Uredba o podrobnejših pogojih za ugotavljanje izjem pri doseganju ciljev s področja stanja voda pri posegih v vode

(1)Ta uredba podrobneje določa pogoje za določanje oziroma ugotavljanje izjem pri doseganju ciljev s področja stanja voda pri posegih v vode: – če je nedoseganje dobrega stanja vodnih teles posledica novih preoblikovanj fizičnih značilnosti vodnega telesa površinskih voda ali spremembe gladine vodnega telesa podzemnih voda, ali – če je neuspešno preprečevanje poslabšanja stanja vodnega telesa površinske vode posledica novih dejavnosti trajnostnega razvoja.

(2)Pogoji iz prejšnjega odstavka so: – izkaz javnega interesa, – primerjava neposrednih koristi posega v vode in koristi doseganja ciljev upravljanja voda, – preveritev drugih boljših okoljskih možnosti in – preveritev tehnične izvedljivosti in sorazmernosti ukrepov za ublažitev škodljivih vplivov na stanje voda.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo: 1. stanje voda je stanje površinske vode in stanje podzemne vode; 2. dobro ekološko stanje je ekološko stanje vodnega telesa površinske vode v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda; 3. tveganje za vode je verjetnost, da bo poseg v vode v določenih okoliščinah ali v določenem času posredno ali neposredno škodljivo vplival na vode.

Izjema pri doseganju ciljev s področja stanja voda pri posegih v vode se določa oziroma ugotavlja: 1. če nova preoblikovanja fizičnih značilnosti vodnega telesa površinskih voda ali spremembe gladine vodnega telesa podzemnih voda povzročijo: – nedoseganje dobrega stanja podzemne vode, – nedoseganje dobrega ekološkega stanja oziroma dobrega ekološkega potenciala površinske vode, – neuspešno preprečevanje slabšanja stanja voda, ali 2. če nove dejavnosti trajnostnega razvoja povzročijo neuspešno preprečevanje poslabšanja stanja površinske vode iz zelo dobrega v dobro ekološko stanje.

Javni interes posega v vode je izkazan, če je z zakonom ali na njegovi podlagi sprejetim nacionalnim programom ali drugim aktom določeno, da je ta poseg v vode v javnem interesu.

(1)Primerjava, ali so koristi posega v vode za zdravje in varnost ljudi ali trajnostni razvoj večje od koristi, ki jih ima doseganje ciljev upravljanja voda za okolje in družbo, se izvede na podlagi vrednotenja: – neposrednih koristi posega v vode za zdravje in varnost ljudi ali trajnostni razvoj, – koristi doseganja dobrega stanja voda in preprečevanja poslabšanja stanja voda ter – drugih koristi s področja voda.

(2)Neposredne koristi posega v vode za zdravje in varnost ljudi ali trajnostni razvoj iz prve alineje prejšnjega odstavka se vrednotijo za področja energetike, prometne infrastrukture, kmetijstva in urbanizacije (oskrba s pitno vodo ter zmanjševanje poplavne, plazovne in erozijske ogroženosti) glede na cilje in potencialne vidike iz 1. točke Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.

(3)Vidiki, elementi, merila, točke in normirane uteži za vrednotenje neposrednih koristi posega v vode iz prve alineje prvega odstavka tega člena so določeni v 2. točki Priloge 1 te uredbe.

(4)Če vidiki, elementi, merila, točke in normirane uteži iz prejšnjega odstavka niso določeni v 2. točki Priloge 1 te uredbe, se jih določi ob upoštevanju potencialnih vidikov iz 1. točke Priloge 1 te uredbe.

(5)Način določitve skupne ocene neposrednih koristi posega v vode iz prve alineje prvega odstavka tega člena je določen v 3. točki Priloge 1 te uredbe.

(6)Vidiki, elementi, merila in točke za vrednotenje koristi doseganja dobrega stanja voda in preprečevanja poslabšanja stanja voda iz druge alineje prvega odstavka tega člena so določeni v 1. točki Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe, način določitve skupne ocene koristi doseganja dobrega stanja voda in preprečevanja poslabšanja stanja voda pa je določen v 2. točki Priloge 2 te uredbe.

(7)Vidiki, elementi, merila, točke in normirane uteži za vrednotenje drugih koristi s področja voda iz tretje alineje prvega odstavka tega člena so določeni v 3. točki Priloge 2 te uredbe, način določitve skupne ocene drugih koristi s področja voda pa je določen v 4. točki Priloge 2 te uredbe.

(8)Vrednost skupne ocene primerjave koristi se izračuna po naslednji enačbi: pri čemer so: – S 1: skupna ocena primerjave koristi, – A: skupna ocena neposredne koristi posega v vode iz 3. točke Priloge 1 te uredbe, – B: skupna ocena koristi doseganja dobrega stanja voda in preprečevanja poslabšanja stanja voda iz 2. točke Priloge 2 te uredbe, – C: skupna ocena drugih koristi s področja voda iz 4. točke Priloge 2 te uredbe.

(9)Koristi posega v vode za zdravje in varnost ljudi ali trajnostni razvoj so večje od koristi, ki jih ima doseganje ciljev upravljanja voda za okolje in družbo, če je skupna ocena primerjave koristi večja od nič.

(1)Pri ugotavljanju, ali koristnih ciljev posega v vode zaradi tehnične neizvedljivosti ali nesorazmernih stroškov ni mogoče zagotoviti na način, ki bi imel manjše posledice na okolje (v nadaljnjem besedilu: druge boljše okoljske možnosti), se upoštevajo: – funkcionalno - tehnični vidik, – ekonomski vidik in – okoljski vidik.

(2)Funkcionalno - tehnični vidik iz prve alineje prejšnjega odstavka je vidik, s katerim se ugotavlja razpoložljivost tehnično izvedljivih ukrepov, ki bi imeli manjše posledice za vode in s katerim bi na enakovreden način zagotovili doseganje ciljev načrtovanega posega v vode.

(3)Za oceno ekonomskega vidika iz druge alineje prvega odstavka tega člena, s katerim se ugotavlja ekonomska učinkovitost posega v vode, se uporabljajo ekonomski kazalniki posameznih variant ter opis tistih stroškov in koristi, ki jih ni mogoče denarno ovrednotiti, in obsega zlasti: 1. ekonomsko analizo (izračun ekonomskih kazalnikov), ki vključuje: – ekonomsko neto sedanjo vrednost, – ekonomsko interno stopnjo donosnosti, – razmerje med koristmi in stroški, količnik koristnosti; 2. multikriterijsko analizo, 3. analizo občutljivosti na spremembe v trajanju investicij ob upoštevanju študije izvedljivosti načrtovanega posega v vode, 4. analizo tveganj (finančna, gradbena, okoljska, geološka, hidrološka hidravlična, socialna, regulatorna ali politična tveganja) in 5. druge metode, ki upoštevajo pravila stroke in posebnosti posameznega področja.

(4)Če se na podlagi posega v vode ustvarja prihodek, se za ugotavljanje izpolnjevanja pogoja iz druge alineje prvega odstavka tega člena ugotavlja učinkovitost investicije tudi s finančnimi merili.

(5)Finančna merila iz prejšnjega odstavka so zlasti: – interna stopnja donosnosti, – količnik donosnosti, ki odraža razmerje med koristmi, ki se dosežejo z novim posegom v vode, in stroški, ki pri tem nastanejo, – vpliv na rast bruto domačega proizvoda, – stroški investicije v življenjski dobi predlagane rešitve in – doseganje referenčne interne stopnje donosnosti brez podpor s strani države.

(6)Okoljski vidik iz tretje alineje prvega odstavka tega člena je vidik, s katerim se ugotavlja vpliv posega v vode v celotnem življenjskem ciklu, to je od pridobivanja surovin, izdelave, gradnje, obratovanja in vzdrževanja do prenehanja posega, sanacije, odstranitve in upravljanja z odpadki. Merila za oceno vplivov posega v vode v celotnem življenjskem ciklu iz prejšnjega stavka obsegajo: – vpliv na podnebne spremembe (biogeni vplivi, fosilni vplivi, vplivi rabe in sprememb rabe prostora ipd.) in vpliv na cilje s področja podnebnih sprememb (zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zagotavljanje trajnostnega upravljanja s tlemi in gozdovi, zmanjšanje nacionalnih emisij, ki povzročajo onesnaževanje zraka ipd.), – vpliv na stanje voda (zakisanje voda, ekotoksičnost celinskih voda, evtrofikacija celinskih voda in morja, dvig temperature in sprememba hidrološkega režima in prodonosnosti ipd.) in vpliv na doseganje okoljskih ciljev, vpliv na nepovratno rabo voda, – vpliv na kulturno dediščino in cilj celovitega ohranjanja kulturne dediščine in – druga predpisana merila, s katerimi se lahko ugotavlja vpliv posega v vode v celotnem življenjskem ciklu.

(7)Pogoj iz tega člena je izpolnjen, če je vsota polovice skupne ocene funkcionalno - tehničnega vidika, polovice skupne ocene ekonomskega vidika in skupne ocene okoljskega vidika izbrane variante večja od vsote polovice skupne ocene funkcionalno - tehničnega vidika, polovice skupne ocene ekonomskega vidika in skupne ocene okoljskega vidika alternativnih variant.

(1)Če se ugotovi, da načrtovani poseg v vode vpliva na stanje voda, se določijo tehnično izvedljivi in sorazmerni ukrepi (v nadaljnjem besedilu: ukrep), s katerimi se ublažijo škodljivi vplivi na stanje voda.

(2)Ukrepi se določijo v skladu s Prilogo 5, ki je sestavni del te uredbe.

(3)Izvedljivost umestitve ukrepov iz prejšnjega odstavka se ugotavlja na podlagi podatkov o: – investitorju izvedbe ukrepa, – načinu izvedbe ukrepov, – časovni opredelitvi izvedbe posega v prostor in ukrepov ter – načinu spremljanja uspešnosti izvedenega ukrepa.

(4)Pogoj iz tega člena je izpolnjen, če ukrepi ublažijo ali zmanjšajo škodljive vplive na stanje voda.

(1)Vpliv posega v vode iz prejšnjega člena se ugotavlja za vrste posegov v vode z vplivom na stanje voda, ki so določeni v Prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.

(2)Vpliv posega v vode iz prejšnjega člena se ugotavlja za posamezna vodna telesa, na katerih so načrtovani posegi v vode, in za druga vodna telesa znotraj istega vodnega območja na podlagi Priloge 4, ki je sestavni del te uredbe.

(3)Vpliv posega v vode iz prejšnjega člena se ob upoštevanju ukrepov ugotavlja: – neposredno in posredno na elemente kakovosti in parametre stanja voda, ki so določeni s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, oziroma predpisom, ki ureja stanje podzemnih voda, in – glede na pomembnost posledic posega v vode na stanje voda ob upoštevanju ukrepov.

(4)V primeru ugotovljenega vpliva posega v vode na elemente kakovosti oziroma parametre stanja voda se ob upoštevanju ukrepov za elemente kakovosti oziroma parametre stanja voda poda predlog nižjih ciljev za te elemente oziroma parametre.

(1)Investitor ali pobudnik posega v vode na ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), poda predlog za določitev oziroma ugotavljanje izjem pri doseganju ciljev s področja stanja voda pri posegih v vode, na obrazcu iz Priloge 6, ki je sestavni del te uredbe.

(2)Ministrstvo se opredeli do predloga iz prejšnjega odstavka.

Izjema pri doseganju ciljev s področja stanja voda pri posegih v vode se lahko določi oziroma ugotovi, če so izpolnjeni pogoji iz zakona, ki ureja vode, in te uredbe.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00704-198/2025 Ljubljana, dne 17. julija 2025 EVA 2025-2560-0001 Vlada Republike Slovenije Priloga 1: Ocena neposrednih koristi posega v vode za zdravje in varnost ljudi ter trajnostni razvoj Priloga 2: Ocena koristi doseganja dobrega stanja voda in preprečevanja poslabšanja stanja voda ter ocena drugih koristi s področja voda Priloga 3: Vrste posegov v vode z vplivom na stanje voda Priloga 4: Ocena vpliva posega v vode na stanje voda Priloga 5: Ukrepi za ublažitev posrednih oziroma neposrednih vplivov posega v vode na stanje voda Priloga 6: Predlog za določitev oziroma ugotavljanje izjem pri doseganju ciljev s področja stanja voda pri posegih v vode