11. člen

(1)Obratovalni monitoring mora zavezanec zagotavljati kot: – trajne meritve emisije snovi za tiste snovi, za katere je treba izvesti trajne meritve v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi v zrak, ali z zaključki o BAT, – občasne meritve emisije snovi za tiste snovi, ki niso snovi iz prejšnje alineje in za katere je za posamezno vrsto naprav s predpisi, ki urejajo emisijo snovi v zrak, ali z zaključki o BAT določena mejna vrednost, – občasne meritve emisije snovi vseh tistih snovi, ki niso snovi iz prve in druge alineje tega odstavka, razen če je največji masni pretok teh snovi iz naprave enak mejnemu masnemu pretoku ali manjši od njega ter je na podlagi sestave neočiščenega odpadnega plina mogoče izključiti prekoračitev mejnega masnega pretoka, – izdelavo ocene o dejanskem letnem času obratovanja naprave.

(2)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka občasnih meritev emisije snovi ni treba izvajati za celotni prah, metan, vodik, ogljikov dioksid, delno fluorirane ogljikovodike, didušikov oksid, amonijak, nemetanske hlapne organske spojine, popolnoma fluorirane ogljikovodike in žveplov heksafluorid, če je izvajanje občasnih meritev zaradi narave vira emisij nepraktično izvajati in je za posamezno napravo mogoče izračunati letno količino emisije v zrak na podlagi podatkov o nastajanju teh snovi pri obratovanju naprave in če izvajanje meritev emisije snovi ni določeno v okoljevarstvenem dovoljenju, izdanem za to napravo.

(3)Za snovi, za katere je treba izvajati meritve koncentracij v odpadnih plinih na podlagi prvega odstavka tega člena, je treba ocenjevati tudi razpršene in ubežne emisije iz naprave.

(4)Če je za obratovanje naprave v okoljevarstvenem dovoljenju določen drugačen način izvajanja obratovalnega monitoringa, kakor je določen v prvem, drugem ali tretjem odstavku tega člena, mora zavezanec zagotoviti izvajanje meritev obratovalnega monitoringa na način iz okoljevarstvenega dovoljenja.