4. člen

(1)Do pomoči »de minimis« niso upravičene pravne osebe, ki izvajajo dejavnost v naslednjih sektorjih: – primarna proizvodnja ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, opredeljene v točkah (a) in (b) 5. člena Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L št. 354 z dne 28. 12. 2013), – predelava in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine proizvodov, nabavljenih ali danih na trg, – primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije (UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016; v nadaljnjem besedilu: Priloga I k Pogodbi), – predelava in trženje kmetijskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih: – če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg, – če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.

(2)Do pomoči »de minimis« pravne osebe niso upravičene, če: – je pomoč namenjena za izvoz oziroma za z izvozom povezano dejavnost v tretjih državah ali državah članicah, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo, – je pomoč pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov in storitev pred uvoženimi.

(3)Pomoči »de minimis« so pomoči, ki zaradi svoje višine ne izkrivljajo ali ogrožajo konkurence in niso državna pomoč.