje v petem koledarskem letu po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, če gre za naložbo v trajni nasad lupinarjev oziroma oljk, b) merila iz pod c) 2. točke prvega odstavka 14. člena te uredbe, mora biti neprekinjeno še najmanj tri zaporedna leta od vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev najmanj en član kmetije, katere nosilec je upravičenec, vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti za polni obseg v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma mora v tem obdobju imeti na kmetijskem gospodarstvu zavarovano najmanj eno osebo iz delovnega razmerja kot kmetijskega delavca za polni delovni čas, c) merila iz pod č) 2. točke prvega odstavka 14. člena te uredbe, mora ostati nosilka kmetije, odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojna podjetnica posameznica neprekinjeno še najmanj tri zaporedna leta od vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, č) merila iz pod d) 2. točke prvega odstavka 14. člena te uredbe, mora biti še najmanj pet zaporednih koledarskih let po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva, na katerem je bila izvedena naložba, d) merila iz pod a) 3. točke prvega odstavka 14. člena te uredbe, mora biti član organizacije proizvajalcev ali skupine proizvajalcev, priznane za sektor, ki je povezan s predmetom naložbe, oziroma član zadruge še najmanj tri zaporedna koledarska leta po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, e) merila iz pod a) 4. točke prvega odstavka 14. člena te uredbe, in sicer za uporabo biorazgradljive vrvice pri hmelju, mora uporabljati biorazgradljivo vrvico v skladu z normativom porabe biorazgradljive vrvice na hektar površine hmeljišča še najmanj tri zaporedna koledarska leta po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev na celotni površini hmeljišča, ki je predmet podpore, pri čemer se normativ porabe določi z javnim razpisom, f) merila iz 5. točke prvega odstavka 14. člena te uredbe, mora najpozneje v tretjem koledarskem letu po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev doseči načrtovano povečanje standardnega prihodka na kmetijskem gospodarstvu glede na standardni prihodek v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis; 8. če gre za naložbo v nakup opreme za pridobivanje energije iz OVE iz biomase, mora biti najmanj pet zaporednih koledarskih let po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev surovina za pridobivanje energije lesna biomasa oziroma kmetijski proizvod, pri čemer uporaba žit in drugih poljščin, bogatih s škrobom in sladkorjem, ter oljnic ni dovoljena; 9. naložba, ki je predmet podpore, se mora v skladu z uredbo o skupnih določbah za izvajanje intervencij uporabljati za namen dejavnosti primarne pridelave kmetijskih proizvodov še najmanj pet zaporednih koledarskih let po letu vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.

(2)Če gre za naložbo v nakup mehanizacije oziroma opreme, za katero je obvezno ugotavljanje skladnosti s standardi in predpisi o varnosti strojev, mora upravičenec dokument, ki to izkazuje, hraniti na kraju samem ter ga predložiti na zahtevo agencije.

(3)Upravičenec mora na kraju samem hraniti račune o nakupu sadik kmetijskih rastlin iz 7. točke prvega odstavka prejšnjega člena in uradne etikete ali etikete oziroma potrdila dobavitelja, s katerimi so opremljene te sadike ob nakupu.

(1)Stopnja javne podpore je 75 % upravičenih stroškov naložbe.

(2)Najnižji znesek javne podpore je 2.000 eurov na vlogo.

(1)Sredstva se razpišejo z zaprtim javnim razpisom v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

(2)Vlaganje vlog na javni razpis se začne prvi delovni dan po izteku 21 dni od objave javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije.

(3)Če dve vlogi ali več vlog na javni razpis prejmejo enako število točk in razpisana sredstva ne zadoščajo za odobritev vseh teh vlog v celoti, se vloge izberejo na podlagi ponderiranja meril za ocenjevanje vlog, ki se določijo v javnem razpisu.

(4)V skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, se prva vloga na javni razpis po vrstnem redu točkovanja, ki izpolnjuje predpisane pogoje in dosega zadostno število točk, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, odobri do višine razpoložljivih sredstev: 1. če se vlagatelj s tem strinja, kar izkaže z izjavo, ki jo mora poslati agenciji v 15 dneh od vročitve obvestila o tem, da razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, in 2. če vlagatelj v roku iz prejšnje točke agenciji predloži nov izkaz o zaprtosti finančne konstrukcije iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij.

(5)Javni razpis je lahko razdeljen na dva sklopa glede na vrsto vlagatelja iz prvega odstavka 5. člena te uredbe. Vloge se obravnavajo po posameznih sklopih, za katere so razpisana sredstva. Če je v posameznem sklopu višina razpisanih sredstev višja od zneska odobrenih sredstev, se preostanek sredstev prerazporedi v drugi sklop.

(6)V javnem razpisu se podrobneje določijo vrste naložb, pri čemer je lahko predmet javnega razpisa tudi posamezna vrsta naložbe, višina razpisanih sredstev, kar lahko vključuje tudi porazdelitev sredstev po posameznih sklopih, upravičeni in neupravičeni stroški, pogoji za dodelitev podpore, merila in točkovnik za ocenjevanje vlog, pogoji za izplačilo sredstev in obveznosti upravičenca.

(1)Poročilo vsebuje obvezne sestavine iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe.

(2)Upravičenec ali njegov pooblaščenec predloži poročilo iz prejšnjega odstavka v elektronski obliki, podpisano s kvalificiranim elektronskim podpisom, do 15. oktobra tekočega leta za obveznosti iz prejšnjega koledarskega leta, in sicer v aplikacijo, ki je za ta namen vzpostavljena na osrednjem spletnem mestu državne uprave, na način, kot je določen za vložitev vloge na javni razpis v skladu z uredbo o skupnih določbah za izvajanje intervencij.

(3)Podrobnejše zahteve glede poročila iz prejšnjega odstavka se lahko določijo v javnem razpisu.

Upravičenec lahko uveljavlja predplačilo do vključno 50 % vrednosti odobrenih sredstev v skladu z uredbo o skupnih določbah za izvajanje intervencij.

Če se upravičenec odreče pravici do sredstev iz odločbe o pravici do sredstev, o tem v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, pisno obvesti agencijo najpozneje v 90 dneh od dneva vročitve odločbe o pravici do sredstev.

(1)Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti iz 1. točke prvega odstavka 16. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer: a) 20 % izplačanih sredstev, če izpolni najmanj 70 % in manj kot 80 % proizvodnih zmogljivosti kmetijskega gospodarstva; b) 50 % izplačanih sredstev, če izpolni najmanj 60 % in manj kot 70 % proizvodnih zmogljivosti kmetijskega gospodarstva; c) vsa izplačana sredstva, če izpolni manj kot 60 % proizvodnih zmogljivosti kmetijskega gospodarstva.

(2)Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti iz 2. oziroma 3. točke prvega odstavka 16. člena te uredbe oziroma obveznosti iz pod b), pod c), pod č), pod d) oziroma pod e) 7. točke prvega odstavka 16. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer: a) po prvi ugotovljeni kršitvi 20 % izplačanih sredstev; b) po drugi ugotovljeni kršitvi 50 % izplačanih sredstev; c) po tretji ugotovljeni kršitvi razliko med skupno višino izplačanih sredstev in vrnjenimi sredstvi.

(3)Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti iz 4. oziroma 6. točke prvega odstavka 16. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstev, in sicer: a) po prvi ugotovljeni kršitvi 50 % izplačanih sredstev; b) po drugi ugotovljeni kršitvi razliko med skupno višino izplačanih sredstev in vrnjenimi sredstvi.

(4)Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti iz 5. točke prvega odstavka 16. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti 25 % izplačanih sredstev.

(5)Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti iz pod a) oziroma pod f) 7. točke prvega odstavka 16. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer: a) 20 % izplačanih sredstev, če izpolni najmanj 70 % in manj kot 80 % načrtovanega povečanja prihodka kmetijskega gospodarstva oziroma načrtovanega povečanja standardnega prihodka kmetijskega gospodarstva; b) 50 % izplačanih sredstev, če izpolni najmanj 60 % in manj kot 70 % načrtovanega povečanja prihodka kmetijskega gospodarstva oziroma načrtovanega povečanja standardnega prihodka kmetijskega gospodarstva; c) vsa izplačana sredstva, če izpolni manj kot 60 % načrtovanega povečanja prihodka kmetijskega gospodarstva oziroma načrtovanega povečanja standardnega prihodka kmetijskega gospodarstva.

(6)Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti iz 8. točke prvega odstavka 16. člena te uredbe, po prvi ugotovljeni kršitvi dobi opozorilo, po drugi in vsaki nadaljnji kršitvi pa mora v proračun Republike Slovenije vrniti 10 % izplačanih sredstev.

(1)Za majhno naložbo iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij se šteje naložba ali več naložb, ki se uveljavljajo z vlogo na posamezni javni razpis in za katere je skupno odobrenih do vključno 15.000 eurov sredstev.

(2)Kot naložba z majhnim tveganjem, da pogoji za izplačilo sredstev ne bi bili izpolnjeni ali da naložba ne bi bila izvedena, iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij, se štejejo naslednje vrste naložb: 1. ureditev trajnega nasada; 2. nakup in postavitev mreže proti toči; 3. nakup kmetijske mehanizacije; 4. ureditev nezahtevnega objekta.

(3)Če je z odločbo o pravici do sredstev poleg naložbe iz prejšnjega odstavka odobrena tudi druga vrsta naložbe, se taka naložba ne šteje za naložbo z majhnim tveganjem.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00704-259/2025 Ljubljana, dne 25. septembra 2025 EVA 2024-2330-0174 Vlada Republike Slovenije Priloga 1: Opis ekonomskih meril in poslovni načrt Priloga 2: Načrt namakanja Priloga 3: Poročilo o izpolnjevanju obveznosti