Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-R)

V Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP, 141/22, 158/22 – ZDoh-2AA, 71/23 in 22/25 – ZZZRO-1) se v 3. členu za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Za otroke in mladostnike z gluhoto ali težko izgubo sluha oziroma za otroke in mladostnike z gluhoslepoto lahko poteka vzgojno-izobraževalno delo v slovenskem znakovnem jeziku oziroma jeziku gluhoslepih, na območjih, kjer živijo pripadniki narodnih skupnosti, pa tudi v italijanskem ali madžarskem znakovnem jeziku oziroma jeziku gluhoslepih.«.

Besedilo 7. člena se spremeni tako, da se glasi: »Vrtec oziroma šola se lahko ustanovi kot vzgojno-izobraževalni zavod ali gospodarska družba ali se organizira kot organizacijska enota zavoda, družbe ali druge pravne osebe, če s tem zakonom ni drugače določeno. Osnovna šola in gimnazija se lahko ustanovita kot vzgojno-izobraževalni zavod ali kot organizacijska enota vzgojno-izobraževalnega ali drugega zavoda. Javni vrtec oziroma šola se lahko ustanovi kot javni vzgojno-izobraževalni zavod ali organizira kot organizacijska enota javnega vzgojno-izobraževalnega ali socialno-varstvenega zavoda. Organizacijske enote javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda iz prejšnjega odstavka se lahko organizirajo le za izvajanje različnih javno veljavnih programov iz 9. člena tega zakona. Vrtec oziroma šola ne sme opravljati vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki se financira iz javnih sredstev, zaradi pridobivanja dobička. Pravice, obveznosti in odgovornosti vrtca oziroma šole določata zakon in akt o ustanovitvi.«.

V 12. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Splošni del vsebuje: – ime programa, – cilje programa, – trajanje izobraževanja, – pogoje za vključitev, – pogoje za napredovanje in dokončanje izobraževanja.«. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Posebni del vsebuje: – predmetnik, – učne načrte in kataloge znanja, v katerih se navedejo cilji predmetov, strokovnih modulov oziroma drugih enot oziroma sestavin predmetnika ter standardi znanja in znanja, ki se preverjajo ob koncu vzgojno-izobraževalnih obdobij v osnovni šoli in ocenjujejo pri maturi oziroma zaključnem izpitu, – druge programske dokumente (npr. smernice, navodila, priporočila), – znanja, ki jih morajo imeti strokovni delavci, ki izvajajo predmete, strokovne module oziroma druge programske elemente (npr. obvezne izbirne vsebine, druge oblike samostojnega ali skupinskega dela).«. Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Izhodišča za pripravo izobraževalnih programov pripravi pristojni javni zavod iz 28. člena tega zakona, določi pa jih pristojni strokovni svet na podlagi predhodnega soglasja ministra.«.

Besedilo 13. člena se spremeni tako, da se glasi: »Vzgojni program za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami obsega: – ime programa, – cilje in načela programa, – oblike dela in – znanja, ki jih morajo imeti strokovni delavci, ki izvajajo vzgojni program za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami obsega: – ime programa, – cilje in načela programa, – področja vzgoje in izobraževanja, – načine napredovanja in dokončanja programa, – oblike dela, – trajanje in – znanja, ki jih morajo imeti strokovni delavci posameznih področij oziroma drugih programskih elementov posebnega programa vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.«.

14. člen se spremeni tako, da se glasi: Vzgojni program dijaških domov obsega: – ime programa – cilje programa, – oblike dela in – znanja, ki jih morajo imeti strokovni delavci, ki izvajajo vzgojni program dijaških domov.«.

V 17. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »O pridobitvi javne veljavnosti izobraževalnega programa iz prejšnjega odstavka strokovni svet izda sklep, ki ga ministrstvo, pristojno za šolstvo, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

Besedilo 20.a člena se spremeni tako, da se glasi: »Vrtci in šole ugotavljajo in zagotavljajo kakovost s samoevalvacijo. Cilje, standarde in merila ugotavljanja ter zagotavljanja kakovosti v posameznem vrtcu in šoli opredelijo, spremljajo ter evalvirajo v okviru programa razvoja vrtca ali šole oziroma letnega delovnega načrta in poročila o njegovi uresničitvi. Vrtci in šole pri samoevalvaciji uporabljajo podatke o dosežkih otrok, učencev in dijakov pri nacionalnem preverjanju znanja, splošni in poklicni maturi, zaključnem izpitu, lastne evidence oziroma zbirke podatkov in dokumentacijo o vzgojno-izobraževalnem delu ter inšpekcijskih nadzorih in druge podatke o delovanju vrtca ali šole. Področja spremljanja, standarde in kazalnike ter postopke za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vrtcih in šolah na nacionalni ravni določi minister. Šolska inšpekcija ugotavlja in zagotavlja kakovost delovanja vrtcev in šol s sistemskim preverjanjem ter spremljanjem skladnosti izvajanja dejavnosti vzgoje in izobraževanja z zakonodajo. Ministrstvo, pristojno za šolstvo, za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja uporablja podatke nacionalnega preverjanja znanja, splošne in poklicne mature, nacionalnih evalvacijskih študij, raziskav, poročil šolske inšpekcije in drugih poročil. Za ugotavljanje in zagotavljanje mednarodne primerljivosti kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja se Republika Slovenija vključuje v mednarodne raziskave na področju izobraževanja. O vključitvi odloča minister. Za vrtce in šole, izbrane v vzorec mednarodnih raziskav, je sodelovanje v raziskavi obvezno. Minister imenuje Svet za kakovost in evalvacije in določi njegove pristojnosti. Predloge nacionalnih evalvacijskih študij sprejme minister na predlog Sveta za kakovost in evalvacije.«.

V 33. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi: »Zasebni vrtci in šole, ki izvajajo programe po posebnih pedagoških načelih, morajo zagotoviti strokovne delavce v skladu s programom vzgoje in izobraževanja, ki je pridobil javno veljavnost na podlagi četrtega odstavka 17. člena tega zakona.«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »Zasebni vrtci in šole iz prejšnjega odstavka morajo izpolnjevati pogoje, predpisane za prostor in opremo v javnem vrtcu oziroma šoli. Če so pogoji za opremo določeni v programu iz prejšnjega odstavka, mora zasebni vrtec in šola zagotoviti opremo v skladu s tem programom.«.

V 34. členu se v petem odstavku tretja alineja spremeni tako, da se glasi: »– lokacije, na katerih vrtec oziroma šola izvaja javno veljavni program,«. Za petim odstavkom se dodajo novi šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se glasijo: »Izvajalec mora ministrstvu sporočiti spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka najkasneje v 30 dneh od njihovega nastanka. Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru, ko Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje oziroma Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje spremeni program, za katerega je izvajalec vpisan v razvid javno veljavnih programov, šteje, da je izvajalec že vpisan v razvid za izvajanje spremenjenega programa, razen če spremenjeni program vzgoje in izobraževanja določa drugačne pogoje za njegovo izvajanje. Vpis v razvid zasebne osnovne šole začne veljati z začetkom naslednjega šolskega leta. Predlog za vpis v razvid, ki vsebuje popolno vlogo, je treba vložiti najkasneje šest mesecev pred začetkom izvajanja javno veljavnega izobraževalnega programa.«. Dosedanji šesti do osmi odstavek postanejo deveti do enajsti odstavek.

Besedilo 48. člena se spremeni tako, da se glasi: »Svet javnega vrtca oziroma šole opravlja naslednje naloge: – s soglasjem ministra imenuje in razrešuje ravnatelja vrtca oziroma šole in direktorja, – sprejema program razvoja, letni delovni načrt, finančni, kadrovski načrt in poročilo o njihovi uresničitvi, – sprejema letno poročilo o samoevalvaciji vrtca oziroma šole, ki je lahko del poročila o uresničitvi letnega delovnega načrta, – odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov, – obravnava poročila o vzgojni oziroma izobraževalni problematiki, – odloča o pritožbah v zvezi s statusom vajenca, dijaka, študenta višje šole in odraslega kot drugostopenjski organ, če z zakonom ni določeno drugače, – obravnava zadeve, ki mu jih predložijo vzgojiteljski, učiteljski, andragoški oziroma predavateljski zbor, šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat zaposlenih, svet staršev, skupnost učencev, vajencev, dijakov ali študentov, in – opravlja druge naloge, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi. Svet javnega vrtca oziroma šole odloča tudi o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, razen v primeru disciplinskega postopka in redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delavec ima pravico vložiti pritožbo na svet javnega vrtca oziroma šole v primerih, ko lahko v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, uveljavlja sodno varstvo pred pristojnim sodiščem, razen v primeru disciplinskega postopka ugotavljanja disciplinske odgovornosti delavcev in redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Rok za vložitev pritožbe je osem dni od dneva, ko v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, začne teči rok za uveljavljanje sodnega varstva. Svet javnega vrtca oziroma šole mora o pritožbi delavca odločiti v 30 dneh od vložitve pritožbe. Delavec lahko v 30 dneh od vročitve dokončne odločitve sveta javnega vrtca oziroma šole vloži tožbo pred pristojnim delovnim sodiščem. Če svet javnega vrtca oziroma šole ne odloči v roku iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je bila njegova pritožba zavrnjena. Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena lahko delavec uveljavlja pravno varstvo neposredno pred pristojnim sodiščem v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.«.

V 49. členu se v prvem odstavku za peto alinejo doda nova šesta alineja, ki se glasi: »– imenuje in razrešuje pomočnika ravnatelja,«. Dosedanje šesta do trinajsta alineja postanejo sedma do štirinajsta alineja. Za dosedanjo štirinajsto alinejo, ki postane petnajsta alineja, se doda nova šestnajsta alineja, ki se glasi: »– obvešča svet in strokovne organe zavoda ter ustanovitelja o ugotovitvah in ukrepih iz inšpekcijskih in drugih nadzorov,«. Dosedanje petnajsta do triindvajseta alineja postanejo sedemnajsta do petindvajseta alineja.

Za 51. členom se doda nov 51.a člen, ki se glasi: Vodja medpodjetniškega izobraževalnega centra je lahko, kdor ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje ter ima vsaj pet let delovnih izkušenj s področja dejavnosti javne službe oziroma drugih dejavnosti, ki jih zavod izvaja v skladu z ustanovitvenim aktom.«.

V 53. členu se prvi, drugi, tretji in četrti odstavek spremenijo tako, da se glasijo: »Za ravnatelja javnega vrtca je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za vzgojitelja ali svetovalnega delavca, ima najmanj pet let delovnih izkušenj, pridobljenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javno veljavne programe ali programe s pridobljeno javno veljavnostjo, na področjih iz prvega odstavka 1. člena tega zakona ali v javnih zavodih iz 28. člena tega zakona, ima naziv višji svetnik, svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit. Za ravnatelja javne šole je lahko imenovan, kdor ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, ter izpolnjuje druge pogoje za učitelja ali za svetovalnega delavca na šoli, na kateri bo opravljal funkcijo ravnatelja, ima najmanj pet let delovnih izkušenj, pridobljenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javno veljavne programe ali programe s pridobljeno javno veljavnostjo, na področjih iz prvega odstavka 1. člena tega zakona ali v javnih zavodih iz 28. člena tega zakona, ima naziv višji svetnik, svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit. Za ravnatelja javnega zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, doma za učence in dijaškega doma je lahko imenovan, kdor ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, ter izpolnjuje druge pogoje za učitelja, vzgojitelja ali svetovalnega delavca v zavodu, domu za učence ali dijaškem domu, v katerem bo opravljal funkcijo ravnatelja, ima najmanj pet let delovnih izkušenj, pridobljenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javno veljavne programe ali programe s pridobljeno javno veljavnostjo, na področjih iz prvega odstavka 1. člena tega zakona ali v javnih zavodih iz 28. člena tega zakona, ima naziv višji svetnik, svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit. Za ravnatelja višje strokovne šole je lahko imenovan, kdor ima veljaven naziv predavatelja višje šole, opravljen strokovni izpit v skladu s tem zakonom in najmanj pet let delovnih izkušenj, pridobljenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javno veljavne programe ali programe s pridobljeno javno veljavnostjo, na področjih iz prvega odstavka 1. člena tega zakona ali v javnih zavodih iz 28. člena tega zakona.«.

Besedilo 53.a člena se spremeni tako, da se glasi: »Ravnatelja imenuje svet javnega vrtca oziroma šole s soglasjem ministra. V izbirnem postopku svet s sklepom izloči prijavljene kandidate, ki ne izpolnjujejo pogojev v skladu s tem zakonom. Svet mora pred odločitvijo o imenovanju kandidata za ravnatelja o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, pridobiti o posameznem kandidatu in njegovem programu vodenja: – mnenje vzgojiteljskega, učiteljskega oziroma predavateljskega zbora, – mnenje lokalne skupnosti, na območju katere ima javni vrtec oziroma šola sedež, kadar je ustanovitelj javne šole oziroma vrtca samoupravna narodna skupnost, pa tudi mnenje te skupnosti, – mnenje sveta staršev in – mnenje direktorja, če gre za imenovanje ravnatelja organizacijske enote vzgojno-izobraževalnega zavoda. Pred odločitvijo sveta o izbiri kandidata za ravnatelja javne poklicne in srednje tehniške in srednje strokovne šole, javne gimnazije, javne višje strokovne šole, javnega dijaškega doma ter doma za učence in zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami mnenje o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, podajo tudi dijaki oziroma študenti. Vsa mnenja iz tretjega in četrtega odstavka tega člena morajo biti pisno obrazložena. Kandidati za ravnatelja, ki so člani vzgojiteljskega, učiteljskega oziroma predavateljskega zbora ali sveta staršev, v zavodu, v katerem kandidirajo za ravnatelja, se v postopku oblikovanja mnenja izločijo. Če je član sveta kandidat za ravnatelja, se mora izločiti iz celotnega postopka imenovanja od trenutka, ko se odloči za prijavo na razpis za ravnatelja, pa do konca tega postopka. Kandidat mora svet pisno obvestiti o svoji izločitvi. Ravnatelj, ki ponovno kandidira za ravnatelja, se izloči v postopku imenovanja ravnatelja, kjer obstaja možnost vplivanja ali nezdružljivosti zaradi nasprotja interesov. V postopku imenovanja ravnatelja višje strokovne šole kot organizacijske enote vzgojno-izobraževalnega zavoda predstavniki staršev in dijakov ne odločajo. V postopku imenovanja ravnatelja javne poklicne in srednje tehniške in srednje strokovne šole, javne gimnazije, javnega dijaškega doma ter doma za učence in zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, kot organizacijske enote vzgojno-izobraževalnega zavoda, predstavniki študentov ne odločajo. Svet v primeru iz šestega in osmega odstavka tega člena odloča z večino glasov članov, ki imajo pravico glasovati. Če lokalna skupnost ali organi iz tretjega odstavka tega člena ali dijaki oziroma študenti iz četrtega odstavka tega člena ne dajo mnenja v 20 dneh od dneva, ko so bili zanj zaprošeni, lahko svet o izbiri odloči brez tega mnenja. Svet po pridobitvi mnenj iz tretjega in četrtega odstavka tega člena imenuje ravnatelja in obrazložen sklep o imenovanju v soglasje posreduje ministru. S sklepom o imenovanju svet določi tudi dan začetka mandata ravnatelja. Minister zavrne soglasje k imenovanju ravnatelja, če: – je šolska inšpekcija ugotovila nepravilnosti v postopku imenovanja ravnatelja, ki jih svet zavoda ni odpravil, – ugotovi obstoj razlogov iz tretje, šeste ali sedme alineje prvega odstavka 59.a člena tega zakona. Če minister zavrne soglasje v skladu s prejšnjim odstavkom, svet odpravi sklep o imenovanju kandidata za ravnatelja in ponovi postopek za imenovanje ravnatelja. Minister soglasje k sklepu o imenovanju ravnatelja izda ali zavrne v 30 dneh od prejema obrazloženega sklepa o imenovanju. Če minister ne izda ali zavrne soglasja v roku iz prejšnjega stavka, se šteje, da je soglasje dano. Postopek imenovanja ravnatelja se zaključi po pridobitvi soglasja ministra. Svet o svoji odločitvi obvesti vse prijavljene kandidate. Zoper odločitev sveta je možno sodno varstvo pri sodišču, pristojnem za delovne spore.«.

V 54. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Če ravnatelju predčasno preneha mandat oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za ravnatelja ni imenovan, svet javnega vrtca oziroma šole imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja izmed strokovnih delavcev, pomočnikov ravnatelja javnega vrtca oziroma šole ali izmed prijavljenih kandidatov, vendar največ za eno leto.«.

V 55. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Direktorja imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem ministra. Soglasje ministra ni potrebno, če se direktor razreši na njegov predlog.«. Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Če direktorju predčasno preneha mandat oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan, svet javne šole imenuje vršilca dolžnosti direktorja izmed strokovnih delavcev, pomočnikov ravnatelja, ravnateljev organizacijskih enot ali izmed prijavljenih kandidatov, vendar največ za eno leto.«.

Besedilo 59. člena se spremeni tako, da se glasi: »Ravnatelja razreši svet javnega vrtca oziroma šole s soglasjem ministra. Svet mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi ravnatelja seznaniti z razlogi zanjo in mu dati možnost, da se o njih izjavi. Svet s predlogom za razrešitev seznani lokalno skupnost in organe iz tretjega odstavka 53.a člena tega zakona, dijake in študente. Če ravnatelj sam zahteva razrešitev, se drugi odstavek tega člena ne uporablja. Svet obrazloženi sklep o razrešitvi ravnatelja posreduje v soglasje ministru. Svetu ni treba pridobiti soglasja ministra, če se ravnatelj razreši na njegov predlog. V tem primeru svet o razrešitvi ravnatelja obvesti ministrstvo. Minister zavrne soglasje k razrešitvi, če je bil ravnatelj razrešen v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena ali prvim odstavkom 59.a člena tega zakona. Če minister zavrne soglasje, svet odpravi sklep o razrešitvi ravnatelja. Minister soglasje k sklepu o razrešitvi ravnatelja izda ali zavrne v 30 dneh od prejema obrazloženega sklepa o razrešitvi. Če minister ne izda ali zavrne soglasja v roku iz prejšnjega stavka, se šteje, da je soglasje dano. Postopek razrešitve ravnatelja se zaključi s soglasjem ministra. Svet zavoda vroči sklep o razrešitvi ravnatelju. Z vročitvijo sklepa preneha ravnatelju pogodba o zaposlitvi, o čemer izda svet ugotovitveni sklep. Če v primerih iz tretje, šeste ali sedme alineje prvega odstavka 59.a člena tega zakona svet javnega vrtca ali šole ravnatelja ne razreši, minister pozove svet, da začne postopek razrešitve. Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko minister sam razreši ravnatelja, če svet v dveh mesecih od poziva ministra ravnatelja ne razreši. Minister pred sprejemom sklepa o razrešitvi ravnatelja seznani z razlogi zanjo in mu da možnost, da se o njih pisno izjavi, ter o tem obvesti lokalno skupnost, če je ustanoviteljica vzgojno-izobraževalnega zavoda. Minister vroči sklep o razrešitvi ravnatelju in o razrešitvi obvesti svet javnega vrtca ali šole. Zoper sklep o razrešitvi ima ravnatelj pravico uveljavljati sodno varstvo, če meni, da je bil kršen postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev ali da niso podani razlogi za razrešitev, določeni v 59.a členu tega zakona. Sodno varstvo se uveljavlja v 30 dneh po vročitvi sklepa o razrešitvi pri sodišču, pristojnem za delovne spore. Ta člen se smiselno uporablja tudi za razrešitev direktorja.«.

Za 59. členom se doda nov 59.a člen, ki se glasi: Ravnatelj je lahko razrešen pred potekom časa, za katerega je imenovan. Svet javnega vrtca ali šole mora razrešiti ravnatelja: – če ravnatelj sam zahteva razrešitev, – če nastane kateri od razlogov, ko v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, preneha delovno razmerje po samem zakonu, – če ravnatelj pri svojem delu krši zakon, kar je ugotovljeno s pravnomočno odločbo pristojnega državnega organa, – če ravnatelj s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda, – če ravnatelj neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi, – če računsko sodišče ugotovi hudo kršitev obveznosti dobrega poslovanja, – če ravnatelj ne izvrši dokončne inšpekcijske, upravne ali pravnomočne sodne odločbe. Ta člen se smiselno uporablja tudi za razrešitev direktorja.«.

Besedilo 61.a člena se spremeni tako, da se glasi: »Šola, ki izvaja več izobraževalnih programov, lahko za posamezen program ali sorodne programe oblikuje programski učiteljski zbor. Programski učiteljski zbor sestavljajo vsi učitelji, ki poučujejo v posameznem izobraževalnem programu oziroma sorodnih izobraževalnih programih, in drugi strokovni delavci, ki sodelujejo pri izvajanju tega izobraževalnega programa oziroma sorodnih izobraževalnih programov. Programski učiteljski zbor vodi strokovni delavec, ki ga določi ravnatelj. Programski učiteljski zbor opravlja naloge v zvezi z vsebinsko izvedbo izobraževalnega programa in obravnava druga strokovna vprašanja.«.

Besedilo 81. člena se spremeni tako, da se glasi: »Iz sredstev državnega proračuna se zagotavljajo plače s prispevki in davki ter drugi osebni prejemki, povračilo regresa za prehrano med delom in stroškov prevoza na delo in z dela na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonom, normativi in standardi, metodologije za določanje skupnega obsega sredstev, ki vključuje sredstva na udeleženca izobraževanja in znesek izravnave za nemoteno izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela (v nadaljnjem besedilu: metodologija za določanje skupnega obsega sredstev), ter s kolektivno pogodbo in plače s prispevki in davki ter drugi osebni prejemki za pripravnike: – osnovnim šolam za izvedbo obveznega in razširjenega programa, – glasbenim šolam za izvedbo programa osnovnega glasbenega izobraževanja, – šolam in zavodom za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, razen za delavce, ki opravljajo zdravstvene storitve, – domovom za učence in dijaškim domovom, – srednjim poklicnim in strokovnim šolam, – gimnazijam in – višjim strokovnim šolam. Iz državnega proračuna se zagotavljajo sredstva za financiranje šole v naravi, ki se izvaja kot del obveznega programa v okviru osnovnošolskih programov. Elemente za določitev cene šole v naravi (stroški na učenca, stroški strokovnih delavcev in zunanjih izvajalcev) in prispevka učenca za šolo v naravi ter zagotavljanje sredstev za sofinanciranje in subvencioniranje šole v naravi iz državnega proračuna določi minister. Sredstva za delavce, ki opravljajo zdravstvene storitve, se zagotavljajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki urejajo financiranje na področju zdravstva. Iz državnega proračuna se zagotavljajo sredstva za materialne stroške v skladu z normativi in standardi oziroma metodologijo za določanje skupnega obsega sredstev: – zavodom za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, – domovom za učence in dijaškim domovom, – srednjim poklicnim in strokovnim šolam, – gimnazijam in – višjim strokovnim šolam. Iz državnega proračuna se zagotavljajo tudi sredstva za kritje materialnih stroškov v skladu s standardi in normativi za izvedbo osnovnošolskega izobraževanja iz prve alinee prvega odstavka tega člena, in sicer za: – povračila stroškov delavcem v skladu s kolektivno pogodbo, razen povračila regresa za prehrano med delom in stroškov prevoza na delo in z dela, – plačilo začasnega in občasnega dela dijakov in študentov ter upokojencev, če je to nujno za izvajanje javne službe, – nabavo učil in učnih pripomočkov opredeljenih kot drobni inventar, – potrošni material za pripravo in izvedbo pouka, – stroške obveznih ekskurzij, – oskrbo otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v skladu z odločbo o usmeritvi, – prevoze predšolskih otrok, učencev in dijakov s posebnimi potrebami v skladu z zakoni, ki urejajo zgodnjo obravnavo predšolskih otrok s posebnimi potrebami, osnovno šolo ter uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Iz državnega proračuna se zagotavljajo tudi sredstva za investicije, investicijsko vzdrževanje in opremo srednjim poklicnim in strokovnim šolam, gimnazijam, šolam oziroma zavodom za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, osnovnim šolam narodne skupnosti, višjim strokovnim šolam, dijaškim domovom, javnim zavodom iz 28. člena tega zakona in drugim šolam, katerih ustanovitelj je država. Sredstva za investicije se določijo v skladu z letnim načrtom zavoda, ki je sestavni del letnega programa dela zavoda, in finančnim načrtom ministrstva, pristojnega za šolstvo. Sredstva za investicijsko vzdrževanje in opremo se določijo na podlagi meril, opredeljenih v sklepu ministrstva, pristojnega za šolstvo. Iz državnega proračuna se zagotavljajo tudi sredstva za dejavnosti in naloge, ki so potrebne za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja: – del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za vajence z učno pogodbo, – prispevki za invalidsko zavarovanje vajencev, dijakov in študentov višjih šol za primer nesreče pri praktičnem izobraževanju, – prispevki za invalidsko zavarovanje učencev, vključenih v posebni program, za primer nesreče v času izvajanja delovne vzgoje pri delodajalcu, – sredstva za pripravo in za subvencioniranje cene učbenikov in učil za osnovno in srednjo šolo, za šolstvo narodne skupnosti in za izobraževanje pripadnikov slovenskega naroda v zamejstvu in zdomstvu ter Romov, – sredstva za subvencioniranje učbenikov z nizko naklado in za prilagajanje ter pretvarjanje učbenikov, učnih gradiv in pripomočkov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, – sredstva za pripravo in izvedbo mature, zaključnega izpita ter za preverjanje znanja učencev ob koncu posameznih obdobij v osnovni šoli, – sredstva za razvoj poklicnega izobraževanja in strokovnega izobraževanja, višjega strokovnega šolstva in srednjega splošnega izobraževanja, – sredstva za raziskovalno, razvojno ter eksperimentalno dejavnost, strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev, informacijsko-dokumentacijsko in muzejsko dejavnost, – sredstva za strokovna posvetovanja in delo strokovnih društev, – sredstva za razvoj učne tehnologije, – sredstva za dopolnilni pouk slovenskega jezika za otroke slovenskih delavcev na začasnem delu v tujini, – sredstva za zaposlovanje in usposabljanje pripravnikov, za mednarodno sodelovanje, za delovanje šolskih knjižnic in mediotek ter učbeniških skladov; pogoje uporabe učbenikov šol iz učbeniških skladov s strani učencev in dijakov ter kriterije in višino sofinanciranja uporabe določi minister s pravilnikom, – sredstva za tekmovanja učencev, vajencev in dijakov ter študentov višjih šol in za posebne oblike dela z nadarjenimi, – sredstva za štipendiranje za pedagoški poklic in za subvencioniranje šolnin, – sredstva za mladinsko in strokovno periodiko ter za subvencioniranje cene strokovne literature, – sredstva za nagrado Republike Slovenije na področju šolstva, – sejnine in povračila stroškov za predsednike in člane strokovnih svetov iz 22. člena tega zakona in drugih delovnih teles iz 23. člena tega zakona v višini, ki jo s sklepom določi minister, – sredstva za razvojno in svetovalno delo v vzgoji in izobraževanju, – sredstva za obšolske dejavnosti učencev, vajencev in dijakov, – sredstva za subvencioniranje prehrane za učence, vajence in dijake, – sredstva za izobraževanje Romov, – sredstva za mednarodno dejavnost, – sredstva za učenje slovenščine, italijanščine in madžarščine in učno podporo za učence in dijake priseljence, vključene v redno osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje, katerih znanje slovenskega jezika, italijanskega ali madžarskega jezika ni zadostno za vključevanje v pouk, – sredstva za poučevanje maternega jezika za učence in dijake priseljence, vključene v redno osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje, – sredstva za sofinanciranje plačil staršev, ki imajo v dijaškem domu hkrati vključenega več kot enega otroka, – sredstva za podporo izobraževalne dejavnosti v zamejstvu, – sredstva za delovanje strokovnih svetov, – sredstva za raziskovalno in inovativno dejavnost učencev, dijakov, vajencev in študentov višjih šol, – sredstva za obvezne zdravniške preglede dijakov, vajencev in študentov višje strokovne šole zaradi praktičnega pouka oziroma praktičnega izobraževanja in učencev, vključenih v posebni program, v času izvajanja delovne vzgoje pri delodajalcu, – sredstva za prevoze učencev osnovne šole in sredstva za varstvo vozačev, katerih pot v šolo je ogrožena zaradi velikih zveri, – sredstva za prevoze otrok in mladostnikov, vključenih v oblike vzgojnega programa v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, če to ni urejeno z drugim zakonom, – sredstva za prevoze otrok in mladostnikov, vključenih v posebni program vzgoje in izobraževanja v socialno-varstvenem zavodu, ob pouka prostih dneh, – v skladu s proračunskimi možnostmi sredstva za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, – sredstva za varovanje šolskega prostora v vzgojno-izobraževalnih zavodih, katerih ustanovitelj je država. Iz sredstev državnega proračuna se osnovnim šolam, glasbenim šolam, zavodom za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, domovom za učence in dijaškim domovom in srednjim ter višjim šolam zagotavljajo sredstva za delovno uspešnost za izvajanje naslednjih nalog: – izvajanje dodatne strokovne pomoči kot učne pomoči za učence s posebnimi potrebami, – izvajanje dodatne strokovne pomoči kot učne pomoči in pomoči za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj za dijake s posebnimi potrebami, – tečaj slovenščine in dodatne ure slovenščine za dijake priseljence, – dodatne ure slovenščine za učence priseljence iz drugih držav v osnovni šoli, – vrednotenje preizkusov znanja iz nacionalnega preverjanja znanja, – mentorstvo pri zaključnih nalogah poklicne mature in zaključnega izpita, – priprava in vrednotenje izpitnih pol poklicne mature in zaključnega izpita, – dodatno delo z nadarjenimi v skladu s sprejetim nacionalnim konceptom, – izvajanje interesnih dejavnosti za učence, – izvajanje posameznega predmeta splošne mature.«.

Za 81. členom se doda nov 81.a člen, ki se glasi: Sredstva za financiranje razvojnih nalog, programov in projektov ter investicij v izobraževalno infrastrukturo se zagotavljajo v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za vzgojo in izobraževanje, v višini 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (v nadaljnjem besedilu: BDP), kar se izračuna ob upoštevanju napovedi BDP za leto, za katero se pripravlja državni proračun, kot izhaja iz zadnje pomladanske napovedi gospodarskih gibanj Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj.«.

V 82. členu se v prvem odstavku druga alineja spremeni tako, da se glasi: »– glasbenim šolam sredstva za povračilo stroškov delavcem v skladu s kolektivno pogodbo, razen povračila regresa za prehrano med delom in stroškov prevoza na delo in z dela,«.

V 83. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Javna šola oziroma šola s koncesijo določi prispevke za materialne stroške šole v naravi in za opravljanje mature za kandidate, ki nimajo statusa dijaka zaključnega letnika izobraževanja. Prispevke za šolsko prehrano učencev in dijakov javna šola oziroma šola s koncesijo določi v skladu z zakonom, ki ureja šolsko prehrano.«. V petem odstavku se črta besedilo »v soglasju s šolsko upravo«.

V 84. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita: »Javnim šolam se zagotavljajo sredstva v skladu z normativi in standardi oziroma metodologijo za določanje skupnega obsega sredstev, ki jih določi minister. Pred določitvijo normativov in standardov ter metodologije za določanje skupnega obsega sredstev minister pridobi mnenje pristojnega strokovnega sveta in reprezentativnih sindikatov na področju šolstva. V skladu z metodologijo za določanje skupnega obsega sredstev se zagotavljajo sredstva javnim gimnazijam, poklicnim, srednjim tehniškim in srednjim strokovnim šolam, višjim strokovnim šolam in dijaškim domovom.«. V tretjem odstavku se četrta alineja spremeni tako, da se glasi: »– otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov za predšolske otroke oziroma izobraževalnih programov, prilagojene izobraževalne programe ali posebni program vzgoje in izobraževanja, minister določi posebne normative in standarde oziroma metodologijo za določanje skupnega obsega sredstev.«. V četrtem odstavku se za besedilom »pomočnika ravnatelja,« doda besedilo »delovno obveznost vodje medpodjetniškega izobraževalnega centra,«.

V 92. členu se v šestem odstavku na koncu doda besedilo »Preizkus znanja slovenskega jezika v skladu s tem zakonom izvaja javni visokošolski zavod, ki na podlagi zakona izvaja preizkuse znanja slovenskega jezika na vseh ravneh po Skupnem evropskem jezikovnem okviru (v nadaljnjem besedilu: SEJO), ali zavod iz 28. člena tega zakona, ki na podlagi zakona izvaja preizkuse znanja slovenskega jezika na vseh ravneh po SEJO, lahko pa tudi druga pravna oseba, ki jo pooblasti minister.«. Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »Javno pooblastilo se pravni osebi iz prejšnjega odstavka podeli za določen čas petih let z odločbo v upravnem postopku. Isti pravni osebi se lahko javno pooblastilo ponovno podeli. Javno pooblastilo se lahko odvzame zaradi nezakonitega ali nepravilnega izvajanja preizkusov znanja na podlagi javnega pooblastila. O odvzemu javnega pooblastila odloči minister z odločbo v upravnem postopku. Podrobnejše pogoje in način podelitve oziroma odvzema javnega pooblastila določi minister.«. Dosedanji sedmi do deseti odstavek postanejo osmi do enajsti odstavek.

Besedilo 94. člena se spremeni tako, da se glasi: »Strokovni delavci na področju osnovnošolskega izobraževanja so učitelj, svetovalni delavec, knjižničar, laborant, organizator šolske prehrane, računalnikar – organizator informacijskih dejavnosti in drugi strokovni delavci, ki z njimi sodelujejo pri izvajanju izobraževalnega programa osnovne šole. Učitelj, knjižničar in svetovalni delavec morajo imeti izobrazbo ustrezne smeri, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, in pedagoško izobrazbo, drugi učitelj v prvem razredu pa ima lahko tudi izobrazbo, pridobljeno s študijskim programom za pridobitev izobrazbe prve stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve stopnje ustrezne smeri, in pedagoško izobrazbo. Učitelj v razširjenem programu je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja. Laborant mora imeti najmanj srednjo oziroma srednjo strokovno izobrazbo in pedagoško-andragoško izobrazbo. Organizator šolske prehrane in računalnikar – organizator informacijskih dejavnosti morata imeti izobrazbo ustrezne smeri, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, ustrezne smeri.«.

96. člen se spremeni tako, da se glasi: Strokovni delavci na področju srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja so učitelji splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov, učitelji praktičnega pouka, svetovalni delavci, knjižničarji in drugi strokovni delavci, ki z njimi sodelujejo pri izvajanju izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja, poklicnega tečaja ali programov izpopolnjevanja na področju srednjega poklicnega ali srednjega strokovnega izobraževanja. Učitelj splošnoizobraževalnih predmetov mora imeti izobrazbo ustrezne smeri, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, in pedagoško-andragoško izobrazbo. Učitelj strokovnoteoretičnih predmetov mora imeti izobrazbo ustrezne smeri, pridobljeno najmanj po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve stopnje, in pedagoško-andragoško izobrazbo. Učitelj praktičnega pouka mora imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri, najmanj tri leta ustreznih delovnih izkušenj in pedagoško-andragoško izobrazbo ali opravljen mojstrski izpit. Svetovalni delavec in knjižničar morata imeti izobrazbo ustrezne smeri, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, in pedagoško-andragoško izobrazbo. Drugi strokovni delavci morajo imeti ustrezno izobrazbo, in sicer: – organizator izobraževanja odraslih izobrazbo ustrezne smeri, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, ustrezne smeri, in pedagoško-andragoško izobrazbo, – organizator praktičnega usposabljanja z delom najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško-andragoško izobrazbo, – vodja posestva višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško-andragoško izobrazbo, – vodja centrale učnega podjetja in strokovni delavec v centrali izobrazbo ustrezne smeri, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe najmanj prve stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve stopnje, in pedagoško-andragoško izobrazbo, – laborant in organizator praktičnega pouka najmanj srednjo ali srednjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško-andragoško izobrazbo.«.

97. člen se spremeni tako, da se glasi: Strokovni delavci na področju srednjega splošnega izobraževanja so učitelji splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov, svetovalni delavci, knjižničarji, korepetitorji in drugi strokovni delavci, ki z njimi sodelujejo pri izvajanju izobraževalnih programov gimnazij oziroma maturitetnega tečaja. Učitelji splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov in korepetitorji morajo imeti izobrazbo ustrezne smeri, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, in pedagoško-andragoško izobrazbo. Svetovalni delavec in knjižničar morata imeti izobrazbo ustrezne smeri, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, in pedagoško-andragoško izobrazbo. Drugi strokovni delavci morajo imeti ustrezno izobrazbo, in sicer: – organizator izobraževanja odraslih izobrazbo ustrezne smeri, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, in pedagoško-andragoško izobrazbo, – laborant najmanj srednjo ali srednjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško-andragoško izobrazbo.«.

V 99. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(strokovni delavci v šolah in zavodih za izvajanje programov za otroke s posebnimi potrebami)«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Učitelj, laborant in drugi strokovni delavci v prilagojenih izobraževalnih programih morajo imeti izobrazbo, predpisano za učitelje, laborante in druge strokovne delavce šol. Učitelj in laborant morata imeti tudi ustrezno specialno pedagoško izobrazbo.«.

V 100. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Kdor ni zaključil izobraževanja po visokošolskem študijskem programu za pridobitev izobrazbe, ki vključuje tudi pedagoško, pedagoško-andragoško oziroma specialno pedagoško izobrazbo, si jo mora pridobiti po ustreznem javnoveljavnem študijskem programu za izpopolnjevanje ali po krajšem izobraževanju in usposabljanju za pridobitev mikrodokazila v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo.«. Tretji odstavek se črta. Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.

V naslovu XV. Poglavja se črta besedilo »STROKOVNIH DELAVCEV IN RAVNATELJEV«.

Besedilo 105. člena se spremeni tako, da se glasi: »Strokovni delavci, pomočniki ravnateljev, ravnatelji, vodje medpodjetniškega izobraževalnega centra in direktorji se strokovno izobražujejo in usposabljajo. Vzgojitelj, učitelj, svetovalni delavec, knjižničar, korepetitor, vodja posestva, strokovni delavec v centrali učnega podjetja, vodja centrale učnega podjetja, predavatelj višje strokovne šole, inštruktor in organizator iz prvega odstavka 94. ter iz prve in druge alineje šestega odstavka 96. člena tega zakona lahko napredujejo v naziv mentor, svetovalec, svetnik in višji svetnik. Vzgojitelj predšolskih otrok-pomočnik vzgojitelja in laborant lahko napredujeta v naziv mentor in svetovalec. V nazive iz drugega odstavka tega člena lahko napredujejo tudi učitelj na področju izobraževanja odraslih, organizator izobraževanja odraslih in svetovalni delavec v izobraževanju odraslih. V nazive iz drugega odstavka tega člena lahko napredujejo tudi direktor, ravnatelj, pomočnik ravnatelja in vodja medpodjetniškega izobraževalnega centra. Pogoje, način in postopek strokovnega izobraževanja in usposabljanja ter napredovanja v nazive določi minister. V nazive iz drugega odstavka tega člena lahko napredujejo tudi direktor, namestnik direktorja in pomočnik direktorja ter strokovni delavci, zaposleni v javnih zavodih iz 28. člena tega zakona, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo oziroma svetovalno ali razvojno delo v zvezi z vzgojo in izobraževanjem. Inštruktor praktičnih vsebin lahko napreduje v naziv v skladu s tretjim odstavkom tega člena. Delavci, ki izvajajo prilagojene programe za predšolske otroke in posebne programe vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami v socialno-varstvenih zavodih iz devetega odstavka 34. člena tega zakona ob zaposlitvi na področju vzgoje in izobraževanja pridobijo strokovni naziv po postopku in pod pogoji, ki jih določi minister. Napredovanje v naziv je pravica iz delovnega razmerja.«.

V 106. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Za ravnateljski izpit se lahko prizna tudi opravljen študijski program za pridobitev magisterija znanosti oziroma doktorata znanosti, akreditiran pred 11. junijem 2004, ali študijski program tretje stopnje, akreditiran po 11. juniju 2004, za katerega Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje ugotovi, da zagotavlja znanja, določena za ravnateljski izpit.«.

V 107.a členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Policija oziroma pristojno državno tožilstvo pošlje šolski inšpekciji obvestilo o kazenski ovadbi, če ta vsebuje utemeljen sum, da je oseba, zaposlena v vzgojno-izobraževalnem zavodu storila kaznivo dejanje iz prvega odstavka tega člena. Šolska inšpekcija o tem obvesti vodstvo zavoda, ki mora sprejeti ukrepe za zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja v skladu s tem zakonom. Delodajalec lahko na podlagi obvestila policije ugotavlja morebitne kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja ter delavcu, če so za to izpolnjeni pogoji kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja, začasno prepove opravljanje dela. Začasno prepoved opravljanja dela lahko, če tega ne stori delodajalec, izreče šolska inšpekcija v skladu z zakonom, ki ureja šolsko inšpekcijo.«. Četrti in peti odstavek se spremenita tako, da se glasita: »Osebi, ki je pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje iz prvega odstavka tega člena, preneha pogodba o zaposlitvi oziroma pogodba, na podlagi katere opravlja delo, naslednji dan po vročitvi pravnomočne sodbe delodajalcu, ki o tem izda ugotovitveni sklep. Z dnem prenehanja pogodbe o zaposlitvi osebi, ki ima mandat, preneha tudi mandat. Ne glede na zakon, ki ureja delovna razmerja, osebi iz tega odstavka ne pripada pravica do odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Oseba, zoper katero je uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja iz druge alineje prvega odstavka tega člena, ne more skleniti pogodbe o zaposlitvi ali opravljati dela na področju vzgoje in izobraževanja. Delodajalec v primeru iz prejšnjega stavka uvede postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.«.

V 109. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Javni vrtec oziroma javna šola, ki zaposluje nove strokovne delavce, mora prosta delovna mesta objaviti, razen če v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, objava ni potrebna.«.

Za 109.b členom se doda nov 109.c člen, ki se glasi: Zaposleni v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki delajo polni delovni čas, lahko izjemoma, če je to nujno zaradi nemotenega izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela, sklenejo pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, v obsegu največ petine polnega delovnega časa (dopolnilno delo) tudi z istim delodajalcem. Pogodba o zaposlitvi iz prejšnjega odstavka se lahko sklene za določen čas največ enega leta. Pod pogoji iz prejšnjega odstavka se lahko sklene več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo. Pogodba o zaposlitvi iz prvega odstavka tega člena se lahko zaradi nemotenega izvajanja pouka sklene s strokovnim delavcem, če je bila predhodno izkoriščena možnost nove zaposlitve in povečanja učne obveznosti iz 124. člena tega zakona.«.

V 120. členu se besedilo »v oddelkih podaljšanega bivanja« nadomesti z besedilom »učitelja v razširjenem programu«.

Besedilo 125. člena se spremeni tako, da se glasi: »Zaposleni v javni šoli lahko porabi letni dopust v času, ki ga določi minister s šolskim koledarjem, vendar najdlje do konca šolskega leta v naslednjem letu. Določbe tega člena veljajo tudi za zaposlenega, ki sklene delovno razmerje za določen čas. Zaposleni v javnem vrtcu oziroma šoli ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače ali brez nadomestila plače ter druge pravice iz delovnega razmerja v primerih in pod pogoji, določenimi z zakonom in kolektivno pogodbo.«.

Za 127. členom se doda nov 127.a člen, ki se glasi: Sredstva za investicije v nepremičnine, ki se uporabljajo za izvajanje prilagojenih in posebnih programov vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami ter za glasbeno izobraževanje, zagotavljajo lokalne skupnosti ustanoviteljice šole, lahko pa tudi druge lokalne skupnosti, če se v te programe vključujejo učenci s prebivališčem na območju teh lokalnih skupnosti. Druge lokalne skupnosti, ki niso ustanoviteljice javnega zavoda, zagotavljajo sredstva temu javnemu zavodu kot investicijski transfer, s katerim se povečuje le premoženje tiste lokalne skupnosti, ki je ustanoviteljica šole.«.

V 135.a členu se v drugem odstavku: – v napovednem stavku za besedo »višje« doda beseda »strokovne«; – v deveti alineji črta besedilo »(vrsta in področje izobraževanja po KLASIUS)«; – v deseti alineji za besedo »letnik« črta vejica in doda besedilo »in oddelek,«; – za osemnajsto alinejo doda nova devetnajsta alineja, ki se glasi: »– številka evropske študentske izkaznice in evropske študentske identitete,«; – v dosedanji devetnajsti alineji, ki postane dvajseta alineja, se beseda »izmenjava« nadomesti z besedama »učna mobilnost«; – v dosedanji dvajseti alineji, ki postane enaindvajseta alineja, se za besedilom »vzporedno izobraževanje,« doda besedilo »izobraževanje na domu,«; – dosedanji enaindvajseta in dvaindvajseta alineja postaneta dvaindvajseta in triindvajseta alineja. V tretjem odstavku se za besedama »plačila vrtca« črta beseda »dodatne«.

V 135.aa členu se v prvem odstavku za besedilom »osnovne šole,« doda besedilo »glasbene šole,«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »V informacijskem sistemu iz prejšnjega odstavka osnovne šole, glasbene šole, gimnazije, srednje strokovne in poklicne šole vodijo naslednje evidence in dokumente: – evidenca matična knjiga osnovne šole, – evidenca matična knjiga glasbene šole, – evidenca matična knjiga oseb, ki niso vpisane v glasbeno šolo in opravljajo izpite, – evidenca matični list učenca, – evidenca matična knjiga srednje šole, – evidenca osebni list dijaka, – evidenca dnevnik v osnovni šoli, – evidenca dnevnik individualnega pouka v glasbeni šoli, – evidenca dnevnik skupinskega pouka v glasbeni šoli nauk o glasbi – orkester, – evidenca dnevnik skupinskega pouka v glasbeni šoli – balet – sodobni ples, – evidenca dnevnik skupinskega pouka v glasbeni šoli predšolska glasbena vzgoja, pripravnica glasbena, plesna, – evidenca redovalnica v osnovni šoli, – evidenca dnevnik v srednji šoli, – evidenca o preverjanju in ocenjevanju znanja dijaka, – evidenca o izdanih spričevalih in drugih listinah učenca, – evidenca izdanih dokumentov o končanem izobraževanju dijaka, – dokument letni delovni načrt, – dokument letno organizacijsko poročilo.«. V tretjem odstavku se: – v drugi alineji črta besedilo », naziv poklicne in strokovne izobrazbe«; – sedemnajsta alineja spremeni tako, da se glasi: »– dosežki učenca in državna povprečja pri nacionalnem preverjanju znanja, izraženi v odstotnih točkah,«. V četrtem odstavku se: – v drugi alineji črta besedilo », naziv poklicne in strokovne izobrazbe«; – osemnajsta alineja spremeni tako, da se glasi: »– dosežki učenca in državna povprečja pri nacionalnem preverjanju znanja, izraženi v odstotnih točkah,«. Za četrtim odstavkom se dodajo novi peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo: »Evidenca matična knjiga glasbene šole vsebuje naslednje podatke o vpisanih učencih in o poteku njihovega izobraževanja od vpisa do zaključka izobraževanja: – ime in naslov sedeža vzgojno-izobraževalnega zavoda, – vrsta in ime izobraževalnega programa, – številka matične knjige, – osebno ime ravnatelja šole, – osebno ime učenca, – EMŠO učenca, – spol učenca, – datum rojstva, vpisa, izpisa oziroma predčasnega prenehanja statusa učenca, – številka matičnega lista, – datum izdaje spričevala o končanem izobraževalnem programu in stopnji izobraževanja ter predmetu, – drugi podatki in dokazila, ki ne pomenijo osebnih podatkov in so potrebni za spremljanje izvajanja glasbenega izobraževanja. Evidenca matična knjiga oseb, ki niso vpisane v glasbeno šolo in opravljajo izpite: – ime in naslov sedeža vzgojno-izobraževalnega zavoda, – osebno ime učenca, – spol učenca, – datum, kraj in država rojstva, – datum izpita in podpis predsednika izpitne komisije, – letna ocena predmeta, – številka in datum izdaje spričevala ter številka in datum izdaje spričevala o končani stopnji izobraževalnega programa. Evidenca matični list učenca glasbene šole vsebuje naslednje podatke o vpisanih učencih od vpisa do zaključka izobraževanja: – ime in naslov sedeža vzgojno-izobraževalnega zavoda, – vrsta in ime izobraževalnega programa, naziv, – osebno ime ravnatelja šole, – osebno ime učitelja, – številka matične knjige, – osebno ime učenca, – EMŠO učenca, – spol učenca, – datum, kraj, občina in država rojstva, – državljanstvo, – stalno in začasno prebivališče, – številka matičnega lista, – osebno ime in elektronski naslov staršev oziroma skrbnikov, – potek šolanja (šolsko leto, razred in predmeti, začetek in zaključek šolanja, zaporedno leto obiskovanja šole), – podatki o učnem uspehu, pohvale, nagrade, priznanja in pomembnejši uspehi učenca, – podatki o napredovanju in dokončanju izobraževanja, – zaključne ocene pri posameznih predmetih, – podatki o napredovanju učenca v naslednji razred oziroma višjo stopnjo glasbene šole in dokončanju izobraževanja, – evidenčna številka in datum izdaje spričevala, – drugi podatki in dokazila, ki ne pomenijo osebnih podatkov in so potrebni za spremljanje izvajanja glasbenega izobraževanja.«. Dosedanji peti do sedmi odstavek postanejo osmi do deseti odstavek. Za dosedanjim osmim odstavkom, ki postane enajsti odstavek, se dodajo novi dvanajsti, trinajsti, štirinajsti in petnajsti odstavek, ki se glasijo: »Evidenca dnevnik individualnega pouka v glasbeni šoli se vodi za vsakega vpisanega učenca in vsebuje naslednje podatke: – podatki o glasbeni šoli, – šolsko leto, – izobraževalni program in predmet, – osebno ime učitelja predmeta, – pregled vpisa učencev, – pregled uspeha in izostankov ob koncu šolskega leta, – osebno ime učenca, – EMŠO učenca, – spol učenca, – datum rojstva, – številka matičnega lista, – naslov prebivališča, telefonska številka in naslov za nujna sporočila, elektronski naslov staršev, – podatki o šoli, ki jo učenec obiskuje poleg glasbene šole, – podatki o ostalih predmetih – razred in učni uspeh, datum izpita, – podatki o izostankih od pouka, – podatki o sodelovanju na nastopih in tekmovanjih, – evidenca pouka, – podatki o sodelovanju s starši, – analiza pedagoškega dela, – podatki o hospitacijah, – urnik pouka. Evidenca dnevnik skupinskega pouka v glasbeni šoli nauk o glasbi – orkester se vodi za vsakega vpisanega učenca, in sicer po razredih in oddelkih oziroma skupinah, in vsebuje naslednje podatke: – podatki o glasbeni šoli, – šolsko leto, – izobraževalni program in predmet, – osebno ime učitelja predmeta, – osebno ime učenca, – razred in oddelek, – evidenca prisotnosti pri pouku, – številčne ocene učenca, – podatki o letni oceni, – podatki o izostankih od pouka, – podatki o sodelovanju na nastopih in tekmovanjih, – evidenca pouka, – podatki o sodelovanju s starši, – analiza pedagoškega dela, – podatki o hospitacijah, – urnik pouka. Evidenca dnevnik skupinskega pouka v glasbeni šoli balet – sodobni ples se vodi za vsakega vpisanega učenca, in sicer po razredih in oddelkih oziroma skupinah, in vsebuje naslednje podatke: – podatki o glasbeni šoli, – šolsko leto, – izobraževalni program in predmet, – osebno ime učitelja predmeta, – osebno ime učenca, – razred in oddelek, – evidenca prisotnosti pri pouku, – številčne ocene učenca, – podatki o letni oceni, – podatki o izostankih od pouka, – evidenca pouka, – podatki o sodelovanju s starši, – analiza pedagoškega dela, – podatki o hospitacijah, – urnik pouka. Evidenca dnevnik skupinskega pouka v glasbeni šoli predšolska glasbena vzgoja – pripravnica glasbena, plesna se vodi za vsakega vpisanega učenca, in sicer po razredih in oddelkih oziroma skupinah, in vsebuje naslednje podatke: – podatki o glasbeni šoli, – šolsko leto, – izobraževalni program in predmet, – osebno ime učitelja predmeta, – osebno ime učenca, – razred in oddelek, – pregled vpisa učencev, – podatki o izostankih od pouka, – evidenca o spremljanju razvoja učenca in doseganju ciljev programa, – evidenca pouka, – evidenca prisotnosti pri pouku, – podatki o sodelovanju s starši, – analiza pedagoškega dela, – podatki o hospitacijah, – urnik pouka.«. Dosedanja deveti in deseti odstavek postaneta šestnajsti in sedemnajsti odstavek. V dosedanjem enajstem odstavku, ki postane osemnajsti odstavek, se za osmo alinejo doda nova deveta alineja, ki se glasi: »– dosežki učenca in državna povprečja pri nacionalnem preverjanju znanja, izraženi v odstotnih točkah,«. Dosedanja deveta alineja postane deseta alineja. Za dosedanjo deseto alinejo, ki postane enajsta alineja, se doda nova dvanajsta alineja, ki se glasi: »– podatek, ali je učenec končal izobraževalni program v glasbeni šoli,«. Dosedanje enajsta do petnajsta alineja postanejo trinajsta do sedemnajsta alineja. Dosedanji dvanajsti odstavek postane devetnajsti odstavek.

V 135.ab členu se v napovednem stavku za besedilom »osnovne šole,« doda besedilo »glasbene šole,«. Prva alineja se spremeni tako, da se glasi: »– podatkov o osebnem imenu udeleženca izobraževanja, enotni matični številki občana, spolu, kraju in državi rojstva, državljanstvu, stalnem in začasnem prebivališču, imenu in naslovu vzgojno-izobraževalnega zavoda ter matični številki poslovnega subjekta (šifra PRS), vrsti in imenu izobraževalnega programa, nazivu poklicne ali strokovne izobrazbe ter evidenčni številki iz uradnega registra programov, razredu, letniku in oddelku, datumu vključitve oziroma datumu začetka izobraževanja v šoli, datumu začetka izobraževanja v vzgojno-izobraževalnem programu, datumu izpisa iz šole in datumu zaključka izobraževanja v vzgojno-izobraževalnem zavodu za evidence matična knjiga osnovne šole, matična knjiga glasbene šole, matična knjiga srednje šole, matični list učenca in osebni list dijaka, ki se pridobijo iz centralne evidence, s povezovanjem na podlagi podatka o EMŠO;«. Za drugo alinejo se doda nova tretja alineja, ki se glasi: »– podatkov o številki matične knjige in številki matičnega lista za evidenco matični list učenca, ki se pridobijo iz evidence matična knjiga glasbene šole, s povezovanjem na podlagi podatka o EMŠO;« Dosedanja tretja alineja postane četrta alineja. Za dosedanjo četrto alinejo, ki postane peta alineja, se doda nova šesta alineja, ki se glasi: »– podatkov o šolanju učencev od vpisa do dokončanja izobraževanja oziroma do izpisa oziroma do prešolanja učenca na drugo glasbeno šolo za evidenco matična knjiga v glasbeni šoli, ki se pridobijo iz evidence matični list učenca, s povezovanjem na podlagi podatka o EMŠO;« Dosedanji peta in šesta alineja postaneta sedma in osma alineja. Dosedanja sedma alineja, ki postane deveta alineja, se spremeni tako, da se glasi: »– podatkov o zaključnih ocenah pri posameznih predmetih, o napredovanju učenca v naslednji razred oziroma uspešno končanem razredu ali programu učenca, osebnem imenu učitelja predmeta ali programa v izobraževalnih programih glasbene šole, izdanih spričevalih in drugih listinah učenca za evidence matični list učenca, ki se pridobijo iz evidenc dnevnik individualnega pouka v glasbeni šoli, dnevnik skupinskega pouka v glasbeni šoli nauk o glasbi – orkester, dnevnik skupinskega pouka v glasbeni šoli ples – balet, dnevnik skupinskega pouka v glasbeni šoli predšolska glasbena vzgoja – pripravnica glasbena, plesna, s povezovanjem na podlagi podatka o EMŠO;«. Dosedanja osma alineja postane deseta alineja. Dosedanja deveta alineja, ki postane enajsta alineja, se spremeni tako, da se glasi: »– podatkov o izostankih v urah, pohvalah, nagradah in priznanjih učenca za evidenci matični list učenca, in redovalnica v osnovni šoli, dnevnik individualnega pouka v glasbeni šoli, dnevnik skupinskega pouka v glasbeni šoli nauk o glasbi – orkester, dnevnik skupinskega pouka v glasbeni šoli balet – sodobni ples, in dnevnik skupinskega pouka v glasbeni šoli predšolska glasbena vzgoja – pripravnica glasbena, plesna, ki se pridobijo iz evidence dnevnik v osnovni šoli, s povezovanjem na podlagi podatka o EMŠO;«. Dosedanje deseta do trinajsta alineja postanejo dvanajsta do petnajsta alineja. Dosedanja štirinajsta alineja, ki postane šestnajsta alineja, se spremeni tako, da se glasi: »– dosežkih učenca in državna povprečja pri nacionalnem preverjanju znanja, izraženi v odstotnih točkah, in podatkov o zaključnem izpitu, splošni in poklicni maturi (ime šole oziroma podružnice, na kateri udeleženec opravlja nacionalno preverjanje znanja, zaključni izpit ali maturo, splošni uspeh in datum izdaje spričevala o zaključnem izpitu ter maturitetnem spričevalu), ki se pridobijo iz evidenc, ki jih vodi Državni izpitni center, s povezovanjem na podlagi podatka o EMŠO;«. Dosedanja petnajsta alineja postane sedemnajsta alineja.

V 135.ac členu se v prvem odstavku za besedilom »osnovne šole,« doda besedilo »glasbene šole,«. V drugem odstavku se za besedilom »pri posameznih predmetih v« doda besedilo »3.,«.

V 135.b členu se šesti in sedmi odstavek spremenita tako, da se glasita: »Za statistične in znanstveno-raziskovalne namene analiziranja zaposljivosti dijakov in udeležencev izobraževanja odraslih, ki so zaključili izobraževalni program, ter diplomantov višjih strokovnih šol, ministrstvo, pristojno za šolstvo, na podlagi EMŠO dijaka, udeleženca izobraževanja odraslih in diplomanta udeleženca pridobi: – podatke iz centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja, in sicer o zavodu: vzgojno-izobraževalni ali študijski program ter evidenčna številka iz uradnega registra programov (vrsta in področje izobraževanja po KLASIUS), ime in naslov vzgojno-izobraževalnega zavoda ter matična številka poslovnega subjekta (PRS), – podatke iz centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja, in sicer o udeležencu izobraževanja: EMŠO, osebno ime, spol, datum rojstva, stalno oziroma začasno prebivališče, datum začetka in zaključka izobraževanja v vzgojno-izobraževalnem ali študijskem programu, učna mobilnost, – podatke iz matične evidence zavarovancev, ki jo vodi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, o osebah, ki sklenejo delovno razmerje, samozaposlenih osebah in družbenikih po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in sicer o datumu zaposlitve in datumu prenehanja zaposlitve dijaka, udeleženca izobraževanja odraslih oziroma diplomanta, poklica dijaka, udeleženca izobraževanja odraslih oziroma diplomanta (klasifikacija SKP-08), o vrsti zaposlitve (za nedoločen oziroma določen čas) ter matično številko enote poslovnega subjekta z namenom pridobitve podatka o standardni klasifikaciji dejavnosti poslovnega subjekta, – podatke iz evidence brezposelnih oseb, ki jo vodi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, in sicer o datumu začetka in zaključka statusa brezposelne osebe, – podatke iz evidence študentov in diplomantov evidenčnega in analitskega informacijskega sistema visokega šolstva v Republiki Sloveniji (eVŠ), ki ga upravlja ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, o tem, ali ima diplomant višjih strokovnih šol v obdobju analize status študenta v visokem šolstvu. Podatki iz prejšnjega odstavka se pridobijo enkrat letno za dijake, udeležence izobraževanja odraslih in diplomante višjih strokovnih šol, ki so zaključili izobraževalni program oziroma diplomirali v preteklih petih letih, najkasneje tri mesece po zaključku obdelav pa se uničijo.«.

V 135.c členu se v četrtem odstavku v drugi alineji črta besedilo »(vrsta in področje izobraževanja po KLASIUS)«. V osmem odstavku se beseda »datum« nadomesti z besedilom »datumu, kraju«. Za devetim odstavkom se doda nov deseti odstavek, ki se glasi: »Za zagotavljanje sredstev iz državnega proračuna za namen financiranja prevozov se s povezovanjem zbirk iz centralne evidence v evidenco osebnih podatkov za financiranje prevozov iz prvega odstavka 135.da člena tega zakona, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za šolstvo, na podlagi EMŠO upravičenca, posredujejo podatki o osebnem imenu upravičenca, občini stalnega oziroma začasnega prebivališča in podatki o vrtcu, šoli ali zavodu, kamor je otrok ali mladostnik vključen v javno veljavni program ter razred, letnik in oddelek.«. Dosedanji deseti do trinajsti odstavek postanejo enajsti do štirinajsti odstavek.

V 135.č členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Ne glede na prejšnji odstavek se lahko podatki za statistične in znanstveno-raziskovalne namene o prehodnosti dijakov v višje strokovne šole in visoko šolstvo ter za analiziranje zaposljivosti dijakov in udeležencev izobraževanja odraslih, ki so zaključili izobraževalni program, ter diplomantov višjih strokovnih šol pridobijo in povežejo v neanonimizirani obliki, vsa nadaljnja obdelava pa poteka z anonimiziranimi podatki.«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko podatki o osebnem imenu in stalnem oziroma začasnem prebivališču, uporabijo za namen kontaktiranja posameznikov za namen izvedbe analiz iz šestega odstavka 135.b člena tega zakona.« Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

Za 135.d členom se doda nov 135.da člen, ki se glasi: Evidenca osebnih podatkov za financiranje prevozov iz sedme alineje petega odstavka 81. člena tega zakona, ki jo za namen financiranja prevozov vodi, obdeluje in zbira ministrstvo, pristojno za šolstvo, vsebuje: – osebno ime otroka, – EMŠO otroka, – podatek o relaciji in pogostnosti poti, – podatek o zapisniku ali individualnem načrtu pomoči družini centra za zgodnjo obravnavo ter podatek o upravičenosti družine predšolskega otroka o denarni socialni pomoči, odločbo o usmeritvi ali sklep sodišča o namestitvi v strokovni center ali mnenje zavoda za gozdove ter morebitno mnenje strokovne skupine ob potrebi odrasle spremljevalne osebe, – občino stalnega ali začasnega prebivališča, – vrtec, šolo ali zavod, kamor je otrok ali mladostnik vključen v javno-veljavni program, ter razred, letnik in oddelek, – datum začetka in zaključka upravičenosti do sofinanciranja prevoza, – način prevoza in – druge podatke in dokazila, ki ne pomenijo osebnih podatkov in so potrebni za spremljanje in financiranje prevozov. Podatke iz druge, tretje, četrte, sedme, osme in devete alineje prejšnjega odstavka ministrstvu posredujejo vzgojno-izobraževalni zavodi in socialno-varstveni zavodi vsak za svoje udeležence. Za potrebe znanstveno raziskovalnega dela in pri izdelavi statističnih analiz se smejo osebni podatki uporabljati in objavljati tako, da identiteta otroka ali identiteta drugih oseb ni razvidna. Podatki iz evidence osebnih podatkov za financiranje prevozov se hranijo pet let. Po tem roku se uničijo.«.

Osnovnim šolam iz tretjega odstavka 47. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 16/24) se do uvedbe razširjenega programa v skladu z 20. členom Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13, 46/16 – ZOFVI-K, 76/23 in 16/24) sredstva za izvedbo razširjenega programa v skladu s prvim odstavkom 20. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13, 46/16 – ZOFVI-K in 76/23) zagotavljajo na podlagi 81. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP, 141/22, 158/22 – ZDoh-2AA, 71/23 in 22/25 – ZZZRO-1).

Ne glede na novi 109.c člen zakona lahko do konca leta 2029 zaposleni v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki delajo polni delovni čas in so člani projektnega oziroma razvojnega tima, izjemoma, če je to nujno zaradi nemotenega izvajanja razvojnega oziroma raziskovalnega dela na področju vzgoje in izobraževanja, sklenejo pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, v obsegu največ petine polnega delovnega časa (dopolnilno delo) tudi z istim delodajalcem. Razvojno oziroma raziskovalno delo iz prejšnjega odstavka je delo na razvojnih oziroma raziskovalnih projektih s področja vzgoje in izobraževanja ter delo na razvojnih nalogah v organizaciji ministrstev ali javnih zavodov iz 28. člena zakona. Pogodba o zaposlitvi iz prvega odstavka tega člena se lahko sklene za določen čas, in sicer največ za čas trajanja razvojnega oziroma raziskovalnega dela iz prejšnjega odstavka. Pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka tega člena mora izvajalec projekta pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za šolstvo. Ta člen se smiselno uporablja tudi za zaposlene v javnih zavodih iz 28. člena zakona.

Ustanovitveni akti srednjih šol se uskladijo s spremenjenim 61.a členom zakona ob prvi spremembi teh aktov, najpozneje pa v petih letih od uveljavitve tega zakona.

Sredstva iz novega 81.a člena zakona se vsako leto od 1. januarja 2027 povečujejo v povprečju za 0,025 odstotne točke, v skladu s proračunskimi možnostmi in razvojnimi prioritetami, dokler se ne doseže ciljna vrednost v BDP.

Pravilniki, ki urejajo splošno in poklicno maturo ter zaključni izpit, se uskladijo z osmim odstavkom spremenjenega 81. člena zakona najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona. Pravilniki, ki urejajo metodologijo financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva in izobraževalnih programov na področju višjega strokovnega šolstva, se uskladijo s spremenjenim prvim, drugim, tretjim in četrtim odstavkom 84. člena zakona najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (Uradni list RS, št. 92/23) se uskladi s spremenjenim 105. členom zakona v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona. Podzakonski predpis iz tretjega odstavka spremenjenega 20.a člena zakona minister izda v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

Sredstva za interesne dejavnosti se osnovnim šolam iz tretjega odstavka 47. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 16/24) zagotavljajo ob upoštevanju postopnega uvajanja razširjenega programa do zaključka šolskega leta 2028/2029.

Druga alineja prvega odstavka spremenjenega 81. člena in spremenjena druga alineja prvega odstavka 82. člena zakona se začneta uporabljati v šolskem letu 2026/2027. Do takrat se uporabljata druga alineja prvega odstavka 81. člena in druga alineja prvega odstavka 82. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP, 141/22, 158/22 – ZDoh-2AA, 71/23 in 22/25 – ZZZRO-1). Spremenjeni drugi odstavek 100. člena zakona se začne uporabljati z dnem začetka uporabe določb zakona, ki ureja visoko šolstvo, ki se nanašajo na mikrodokazila. Do takrat se uporablja drugi odstavek 100. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP, 141/22, 158/22 – ZDoh-2AA, 71/23 in 22/25 – ZZZRO-1). Nova devetnajsta alineja drugega odstavka 135.a člena zakona se začne uporabljati v študijskem letu 2026/27. Spremenjeni 20.a člen zakona se začne uporabljati v šolskem letu 2026/2027. Do takrat se uporablja 20.a člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP, 141/22, 158/22 – ZDoh-2AA, 71/23 in 22/25 – ZZZRO-1).

Postopki vpisa v razvid izvajalcev javno veljavnih programov, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP, 141/22, 158/22 – ZDoh-2AA, 71/23 in 22/25 – ZZZRO-1). Postopki imenovanja in razrešitve ravnatelja in direktorja, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP, 141/22, 158/22 – ZDoh-2AA, 71/23 in 22/25 – ZZZRO-1).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 411-10/25-1/39 Ljubljana, dne 20. junija 2025 EPA 1944-IX Državni zbor