Zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas (ZUDPNP)

S tem zakonom se z namenom ohranitve delovnih mest zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela delodajalcu ali delodajalki (v nadaljnjem besedilu: delodajalec) zaradi nastopa okoliščin na podlagi tega zakona omogoča odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca ali delavke (v nadaljnjem besedilu: delavec), ki ima pri delodajalcu sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas (v nadaljnjem besedilu: odreditev dela s skrajšanim delovnim časom).

Delodajalec, ki delavcu v skladu s prejšnjim členom zagotavlja delo za vsaj polovični delovni čas, lahko zaradi povračila izplačanega nadomestila plače za preostali del delovnega časa do polnega delovnega časa, za katerega je delavcu odrejeno začasno čakanje na delo v deležu od 5 do 20 ur tedensko, uveljavlja delno povračilo izplačanega nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, določeno s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: delno povračilo nadomestila plače).

(1)Pravico do delnega povračila nadomestila plače lahko uveljavlja delodajalec, ki zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in je pravna ali fizična oseba, vpisana v Poslovni register Slovenije, ali fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost, vpisana v Register kmetijskih gospodarstev, ter po lastni oceni najmanj 30 % delavcev mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.

(2)Pravico do delnega povračila nadomestila plače lahko uveljavlja delodajalec iz prejšnjega odstavka, ki izpolnjuje naslednje pogoje: – nad njim na dan vložitve vloge ni začet postopek stečaja in ni v postopku likvidacije; – ima izpolnjene vse obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, oziroma, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje vloge znaša manj kot 50 eurov. Šteje se, da prijavitelj ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge; – ni neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine.

(1)Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če sindikata pri delodajalcu ni, pa s svetom delavcev, in pridobiti pisno mnenje sindikata oziroma sveta delavcev v treh delovnih dneh od zaključka posvetovanja ter v treh delovnih dneh nanj podati pisni odziv. Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na način, običajen pri delodajalcu.

(2)Če se spremenijo okoliščine odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, zlasti obseg dela s skrajšanim delovnim časom, število zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanje odreditve, ki so bile podlaga za sprejetje odločitve, je treba opraviti novo posvetovanje iz prejšnjega odstavka.

(3)Delodajalec pisno odredi delavcu delo s skrajšanim delovnim časom pred nastopom dela s skrajšanim delovnim časom. V pisni odredbi določi obseg skrajšanega delovnega časa, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa, čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom, razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa, čas trajanja odmora med delom, višino povračila stroškov v zvezi z delom, možnost in način poziva delavcu, da delo ponovno opravlja s polnim delovnim časom, višino nadomestila plače, opozorilo glede pravice in dolžnosti usposabljanja ali izobraževanja in opozorilo, da se mora delavec v petih delovnih dneh od odreditve skrajšanega delovnega časa prijaviti v evidenco delavcev, vključenih v shemo skrajšanega delovnega časa pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) in o tem obvestiti delodajalca. Pisna odredba se delavcu vroči v skladu s pravili vročanja iz zakona, ki ureja delovna razmerja. Če delodajalec delavca pozove, da opravlja delo s polnim delovnim časom, mora o tem predhodno obvestiti zavod in Inšpektorat Republike Slovenije za delo (v nadaljnjem besedilu: IRSD).

(1)Delavec, ki mu je začasno odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom.

(2)V času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom v skladu s tem zakonom ima delavec: – pravico do plačila za delo v času, ko dejansko dela; – za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega časa ne dela, pravico do nadomestila plače, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga; – pravico do odmora med delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu; – obveznost, da na zahtevo delodajalca opravlja delo s polnim delovnim časom.

(3)Če je delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom odsoten z dela v primerih, določenih z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, pri čemer se upošteva delovna obveznost delavca, kot je določena s pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. Osnova za višino nadomestila plače se določi glede na plačo, ki bi jo delavec prejel, če bi delal polni delovni čas.

(4)Nadomestilo plače, ki ga delavec prejme za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega časa ne dela, ne sme znašati manj kot del minimalne plače, sorazmeren obsegu razlike med skrajšanim in polnim delovnim časom.

(5)Delavec se mora v času odrejenega skrajšanega delovnega časa v skladu s tem zakonom v petih delovnih dneh od odreditve skrajšanega delovnega časa prijaviti v evidenco delavcev, vključenih v shemo skrajšanega delovnega časa pri zavodu, in o tem obvestiti delodajalca. Delavec ima v času odrejenega skrajšanega delovnega časa pravico in dolžnost vključitve v usposabljanje in izobraževanje v skladu z 19. členom tega zakona.

(6)V času dela s polnim delovnim časom se delavcu ni treba usposabljati in izobraževati na podlagi tega zakona.

(1)V obdobju upravičenosti do delnega povračila nadomestila plače mora delodajalec delavcem, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom na podlagi tega zakona, redno izplačevati plačo, dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi, in nadomestilo plače v sorazmernem delu glede na odrejeni delež dela oziroma delnega začasnega čakanja na delo.

(2)Ne glede na skupno višino plače in višino nadomestila plače za skrajšani delovni čas po tem zakonu, je najnižja osnova za obračun prispevkov osnova, ki je določena v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

(3)Delodajalec ne sme: – v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, in delavcem, ki zasedajo istovrstna delovna mesta, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov (prepoved odpuščanja). Prepoved odpuščanja velja tudi po prenehanju prejemanja delnega povračila nadomestila plače še toliko časa, kot je trajalo obdobje prejemanja nadomestila plače, vendar ne manj kot en mesec; – v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.

(4)Delodajalec mora voditi evidenco o izrabi delovnega časa v skladu z zakonom, ki ureja evidence na področju dela in socialne varnosti.

(1)Na podlagi tega zakona delodajalec ne sme odrediti dela s skrajšanim delovnim časom delavcu: – ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema nadomestilo zaradi dela s krajšim delovnim časom od polnega na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu; – v času teka odpovednega roka na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga; – s katerim je v delovnem razmerju manj kot tri mesece ali je v zadnjih treh mesecih pri tem delodajalcu zaposlen za krajši delovni čas od polnega; – za katerega prejema subvencionirano plačo iz programov, sofinanciranih iz proračuna Republike Slovenije ali sredstev kohezijske politike.

(2)Če delavec postane upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu po odreditvi dela s krajšim delovnim časom, odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, na podlagi zakona preneha s prvim dnem upravičenosti do dela s krajšim delovnim časom. O upravičenosti dela s krajšim delovnim časom iz tega odstavka mora delodajalec obvestiti zavod v osmih dneh od nastopa te okoliščine.

Pravico do delnega povračila nadomestila plače lahko delodajalec v skladu s tem poglavjem uveljavlja zaradi naravne ali druge nesreče oziroma kriznih razmer, kot so določene z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, in ki se aktivirajo z načrti zaščite in reševanja.

Ne glede na določbo prvega odstavka 3. člena tega zakona lahko pravico do delnega povračila nadomestila plače v skladu s tem poglavjem uveljavlja tudi delodajalec, ki po lastni oceni najmanj 30 % delavcev mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela v poslovni enoti, ki je vpisana v Poslovni register Slovenije, ki je na območju, na katerem je aktiviran načrt zaščite in reševanja.

Delavcem, katerim zaradi narave delovnega mesta oziroma vrste dela ni mogoče odrediti dela s skrajšanim delovnim časom v enakomernem tedenskem obsegu zagotavljanja dela, lahko delodajalec ne glede na določbo 2. člena tega zakona tedenski obseg delovnega časa izravna v obdobju meseca, za katerega delodajalec uveljavlja delno povračilo nadomestila plač, pri čemer mora v odredbi iz tretjega odstavka 4. člena tega zakona določiti razporeditev delovnega časa na način, da je za referenčno obdobje enega meseca vnaprej razvidno, katere dneve ima delavec delovno obveznost in v kakšnem obsegu.

Delodajalec lahko posameznemu delavcu odreja delo s skrajšanim delovnim časom v skladu s tem poglavjem za posamezno naravno ali drugo nesrečo ali krizne razmere v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, za skupno obdobje največ šest mesecev v 24 mesecih od prve odreditve, ko trajajo razlogi iz 8. člena tega zakona.

(1)Pravico do delnega povračila nadomestila plače lahko delodajalec v skladu s tem poglavjem uveljavlja na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), s katerim vlada določi skupino ali oddelke dejavnosti v skladu z uredbo, ki določa standardno klasifikacijo dejavnosti, v katerih so nastopile okoliščine, na katere delodajalci iz teh dejavnosti z razumnimi ukrepi niso mogli vplivati in ne preprečiti njihovega začasnega negativnega vpliva na obseg svojega poslovanja ter s tem na začasno nemožnost zagotavljanja zadostnega obsega dela svojim delavcem.

(2)Vlada v sklepu iz prvega odstavka tega člena določi tudi dogodke, zaradi katerih so nastopile okoliščine, ki vplivajo na poslovanje delodajalcev ter obdobje, v katerem delodajalec delavcu odredi delo s skrajšanim delovnim časom in uveljavlja delno povračilo nadomestila plače v skladu s tem poglavjem.

(1)Sprejetje sklepa iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko vladi predlaga ministrstvo, pristojno za delo, na podlagi: – predhodnega predloga ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, ki mu je priloženo utemeljeno poročilo glede stanja in razmer v gospodarstvu z utemeljitvijo, zakaj delodajalci negativnega vpliva teh okoliščin na obseg svojega poslovanja niso mogli predvideti in ga z razumnimi ukrepi ali prilagoditvami preprečiti. Poročilo iz prejšnjega stavka mora vsebovati tudi analizo ključnih finančnih in strukturnih kazalnikov po dejavnostih ter primerjavo teh kazalnikov s trendi v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: EU) ali širše, in analizo kazalnika gospodarske klime, ki ga objavlja Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SURS), vključno s posameznimi kazalniki zaupanja v predelovalni dejavnosti, storitveni dejavnosti, trgovini na drobno in gradbeništvu; – rednih pregledov gospodarskih gibanj, ki jih na podlagi uradnih statističnih podatkov pripravlja Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljnjem besedilu: UMAR); in – podatkov zavoda o stanju na trgu dela.

(2)Predlog ministrstva, pristojnega za delo, iz prejšnjega odstavka vsebuje obdobje, v katerem lahko delodajalec delavcu odredi delo s skrajšanim delovnim časom in uveljavlja delno povračilo nadomestila plače.

(3)Vlada sklep iz prejšnjega člena izda na podlagi predloga ministrstva, pristojnega za delo, in poročila ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, če presodi, da so podane okoliščine iz prvega odstavka 12. člena tega zakona.

(4)Sklep iz prejšnjega člena se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Delodajalec lahko posameznemu delavcu odredi delo s skrajšanim delovnim časom v skladu s tem poglavjem v obdobju, določenem v sklepu vlade iz 12. člena tega zakona, vendar največ za obdobje šestih mesecev.

(1)Delodajalec uveljavi pravico do delnega povračila nadomestila plače v skladu z 2. členom tega zakona z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri zavodu v 15 dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom. Veljavnost oddaje vloge ni pogojena z elektronskim podpisom.

(2)Vlogi delodajalec priloži: 1. seznam delavcev, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, in pisno odredbo delavcu o skrajšanju polnega delovnega časa za vsakega delavca; 2. pisno izjavo, za katero kazensko in materialno odgovarja, o začasni nezmožnosti zagotavljanja dela delavcem iz prvega odstavka 3. člena tega zakona; 3. pisno obrazložitev okoliščin, iz katerih izhaja, da delavcem ne more zagotavljati dela, in listine, ki izkazujejo navedbe v obrazložitvi; 4. pisno izjavo, da ima na dan vložitve vloge plačane zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki znašajo 50 eurov in več, in da ima na dan vložitve vloge izpolnjene obveznosti iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge; 5. pisno izjavo, da ni odredil dela s skrajšanim delovnim časom delavcem v času teka odpovednega roka na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga; 6. pisno izjavo, s katero se zaveže, da v obdobju delnega povračila nadomestila plače ali najmanj mesec dni po tem obdobju ne bo kršil prepovedi odpuščanja iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena tega zakona; 7. pisno izjavo, da je delavcem na dan vložitve vloge izplačal plačo in vsa nadomestila plače ter izpolnil vse obveznosti iz delovnega razmerja, ki pripadajo posameznemu delavcu; 8. pisno izjavo, da za delavca, za katerega uveljavlja delno povračilo nadomestila plače, ne bo prejemal plače iz drugih javnih virov; 9. pisno izjavo, da delavec, za katerega uveljavlja delno povračilo nadomestila plače, ni prejemnik nadomestila zaradi dela s krajšim delovnim časom od polnega na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; 10. pisno izjavo, da ni neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine; 11. pisno izjavo, da z delavcem, za katerega uveljavlja delno povračilo nadomestila plače, ni v delovnem razmerju manj kot tri mesece; 12. pisno izjavo, da delavec, za katerega uveljavlja delno povračilo nadomestila plače, v zadnjih treh mesecih pri delodajalcu ni bil zaposlen za krajši delovni čas od polnega.

(3)V primeru uveljavljanja pravice iz II. poglavja tega zakona delodajalec vlogi, poleg dokazil iz prejšnjega odstavka, priloži tudi dokazila, da zaradi naravne ali druge nesreče oziroma nastanka kriznih razmer, zaradi katerih je bil aktiviran načrt zaščite in reševanja, ne more zagotavljati dela.

(4)Zavod odloči o vlogi v 15 dneh od prejema popolne vloge z odločbo. Zoper odločbo o pravici do delnega povračila nadomestila plače v skladu s tem poglavjem je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za delo.

(1)Višina delnega povračila nadomestila plače iz tega zakona znaša 60 % izplačanega nadomestila plače brez prispevkov delodajalca (bruto I).

(2)Delno povračilo nadomestila plače iz prejšnjega odstavka ne more biti višje od 50 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, po podatkih SURS.

(1)Delodajalec uveljavlja delno povračilo nadomestila plače za pretekli mesec z zahtevkom za izplačilo, ki ga vloži pri zavodu na podlagi odločbe o delnem povračilu nadomestila plače, vendar najpozneje v sedmih mesecih od dokončnosti odločbe iz četrtega odstavka 15. člena tega zakona. Zahtevek, vložen po poteku roka iz prejšnjega stavka, zavod s sklepom zavrže.

(2)Zahtevku delodajalec priloži seznam oseb, za katere uveljavlja pravico, in izpis iz evidence o izrabi delovnega časa delavca v skladu z zakonom, ki ureja evidence na področju dela in socialne varnosti.

(3)Delodajalec lahko zahteva izplačilo delnega povračila nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.

(4)Zahtevek za izplačilo se z odločbo delno ali v celoti zavrne, če delodajalec: – uveljavlja delno povračilo nadomestila plače v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena; – ne izkaže vodenja evidence o izrabi delovnega časa delavca, za katerega uveljavlja delno povračilo nadomestila plače, v skladu z zakonom, ki ureja evidence na področju dela in socialne varnosti.

(5)Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za delo.

(6)Delno povračilo nadomestila plače se delodajalcu izplačuje mesečno, in sicer najpozneje zadnji dan meseca, ki sledi mesecu oddaje pravilnega in popolnega zahtevka za izplačilo iz prvega odstavka tega člena.

(1)Če delodajalec ravna v nasprotju s 4. ali 6. členom tega zakona ali če je v postopku uveljavljanja pravice do delnega povračila nadomestila plače predložil neresnična dokazila iz drugega ali tretjega odstavka 15. člena tega zakona, mora sredstva, prejeta na podlagi tega zakona, v celoti vrniti.

(2)Delodajalec, ki je bil upravičen do delnega povračila nadomestila plače iz tega zakona, mora prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju: – prejemanja sredstev in – po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako celotnemu obdobju prejemanja sredstev.

(3)Delodajalec, ki je prejel delno povračilo nadomestila plače na podlagi tega zakona, mora v primeru, da je v enem letu od izdane odločbe iz četrtega odstavka 15. člena tega zakona prišlo do sprejetja sklepa skupščine o udeležbi v dobičku, izplačil dividend ali dohodkov, ki se izplačujejo kot dividende, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil plačil za poslovno uspešnost poslovodstvu, o tem seznaniti zavod in prejeta sredstva vrniti v celoti.

(4)Delodajalec, ki je prejel delno povračilo nadomestila plače na podlagi tega zakona, mora v primeru, da je v drugem ali tretjem letu od izdane odločbe iz četrtega odstavka 15. člena tega zakona prišlo do sprejetja sklepa skupščine o udeležbi v dobičku, izplačil dividend ali dohodkov, ki se izplačujejo kot dividende, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil plačil za poslovno uspešnost poslovodstvu, o tem seznaniti zavod in enak znesek, ki je izplačan za namene udeležbe v dobičku, izplačila dividend ali dohodkov, ki se izplačujejo kot dividende, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil plačil za poslovno uspešnost poslovodstvu, vrniti v proračun, in sicer do 50 % vrednosti prejetih povračil nadomestila plač na podlagi tega zakona. Pri tem se vrednost prejetih delnih povračil nadomestil plače revalorizira na podlagi povprečna letne stopnje inflacije, kot jo vsako leto objavi SURS. Obveznost iz prvega stavka tega odstavka velja tudi za vse pravne naslednike in povezane družbe delodajalca.

(5)O vračilu prejetih sredstev na podlagi prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena odloči zavod z odločbo. Zoper odločbo o vračilu prejetih sredstev je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za delo. Delodajalec mora prejeta sredstva vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema delnega povračila nadomestila plače do dneva vračila.

(6)Če obveznost iz naslova vračila prejetega delnega povračila nadomestila plače ni plačana v roku iz prejšnjega odstavka, se prisilno izterja. Izvršbo opravi Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

(7)Če FURS ugotovi obstoj okoliščin iz tretjega ali četrtega odstavka tega člena, o tem obvesti zavod, ki izda odločbo iz petega odstavka tega člena.

(1)Delavec in zavod se dogovorita o vrsti usposabljanja in izobraževanja, v katerega se bo delavec vključil v času odreditve dela s skrajšanim delovnim časom.

(2)Seznam razpoložljivih usposabljanj in izobraževanj objavi zavod na svoji spletni strani.

(3)Delavec se lahko usposablja ali izobražuje na podlagi tega zakona tako, da uporablja spletno učno platformo za samostojno učenje, ki jo zagotavlja zavod, ali se v usposabljanja ali izobraževanje vključi pri izvajalcu, ki je uvrščen v register zunanjih izvajalcev aktivnosti programov aktivne politike zaposlovanja, ali pri izvajalcu, ki je vpisan v register izvajalcev postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij, ki ga v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije, vodi Državni izpitni center.

(4)Delavec je za vsako uro dejanske prisotnosti v programu usposabljanja ali izobraževanja upravičen do dodatka za vključitev v višini dodatka za aktivnost, določenega v pravilniku, ki ureja izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Za uro dejanske prisotnosti šteje tudi pedagoška ura, kadar je tako določeno v programu usposabljanja ali izobraževanja.

(5)Delavec je za vključitev v program usposabljanja ali izobraževanja upravičen do povračila potnih stroškov na način in v višini dodatka za prevoz, določenega v pravilniku, ki ureja izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja.

(6)Delavcu, ki uspešno zaključi program in usposabljanje, zavod v 30 dneh od predložitve dokazila o uspešnem zaključku, izplača denarno nagrado v višini 100 eurov.

(1)Zavod za namen dodeljevanja delnega povračila nadomestila plače in izvajanje nadzora vodi evidenco delodajalcev, ki uveljavljajo pravice iz tega zakona, in evidenco delavcev, vključenih v shemo skrajšanega delovnega časa.

(2)Evidenca delodajalcev, ki uveljavljajo pravice iz tega zakona, vsebuje naslednje podatke: 1. firmo in sedež oziroma ime in naslov delodajalca; 2. matično številko delodajalca; 3. davčno številko delodajalca; 4. številko transakcijskega računa delodajalca; 5. osebno ime, telefonsko številko in e-naslov kontaktne osebe delodajalca; 6. osebno ime zakonitega zastopnika delodajalca; 7. višino izplačanih sredstev in namen izplačila; 8. seznam delavcev, vključenih v ukrepe iz tega zakona, in vrsto usposabljanja oziroma izobraževanja; 9. datum izvedenega nadzora; 10. ugotovitve nadzora; 11. o terjatvah in načinu vračanja neupravičeno prejetih sredstev; 12. datum vračila terjatve; 13. o pritožbah; 14. o začetku in zaključku sodnih postopkov, v katerih ima v zvezi z izvajanjem določb tega zakona položaj stranke (vrsta sodnega postopka, predmet spora, opravilna številka, izrek izida postopka); 15. podatek o izpolnjenih vseh zapadlih obveznih dajatvah in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo (obveznosti so/niso poravnane); 16. podatek IRSD o pravnomočnem ugotovljenem prekršku.

(3)Evidenca delavcev, vključenih v shemo skrajšanega delovnega časa, vsebuje naslednje podatke: 1. osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča; 2. EMŠO; 3. telefonsko številko in elektronski naslov, na katerem je delavec dosegljiv (če sta na razpolago in če oseba privoli v obdelavo podatkov); 4. številko transakcijskega računa delavca; 5. vrsto, trajanje in izvajalca usposabljanja oziroma izobraževanja na podlagi tega zakona; 6. podatek o uspešnosti dokončanja programa usposabljanja ali izobraževanja; 7. podatek o zavezancu za prijavo v zavarovanje; 8. pravno podlago za zavarovanje; 9. datum začetka in datum prenehanja zavarovanja; 10. podatek o dejanskem in polnem delovnem času.

(4)Zavod podatke v evidencah iz drugega in prejšnjega odstavka hrani pet let po vnosu podatkov v evidenco, v primeru povračil iz sredstev EU pa deset let po vnosu podatkov v evidenco. Po poteku rokov hrambe iz prejšnjega stavka zavod podatke izbriše, če niso na podlagi zakona, ki ureja arhivsko gradivo in arhive, opredeljeni kot arhivsko gradivo. Za raziskovalne namene lahko zavod po poteku rokov hrambe iz prvega stavka podatke hrani samo v anonimizirani obliki.

(1)Za namen dodeljevanja delnega povračila nadomestila plače, vodenja evidenc in izvajanja nadzora zavod pridobiva od delodajalcev osebno ime, telefonsko številko in e-naslov kontaktne osebe delodajalca ter brezplačno iz obstoječih zbirk osebnih podatkov in uradnih evidenc naslednje podatke o delavcih, za katere delodajalec uveljavlja ali prejme delno povračilo nadomestila plače od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije: osebno ime, EMŠO, podatke o zavezancu za prijavo v zavarovanje, pravni podlagi za zavarovanje, datumu začetka in datumu prenehanja zavarovanja, podatek o dejanskem in polnem delovnem času.

(2)Za namen izplačevanje dodatka za aktivnost, povračilo potnih stroškov in denarno nagrado ob uspešnem zaključku izobraževanja oziroma usposabljanja in vodenja evidenc zavod pridobiva od delavcev osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča, EMŠO, telefonsko številko in kontaktni elektronski naslov, na katere je delavec dosegljiv, številko transakcijskega računa in od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije: osebno ime, EMŠO, podatke o zavezancu za prijavo v zavarovanje, pravno podlago za zavarovanje, datumu začetka in datumu prenehanja zavarovanja, podatek o dejanskem in polnem delovnem času.

(3)Zavod za delavce, za katere delodajalec uveljavlja ali prejme delno povračilo nadomestila plače, brezplačno pridobiva tudi davčno številko, osebno ime in EMŠO iz zbirk osebnih podatkov upravljavca Centralnega registra prebivalstva in sicer zgolj v obsegu, potrebnem za dodeljevanje delnega povračila nadomestila plače in izvajanje nadzora nad dodelitvijo ter izplačevanjem delnega povračila nadomestila plače na podlagi tega zakona.

(4)Za namen dodeljevanja delnega povračila nadomestila plače, vodenja evidenc in izvajanja nadzora pri delodajalcih, ki uveljavljajo delno povračilo nadomestila plače, ima zavod pravico brezplačno pridobivati podatke o višini in urah izplačanega nadomestila delavcem, s katerimi razpolaga FURS ter podatke o pravnomočno ugotovljenih kršitvah delovnopravne zakonodaje od IRSD in podatke Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, ki jih potrebuje za vodenje evidence po drugem odstavku prejšnjega člena.

(5)Za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti delodajalca zavod od delodajalca pridobiva podatke iz evidence izrabe delovnega časa, plačilno listo delavca za katerega je delodajalec uveljavljal ukrep iz tega zakona, dokazilo o izplačilu nadomestila plače delavcu, ki jih zavod potrebuje za izplačevanje ali izvajanje nadzora na podlagi tega zakona in na katerih mora delodajalec prekriti podatke, ki se ne nanašajo na uveljavljanje in izplačilo nadomestila plače za skrajšani delovni čas na podlagi tega zakona.

(6)Podatki, ki jih pridobi zavod na podlagi prvega, drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena, se hranijo pet let po vnosu podatkov v evidenco, v primeru povračil iz sredstev EU se podatki hranijo deset let po vnosu podatkov v evidenco. Po potekih rokov hrambe iz prejšnjega stavka zavod podatke izbriše, če niso na podlagi zakona, ki ureja arhivsko gradivo in arhive, opredeljeni kot arhivsko gradivo.

(7)Zavod za namen nadzora lahko evidenci, ki jih vodi po prejšnjem členu, poveže z evidencami upravljavcev, ki so določeni v prvem, drugem, tretjem, četrtem in petem odstavku tega člena, pri čemer je obvezen podatek za povezovanje EMŠO.

(1)Za izplačilo sredstev, dodeljenih z odločbo iz četrtega odstavka 15. člena tega zakona, se zagotavljajo sredstva v proračunu Republike Slovenije.

(2)Za izvajanje usposabljanja in izobraževanja ter izplačila delavcem, vključenim v usposabljanje in izobraževanje na podlagi tega zakona, se zagotavljajo sredstva v proračunu Republike Slovenije.

(3)Če so izpolnjeni pogoji upravičenosti stroškov za sredstva, dodeljena z odločbo iz četrtega odstavka 15. člena tega zakona, se v skladu z zakonodajo EU lahko uveljavljajo povračila iz sredstev EU.

Uspešnost in učinkovitost usposabljanj in izobraževanj na podlagi tega zakona sta predmet vrednotenja, ki ga izvede zavod. Z naknadnim vrednotenjem zavod ugotavlja uspešnost in učinkovitost usposabljanj in izobraževanj, ki so bila izvedena, njihov vpliv na kompetence delavcev ter na razvoj posameznika in podjetja. Naknadno vrednotenje vsebuje tudi pripravo priporočil za učinkovitejše izvajanje usposabljanj in izobraževanj. Naknadno vrednotenje se izvede najpozneje do konca januarja za preteklo leto.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravlja IRSD v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.

Zavod opravlja kontrole nad dodelitvijo in izplačevanjem delnega povračila nadomestila plače. V primeru ugotovljenih kršitev izda odločbo iz petega odstavka 18. člena tega zakona.

(1)Z globo od 10.000 do 50.000 eurov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki prejme delno povračilo nadomestila plače, če: 1. krši obveznost posvetovanja pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom s sindikatom oziroma svetom delavcev oziroma obveznost obvestitve delavcev na običajen način (prvi odstavek 4. člena); 2. krši prepoved odpuščanja (prva alineja tretjega odstavka 6. člena); 3. v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače odredi nadurno delo, neenakomerno razporedi ali začasno prerazporedi delovni čas, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom (druga alineja tretjega odstavka 6. člena); 4. ne seznani zavoda z izplačili dobička, izplačili dividend ali dohodkov, ki se izplačujejo kot dividende, nakupih lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačilih nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu (tretji in četrti odstavek 18. člena).

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se manjši delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev in stori prekršek iz prejšnjega odstavka, kaznuje z globo od 1.500 do 8.000 eurov.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, kaznuje z globo od 450 do 1.200 eurov.

(4)Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Za prekršek iz prejšnjega člena se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene v prejšnjem členu.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 110-04/25-2/22 Ljubljana, dne 18. junija 2025 EPA 1998-IX Državni zbor