Uredba o koncesiji za gradnjo in gospodarjenje z vzporednim levim tirom železniške proge Divača-Koper

(1)Ta uredba je koncesijski akt za koncesijo za gradnjo in gospodarjenje z vzporednim levim tirom železniške proge na odseku Divača−Koper (v nadaljnjem besedilu: vzporedni levi tir).

(2)Ta uredba določa trajanje koncesije, njeno območje, naloge koncesionarja kot investitorja v javno železniško infrastrukturo vzporednega levega tira, način financiranja gradnje vzporednega levega tira in naloge finančnega inženiringa, ki ga izvaja koncesionar, pravice in obveznosti koncesionarja med gradnjo vzporednega levega tira, pravice in obveznosti koncedenta v zvezi z gradnjo vzporednega levega tira, način določitve javne železniške infrastrukture vzporednega levega tira, ureditev razmerij med koncesionarjem in upravljavcem vzporednega levega tira, pravice in obveznosti koncesionarja v zvezi z gospodarjenjem z vzporednim levim tirom, obveznosti koncesionarja v zvezi z zagotavljanjem dosegljivosti vzporednega levega tira, vire financiranja koncesije med obratovanjem vzporednega levega tira, način določitve in plačevanja plačila za dosegljivost, nadzor nad izvajanjem koncesije, prenehanje koncesijskega razmerja ter pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi s prenehanjem koncesije.

(1)Koncesija po tej uredbi zajema: – koncesijo gradnje vzporednega levega tira; – koncesijo storitev gospodarjenja z vzporednim levim tirom.

(2)Naloge koncesionarja v zvezi z gradnjo vzporednega levega tira in gospodarjenjem z njim določa Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača−Koper (Uradni list RS, št. 51/18 in 95/24; v nadaljnjem besedilu: ZIUGDT), v skladu z njim pa tudi ta uredba in koncesijska pogodba.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo: 1. »delovni dan« je dan v tednu od vključno ponedeljka do petka, razen dni, ki so dela prosti po zakonu, ki ureja dela proste dneve v Republiki Sloveniji; 2. »gradbeno dovoljenje za vzporedni levi tir« je gradbeno dovoljenje, izdano za gradnjo levega tira na podlagi Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper (Uradni list RS, št. 43/05, 48/11, 59/14, 88/15 in 92/24), z vsemi morebitnimi poznejšimi obnovitvami, posodobitvami ali dograditvami na isti trasi; 3. »koncedent« je Republika Slovenija; 4. »koncesija« je s to uredbo in koncesijsko pogodbo urejeno razmerje med koncedentom in koncesionarjem v zvezi z gradnjo vzporednega levega tira in gospodarjenjem z njim; 5. »koncesionar« je družba 2TDK, Družba za razvoj projekta, d. o. o., kot je opredeljena z ZIUGDT; 6. »objekti in naprave javne železniške infrastrukture vzporednega levega tira« (v nadaljnjem besedilu: objekti in naprave vzporednega levega tira) so vsi objekti in naprave, zgrajeni na zemljiščih, ki v skladu z ZIUGDT dobijo status grajenega javnega dobra; do pridobitve tega statusa štejejo za objekte in naprave drugega tira vsi objekti in naprave, katerih izgradnja je predvidena z gradbenim dovoljenjem za vzporedni levi tir na območju koncesije; 7. »območje koncesije« so zemljišča in objekti na njih, vključno s predori in drugimi premostitvenimi objekti med njimi in dovoznimi potmi, na katerih koncesionar izvaja svoje pravice in obveznosti iz koncesijskega razmerja; 8. »obnova« je financiranje in organiziranje obnovitvenih del ter skrb za njihovo izvedbo in nadzor nad njimi; 9. »obnovitvena dela« so večja gradbena, inštalacijska in druga podobna dela ter storitve, ki povečajo vrednost javne železniške infrastrukture drugega tira, vendar ne spremenijo splošnega delovanja te infrastrukture; 10. »tveganje« je verjetnost, da bo izpostavljenost možnosti nastanka negotovega dogodka, ki ni odvisen od izključne volje prizadete stranke, povzročila škodo ali drugo negativno posledico; 11. »višja sila« so dogodki oziroma okoliščine, vključno z ravnanji tretjih, ki ob sklenitvi koncesijske pogodbe niso obstajale in jih tudi ni bilo mogoče predvideti, jih ni povzročila stranka te pogodbe, jih nobena od strank te pogodbe ne more odvrniti ali odvrniti njihovih posledic ter koncesionarju objektivno ne glede na dodatne napore in stroške onemogočajo izvajanje obveznosti po tej pogodbi; višja sila so na primer naravne nesreče, prometne in druge nesreče, vojna, državljanski nemiri in podobni dogodki ter okoliščine, ki izpolnjujejo navedene splošne značilnosti višje sile; 12. »vzdrževanje vzporednega levega tira« so dela za vzdrževanje stanja in zmogljivosti obstoječe javne železniške infrastrukture vzporednega levega tira; 13. »začetek obratovanja« je dan, ko so vzpostavljeni vsi dejanski in pravni pogoji za obratovanje v smislu pete alineje 2. člena ZIUGDT, torej dan, ko se lahko začnejo dodeljevanje vlakovnih poti, upravljanje prometa in zaračunavanje uporabnine za uporabo železniške infrastrukture na vzporednem levem tiru.

Naloge koncedenta v koncesijskem razmerju izvaja ministrstvo, pristojno za infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), razen tistih nalog in odločitev, ki so po tej uredbi ali drugem predpisu izrecno v pristojnosti Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

(1)Rok trajanja koncesije za vzporedni levi tir se določi tako, da se koncesija zaključi na isti dan kot koncesija, podeljena za gradnjo in gospodarjenje z drugim tirom železniške proge Divača−Koper v skladu z Uredbo o koncesiji za gradnjo in gospodarjenje z drugim tirom železniške proge Divača−Koper (Uradni list RS, št. 22/19 in 42/25).

(2)Če koncesijska pogodba določa pogoje za začetek njene veljavnosti, začne teči rok koncesije z izpolnitvijo zadnjega od pogojev za začetek veljavnosti pogodbe.

(3)Rok koncesije ne teče, če koncesionar dlje kot tri mesece ne more izvajati svojih bistvenih obveznosti iz koncesijskega razmerja zaradi višje sile.

(4)Posledica prekinitve roka koncesije iz prejšnjega odstavka je, da rok koncesije preneha teči zaradi nastanka višje sile. Rok koncesije znova začne teči, ko preneha razlog prekinitve, vendar najpozneje 24 mesecev po nastopu prekinitve. Koncedent ta rok lahko podaljša. Medsebojne pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v času prekinitve roka koncesije določa koncesijska pogodba.

(5)Za obdobje podaljšanja koncesije iz četrtega odstavka 5. člena Uredbe o koncesiji za gradnjo in gospodarjenje z drugim tirom železniške proge Divača−Koper (Uradni list RS, št. 22/19 in 42/25) se podaljša tudi koncesija po tej uredbi.

(6)Po preteku roka iz prejšnjega odstavka koncesijska pogodba preneha, razen če se pred njegovim potekom koncedent in koncesionar dogovorita drugače.

(1)Do pridobitve gradbenega dovoljenja za vzporedni levi tir obsega območje koncesije vsa zemljišča, na katerih se izvajajo pripravljalna dela in so določena z Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper (Uradni list RS, št. 43/05, 48/11, 59/14, 88/15 in 92/24).

(2)Po pridobitvi gradbenega dovoljenja za vzporedni levi tir in do končane izgradnje obsega območje koncesije vsa zemljišča, na katerih se v skladu z gradbenim dovoljenjem izvajajo gradbena in z njimi povezana dela.

(3)Po končani izgradnji obsega območje koncesije vsa zemljišča in objekte javne železniške infrastrukture, ki v skladu z 19. členom ZIUGDT pridobijo status grajenega javnega dobra.

(4)V času veljavnosti koncesijskega razmerja po tej uredbi lahko gradnje in storitve, ki so predmet koncesije na območju koncesije, izvaja le koncesionar ali osebe, ki jih koncesionar pooblasti s pogodbo.

(1)Koncedent podeli koncesionarju koncesijo brez izvedbe postopka podelitve koncesije, saj koncesionar izpolnjuje pogoje notranjega izvajalca po predpisih o javnem naročanju in podeljevanju koncesijskih pogodb.

(2)Koncesija je podeljena s sklenitvijo koncesijske pogodbe po začetku veljavnosti te uredbe. Če koncesijska pogodba določa pogoje za začetek njene veljavnosti, je koncesija podeljena z izpolnitvijo zadnjega od pogojev za začetek veljavnosti koncesijske pogodbe.

(3)Koncesionar mora ves čas trajanja koncesije izpolnjevati pogoje notranjega izvajalca po predpisih o javnem naročanju in podeljevanju koncesijskih pogodb.

(1)Če ta uredba določa, da koncesionar ali koncedent nosi določeno tveganje, ta oseba v svoje breme trpi škodo, dodatne stroške in druge negativne materialne posledice nastopa tega tveganja ne glede na to, ali je ta škoda nastala zaradi ravnanja osebe, ki nosi tveganje, ravnanja tretjih oseb, po naključju ali zaradi višje sile.

(2)Kadar tveganje nosi koncesionar, to tudi pomeni, da te škode ne more vključiti v obračun projekta in na tej podlagi zahtevati povečanje plačila za dosegljivost.

(3)Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena si stranka, ki nosi tveganje, škodo iz prvega odstavka tega člena lahko povrne od druge stranke v koncesijskem razmerju, če je ta zanjo odgovorna, ali od tretje osebe (zavarovanje rizika, uveljavljanje odgovornosti tretje osebe in drugo).

(1)Koncesionar pripravi vse potrebne pravne in strokovno-tehnične podlage ter izvede vse potrebne raziskave, ki bodo omogočale pridobitev gradbenega dovoljenja in izgradnjo vzporednega levega tira.

(2)Koncesionar vse podlage zagotovi pravočasno, tako da ta dejanja ne povzročajo zamud pri gradnji.

(1)Koncesionar pripravi letni poslovni načrt najpozneje do 30. novembra za prihodnje leto. V letni poslovni načrt koncesionarja sta vključena tudi finančni načrt investicije v vzporedni levi tir in poročilo o izvedbi letnega finančnega načrta investicije za preteklo leto. V zadnjih treh koledarskih letih pred potekom roka koncesije mora letni poslovni načrt vsebovati tudi načrt aktivnosti v zvezi s prenehanjem koncesije, prenosom vzporednega levega tira na koncedenta in likvidacijo družbe po prenehanju koncesije.

(2)Letni poslovni načrt se na podlagi četrtega odstavka 44. člena ZIUGDT predloži v soglasje projektno-finančnemu svetu. Koncesionar mora letni poslovni načrt sprejeti do začetka leta, na katero se nanaša. Koncedent lahko v 30 dneh po prejemu letnega poslovnega načrta koncesionarju pošlje pripombe in predloge za dopolnitev načrta. Če koncesionar in koncedent ne uskladita letnega poslovnega načrta v tem roku, lahko koncesionar zaradi zagotovitve nemotenega financiranja gradnje ali gospodarjenja z drugim tirom ravna v skladu z nespornim delom predloga načrta.

(3)Letni poslovni načrt investicije v vzporedni levi tir iz prejšnjega odstavka mora vključevati predvidene vire in projekcijo financiranja investicije v vzporedni levi tir v letu, na katero se nanaša, in načrtovane izdatke v zvezi z investicijo v tem letu, upoštevaje rezultate izvedbe letnega načrta investicije v preteklem letu ter predvideno dinamiko izvedbe celotne investicije do začetka njegovega obratovanja. Vključevati mora načrt zadolževanja in upravljanja dolga investicije za vzporedni levi tir. V njem mora navesti skupno zadolžitev na začetku in koncu zadevnega leta, podatke o posojilih, ki jih namerava najeti v tem obdobju (znesek glavnice posojila, obresti, ročnost in druge bistvene podatke o nameravanem posojilu), podatke o načrtovanem odplačevanju posojil in skupni dolg na koncu zadevnega leta. Pri tem mora izhajati iz sprejetega investicijskega programa za investicijo v vzporedni levi tir ter vsebinsko in postopkovno pojasniti morebitna odstopanja od njega. Če stroški gradnje presežejo višino iz investicijskega programa, mora koncesionar nemudoma predlagati spremembo investicijskega programa.

(1)Vire sredstev koncesionarja za gradnjo določa prvi odstavek 30. člena ZIUGDT.

(2)Koncesionar mora v okviru razpoložljivosti virov za gradnjo vzporednega levega tira uporabiti zlasti razpoložljiva sredstva proračuna Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: evropska sredstva) in kapitalske vložke družbenika, sredstva posojil pa le, če drugi viri, ki jih določa zakon, ne zadoščajo.

(3)Koncesionar mora storiti vse, kar je treba, da pravočasno pridobi potrebna sredstva za gradnjo vzporednega levega tira.

(1)Koncesionar mora kot investitor v vzporedni levi tir pravočasno opraviti vsa potrebna dejanja in sprejeti vse potrebne akte, da v čim večjem obsegu pridobi evropska sredstva za financiranje vzporednega levega tira, in pri tem mora sodelovati s koncedentom. Za opustitev te obveznosti odgovarja v skladu z drugim odstavkom 30. člena ZIUGDT.

(2)Koncedent zagotavlja koncesionarju pomoč in svetovanje pri pridobivanju evropskih sredstev.

(3)Koncesionar je odgovoren za porabo evropskih sredstev v skladu s predpisi in pravnimi akti o njihovi dodelitvi. O tem mora voditi vso potrebno dokumentacijo ter pravočasno in pravilno predložiti zahtevana poročila ter izpolnjevati vse druge obveznosti v zvezi s porabo teh sredstev.

(1)Edini družbenik koncesionarja zagotovi vložke v osnovni kapital koncesionarja.

(2)Koncesionar sprotno obvešča koncedenta o poslovnih dogodkih oziroma okoliščinah, zaradi katerih bi bilo treba zagotoviti dodatna sredstva in s tem omogočiti nemoteno financiranje izgradnje. Pri tem mora pojasniti razloge, zaradi katerih je do teh dogodkov oziroma okoliščin prišlo, kakšne ukrepe je sprejel za omilitev njihovih posledic, ter navesti vse druge informacije, ki so potrebne za ukrep iz tega člena.

(3)V primeru iz prejšnjega odstavka edini družbenik zagotovi dodatna sredstva v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

Koncesionar mora v svojem imenu in za svoj račun storiti vse potrebno za pravočasno pridobivanje in pravilno odplačevanje posojil ter gospodarno upravljanje dolga, ki ga je najel za gradnjo vzporednega levega tira in gospodarjenje z njim.

(1)Koncesionar mora pridobiti pravico graditi na zemljiščih, potrebnih za izgradnjo objektov vzporednega levega tira, pred začetkom izvajanja gradbenih del za posamezni objekt. Pravico graditi pridobiva na način, določen v 28. členu ZIUGDT.

(2)Če koncesionar v skladu s četrtim odstavkom 28. člena ZIUGDT predlaga vložitev zahteve za razlastitev ali ustanovitev služnosti v javno korist, mora koncedent izvesti vsa dejanja za vložitev te zahteve. Stroški, ki jih ima koncesionar s pripravo predloga in drugimi potrebnimi dejanji v postopku razlastitve ali ustanovitve služnosti v javno korist, so stroški pridobivanja zemljišč.

(1)Koncesionar naroča blago, storitve in gradnje za izgradnjo vzporednega levega tira v svojem imenu in za svoj račun.

(2)Koncesionar zagotavlja pravočasno oddajo naročil za izgradnjo vzporednega levega tira.

(3)Koncesionar in upravljavec vzporednega levega tira uredita medsebojna razmerja v zvezi z gradnjo vzporednega levega tira s pogodbo, v kateri uredita tudi način sodelovanja upravljavca vzporednega levega tira pri gradnji.

(1)Koncesionar mora zagotoviti, da so gradbena dela v celoti izvedena v rokih, kot jih določa veljavni investicijski program projekta vzporedni levi tir.

(2)Tveganje prekoračitve rokov gradnje nosi koncesionar, razen v primerih iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena. Škoda zaradi prekoračitve rokov gradnje obsega tudi zmanjšanje prihodkov koncesionarja zaradi krajšega obratovanja vzporednega levega tira v času trajanja koncesijskega razmerja.

(3)Koncedent nosi škodo, povzročeno s prekoračitvijo rokov, ki je nastala zaradi njegovega ravnanja.

(4)Koncedent nosi škodo, ki je nastala zaradi prekoračitve rokov, če in kolikor je do prekoračitve rokov prišlo zaradi: – vojne, nemirov, demonstracij, terorističnih dejanj in podobnih dogodkov; – spremembe tehničnih in drugih zahtev glede gradnje objektov vzporednega levega tira zaradi spremembe predpisov; – bistveno drugačnih geoloških značilnosti kamnin na območju gradnje predorov in drugih objektov vzporednega levega tira, podorov ali drugih dogodkov, povezanih z geološkimi značilnostmi na tem območju, razen če je za zamudo odgovoren koncesionar; – arheoloških najdb ali najdb delov narave, ki jih je treba ovrednotiti glede potrebne zaščite v skladu z zakonom; – spremembe gradbenega dovoljenja za vzporedni levi tir na zahtevo ali s soglasjem koncedenta, razen če je do zamude prišlo zaradi ravnanja koncesionarja; – zamude pri izvedbi razlastitve ali ustanovitve služnosti v javno korist iz drugega odstavka 15. člena te uredbe ali drugih postopkov državnih organov, razen če je za zamudo odgovoren koncesionar.

(5)Škodo iz prejšnjega odstavka nosi koncedent le do višine, ki skupno za vse škodne primere iz prejšnjega odstavka, iz četrtega odstavka 18. člena in iz tretjega odstavka 19. člena te uredbe ne presega 5 % skupne predvidene vrednosti investicijskih stroškov projekta vzporedni levi tir po tekočih cenah, kot je ta vrednost določena v investicijskem programu.

(1)Koncesionar zagotovi izvedbo vseh gradbenih in drugih del, potrebnih za izgradnjo vzporednega levega tira, v okviru stroškov, predvidenih v investicijskem programu ter letnih in drugih finančnih načrtih.

(2)Koncesionar nosi tveganje prekoračitve stroškov gradnje, ki presegajo stroške, določene v skladu s prejšnjim odstavkom, razen v primerih iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.

(3)Koncedent nosi povečane stroške gradnje, ki so nastali zaradi njegovega ravnanja.

(4)Koncedent nosi povečane stroškov gradnje, ki so nastali iz razlogov iz četrtega odstavka prejšnjega člena.

(1)Po zaključku vseh gradbenih del mora koncesionar najpozneje v šestih mesecih pridobiti vsa potrebna dovoljenja oziroma druge posamične akte, na podlagi katerih vzporedni levi tir lahko začne obratovati.

(2)Tveganje prekoračitve roka za pridobitev aktov iz prejšnjega odstavka nosi koncesionar.

(3)Tveganje prekoračitve roka iz prejšnjega odstavka se nanaša na škodo, nastalo koncesionarju, zaradi izpada njegovih prihodkov iz naslova obratovanja vzporednega levega tira.

(4)Četrti in peti odstavek 17. člena te uredbe se uporabljata tudi glede škode, ki nastane zaradi prekoračitve roka za pridobitev dovoljenj in drugih aktov, potrebnih za obratovanje.

Koncesionar mora po pridobitvi vseh dovoljenj in drugih aktov iz prejšnjega člena zagotoviti ministrstvu podatke, potrebne za vložitev zahteve za izdajo sklepa vlade o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra za javno železniško infrastrukturo iz prvega in drugega odstavka 19. člena ZIUGDT.

(1)Koncesionar mora pravočasno začeti pogajanja z upravljavcem vzporednega levega tira (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) za sklenitev pogodbe o upravljanju vzporednega levega tira in si prizadevati za sklenitev te pogodbe najpozneje v treh mesecih po sklenitvi koncesijske pogodbe.

(2)Pogodba iz prejšnjega odstavka mora urejati vsa vprašanja v zvezi z izvajanjem nalog upravljavca, zlasti pa vprašanja: – razmejitve odgovornosti med koncesionarjem in upravljavcem v zvezi z zagotavljanjem kakovosti storitev na vzporednem levem tiru, – opredelitve nalog upravljavca in koncesionarja z namenom zagotovitve dosegljivosti vzporednega levega tira, – pravic in obveznosti koncesionarja in upravljavca v zvezi z vzdrževanjem vzporednega levega tira in njegovimi obnovami, – pravic in obveznosti koncesionarja in upravljavca v zvezi z obračunom in plačevanjem uporabnine za vzporedni levi tir in povečanja uporabnine ter druga vprašanja njunih medsebojnih razmerij.

(3)Uporabnino za vzporedni levi tir zaračuna uporabniku vzporednega levega tira upravljavec v skladu s pravili, ki urejajo uporabnino javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji. Uporabnina je prihodek koncesionarja in jo vodi upravljavec na posebnem računu. Uporabnina se uporablja za financiranje nalog upravljavca.

(4)Povečanje uporabnine, ki se obračuna v skladu s Sklepom o uvedbi povečanja uporabnine za posebni investicijski projekt izgradnje drugega tira železniške povezave na odseku Divača–Koper (Uradni list RS, št. 13/19) ob upoštevanju 34. člena Uredbe o koncesiji za gradnjo in gospodarjenje z drugim tirom železniške proge Divača−Koper (Uradni list RS, št. 22/19 in 42/25), se lahko uporabi tudi za financiranje vzporednega levega tira. Delež sredstev iz naslova povečanja uporabnine, ki se uporabi za vzporedni levi tir, določi koncesionar v letnem poslovnem načrtu iz 10. člena te uredbe.

(5)Sredstva za vzdrževanje vzporednega levega tira in sredstva za obratovanje vzporednega levega tira, kolikor v določenem časovnem obdobju presegajo znesek uporabnine iz tretjega odstavka tega člena v tem časovnem obdobju, zagotavlja v skladu s pogodbo iz drugega odstavka tega člena koncesionar iz prihodkov, določenih v prvem odstavku 15. člena ZIUGDT.

(6)Medsebojna razmerja v zvezi z gradnjo vzporednega levega tira uredita koncesionar in upravljavec s posebno pogodbo o sodelovanju v času gradnje v roku iz prvega odstavka tega člena.

(7)Koncesionar ne sme skleniti pogodbe o upravljanju vzporednega levega tira in pogodbe iz prejšnjega odstavka v vsebini, ki bi bila v neskladju z ZIUGDT, to uredbo ali koncesijsko pogodbo.

(1)Na način in v rokih, kot je določeno s pogodbo o upravljanju vzporednega levega tira, mora koncesionar izdati vse akte in izvesti vsa dejanja, potrebna za to, da upravljavec v čim krajšem času po pridobitvi vseh dovoljenj in drugih aktov, potrebnih za obratovanje vzporednega levega tira, začne izvajati naloge upravljavca.

(2)Koncesionar mora obvestiti koncedenta o prenosu vzporednega levega tira v upravljanje po tem, ko so izvedena vsa potrebna dejanja in je upravljavec začel upravljati vzporedni levi tir.

(1)Koncesionar pripravi načrt obnov vzporednega levega tira, in sicer prvič pet let po začetku obratovanja.

(2)Načrt obnov vsebuje načrtovana obnovitvena dela na vzporednem levem tiru v naslednjih petih letih, rok njihove izvedbe in predvidene stroške. Koncesionar sprejme vsaki dve leti nov načrt obnov za naslednjih pet let, pri čemer upošteva obseg izvedbe veljavnega načrta obnov in potrebe po obnovitvenih delih.

(3)Načrt obnov mora koncesionar pred sprejetjem uskladiti z upravljavcem, po sprejetju pa zanj dobiti soglasje koncedenta.

(4)Koncesionar in upravljavec uredita medsebojna razmerja v zvezi z obnavljanjem vzporednega levega tira s pogodbo, v kateri uredita tudi način sodelovanja upravljavca pri izvedbi obnovitvenih del.

(1)Sredstva za obnavljanje vzporednega levega tira zagotavlja koncesionar praviloma iz prihodkov, določenih v prvem odstavku 15. člena ZIUGDT.

(2)Če sredstva iz prejšnjega odstavka ne zadoščajo, lahko koncesionar financira obnovitvena dela iz sredstev, ki jih določa prvi odstavek 30. člena ZIUGDT za gradnjo vzporednega levega tira.

(3)Če koncesionar za obnovitvena dela uporablja sredstva iz prejšnjega odstavka, se zanje uporabljajo 12. člen, prvi, tretji in četrti odstavek 13. člena in 14. člen te uredbe.

(4)Za izvajanje obnovitvenih del se smiselno uporabljajo določbe prvega in četrtega odstavka 17. člena, 18. člen, pri čemer so roki izvedbe obnovitvenih del določeni v načrtu obnov, in 19. člen te uredbe, pri čemer je okvir stroškov obnovitvenih del določen v načrtu obnov.

(1)V okviru gospodarjenja mora koncesionar skrbeti za pravno urejenost objektov in naprav, ki sestavljajo javno železniško infrastrukturo vzporednega levega tira.

(2)Koncesionar nosi tveganje nastanka škode na objektih in napravah javne železniške infrastrukture vzporednega levega tira ter jo mora zavarovati najmanj za običajne rizike, kot so: 1. požar, strela, eksplozija, vihar, toča; 2. poplava, vdor/izliv vode; 3. zemeljski in snežni plaz, teža snega; 4. žled; 5. strojelom; 6. udarec vozila, padec letala; 7. manifestacije, demonstracije; 8. odgovornost za škodo, nastalo tretji osebi.

(3)V okviru gospodarjenja z vzporednim levim tirom koncesionar ne sme v zvezi z objekti in napravami ter zemljišči, ki sestavljajo javno železniško infrastrukturo vzporednega levega tira, sklepati pogodb o: – njihovi odsvojitvi; – obremenitvi s stvarno pravico na tuji stvari; – prenosu stavbne pravice.

(4)Ne glede na prejšnji odstavek lahko koncesionar v zvezi z objekti in napravami ter zemljišči iz prejšnjega odstavka sklepa pogodbe o obremenitvi s služnostjo napeljevanja vodovoda in kanalizacije, električnih, telefonskih in telegrafskih napeljav, plinovoda in s služnostjo poti, ki omogoča prehod, ter drugih podobnih naprav in objektov v javnem interesu, če to ne ovira uporabe teh objektov in naprav ter zemljišč za železniški promet. O sklenitvi pogodbe obvesti koncesionar koncedenta in mu pošlje kopijo sklenjene pogodbe.

(5)Pod pogojem iz prejšnjega odstavka lahko koncesionar v zvezi z objekti in napravami ter zemljišči iz prejšnjega odstavka sklepa zakupne in najemne pogodbe.

(1)Koncesionar izvaja storitev dosegljivosti vzporednega levega tira za izvajanje prevozov po vzporednem levem tiru najmanj v okviru minimalnega paketa storitev dostopa, kot jih določa prvi odstavek 34. člena ZIUGDT.

(2)Dosegljivost se ugotavlja glede na čas, ko po vzporednem levem tiru lahko potekajo prevozi v skladu s prejšnjim odstavkom, in glede na kakovost zagotavljanja storitve dosegljivosti vzporednega levega tira. Dosegljivost se ugotavlja v urah v posameznem dnevu, pri čemer se pri izračunu dnevne dosegljivosti proge uporabi strokovna metodologija, ki upošteva izračun realne prepustne zmogljivosti v razmerju do maksimalne prepustne zmogljivosti proge in ponder časovne uporabe proge. Podrobneje se izračun dnevne dosegljivosti proge določi v koncesijski pogodbi. Na koncu koledarskega leta se za morebitni poračun izplačila za dosegljivost dnevna zmogljivost proge upošteva v povprečnem obdobju enega leta.

(3)Čas, ko ni zagotovljena dosegljivost, je čas, ko so zaradi katerega koli vzroka nastale okoliščine, zaradi katerih vlaki ne morejo voziti po vzporednem levem tiru (prekinitev obratovanja). V ta čas se ne štejejo napovedane in z upravljavcem usklajene prekinitve obratovanja vzporednega levega tira zaradi vzdrževanja ali obnovitvenih del.

(4)Kakovost zagotavljanja dosegljivosti se meri z ugotavljanjem točnosti vlaka glede na njegovo dodeljeno vlakovno pot, izraženo z zamudo v skladu z režimom učinkovitosti, določenim v programu omrežja v skladu s predpisi, ki urejajo železniški promet, pri čemer upravljavec zagotovi, da se pri merjenju zamud izločijo vzroki, ki niso povezani z obratovanjem vzporednega levega tira.

(5)Kakovost zagotavljanja dosegljivosti se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.

(1)Koncesionar nosi tveganje zagotavljanja dosegljivosti. Koncesionar mora zavarovati rizik prekinitve obratovanja vzporednega levega tira zaradi višje sile za zavarovalno vsoto, ki dosega najmanj šest mesečnih zneskov plačila za dosegljivost.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek nosi poravna škodo, ki nastane koncesionarju zaradi prekinitve obratovanja vzporednega levega tira, koncedent, če prekinitev nastane iz naslednjih razlogov (tveganja koncedenta): – vojna, nemiri, demonstracije, teroristična dejanja in podobni dogodki; – razlog, za katerega je odgovoren koncedent; – višja sila, če je zaradi nje prekinitev obratovanja daljša od šestih mesecev.

(3)Če je razlog prekinitve obratovanja vzporednega levega tira posledica ravnanja upravljavca ali tretje osebe, nosi škodo, ki nastane koncesionarju zaradi prekinitve obratovanja vzporednega levega tira, koncesionar, če prekinitev traja šest mesecev ali manj. Koncesionar povrne to škodo bodisi od upravljavca po pravilih o odškodninski odgovornosti bodisi iz zavarovanja po prvem odstavku tega člena.

(4)Če v primeru iz prejšnjega odstavka traja prekinitev obratovanja več kot šest mesecev, nosi škodo, ki izvira iz prekinitve obratovanja, daljše od šestih mesecev, koncedent, največ do višine vrednosti mesečnih zneskov plačila za dosegljivost, ki bi zapadli v plačilo v času prekinitve obratovanja, daljše od šestih mesecev, v primeru, da bi vzporedni levi tir obratoval s polno dosegljivostjo. Koncedent to škodo povrne od upravljavca ali tretje osebe, če je ta zanjo odgovorna, po pravilih o odškodninski odgovornosti.

(1)Koncesionar financira izvajanje koncesije iz naslednjih prihodkov: – plačilo za dosegljivost; – prihodki od gospodarjenja z vzporednim levim tirom; – povečanje uporabnine v skladu s četrtim odstavkom 21. člena te uredbe.

(2)Prejšnji odstavek ne posega v pravico koncesionarja, da gradnjo vzporednega levega tira in obnove vzporednega levega tira, pod pogoji iz 24. člena te uredbe, financira iz sredstev, ki jih določa prvi odstavek 30. člena ZIUGDT in niso koncesionarjev prihodek.

Če koncesionar izvaja tudi druge storitve, ki niso predmet izvajanja te koncesije, mora določiti sodila za ločene računovodske evidence sredstev in virov sredstev ter prihodkov in stroškov poslovanja za izvajanje koncesije ter o njih nemudoma obvestiti koncedenta, kar velja tudi za vsako spremembo teh sodil.

(1)Plačilo za dosegljivost je znesek, ki ga plačuje koncedent koncesionarju za izvajanje storitve dosegljivosti vzporednega levega tira.

(2)Na plačilo za dosegljivost se obračuna in plača davek na dodano vrednost.

(3)Koncedent plačuje plačilo za dosegljivost koncesionarju mesečno za pretekli mesec na podlagi izdanega računa.

(4)Način izračunavanja in plačevanja plačila za dosegljivost se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi.

(1)Najpozneje do začetka obratovanja vzporednega levega tira koncesionar pripravi izračun višine plačila za dosegljivost in ga pošlje koncedentu. Če koncedent v 30 dneh po prejemu ne ugovarja izračunu začetne višine plačila za dosegljivost, se šteje, da se z njim strinja.

(2)Višina plačila za dosegljivost se določi za čas od začetka obratovanja vzporednega levega tira do konca koncesijskega razmerja, razen če se njegova višina prilagodi v skladu s koncesijsko pogodbo.

(3)Višina plačila za dosegljivost se določi v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZIUGDT in izračuna po metodologiji, določeni v koncesijski pogodbi.

(4)Mesečni znesek višine plačila za dosegljivost je tolikšen delež celotne začetne višine plačila za dosegljivost, kolikor je celih koledarskih mesecev od začetka obratovanja vzporednega levega tira do konca koncesijskega razmerja.

(5)Če nastane med koncedentom in koncesionarjem spor o višini plačila za dosegljivost, se do dogovora med strankama uporablja višina plačila za dosegljivost, ki je vključena v investicijski program za izgradnjo vzporednega levega tira.

(6)Višina plačila za dosegljivost se lahko izjemoma poveča iz upravičenih razlogov. Morebitno povečanje plačila za dosegljivost se uredi v koncesijski pogodbi.

(1)Plačilo za dosegljivost za posamezni mesec se zmanjša sorazmerno s časom prekinitve obratovanja vzporednega levega tira v tem mesecu. Zmanjšanje se izračuna glede na razmerje med časom prekinitve obratovanja v urah in med vsemi urami v tem koledarskem mesecu.

(2)Koncedent in koncesionar v koncesijski pogodbi določita standard kakovosti izvajanja storitev iz četrtega odstavka 26. člena te uredbe.

(3)Plačilo za dosegljivost za posamezni mesec se zmanjša za delež, določen s koncesijsko pogodbo, če je bila v zadevnem mesecu kakovost zagotavljanja dosegljivosti nižja od standarda iz prejšnjega odstavka.

(1)Koncesionar izda račun za plačilo za dosegljivost do petnajstega delovnega dne v mesecu za prejšnji mesec in ga pošlje koncedentu skupaj z mesečnim poročilom o dosegljivosti vzporednega levega tira.

(2)Pri višini računa mora koncesionar upoštevati poleg mesečnega zneska za zadevni mesec tudi morebitno zmanjšanje tega zneska iz prejšnjega člena.

(1)Prihodki od gospodarjenja z vzporednim levim tirom so vsi prihodki koncesionarja, ki izvirajo iz uporabe objektov in naprav ter zemljišč vzporednega levega tira, kot so plačilo za služnost, zakupnina ali najemnina ali plačilo za storitve, ki jih koncesionar izvaja z uporabo objektov in naprav vzporednega levega tira.

(2)Kolikor to dopušča izvajanje koncesije, si mora koncesionar prizadevati za čim večje prihodke od gospodarjenja z vzporednim levim tirom.

(1)Koncesijsko razmerje med koncedentom in koncesionarjem nastane s sklenitvijo koncesijske pogodbe.

(2)Koncesijska pogodba ne sme biti v neskladju s to uredbo. V primeru neskladja med njima se uporablja ustrezna določba te uredbe.

(1)Nadzor nad izvajanjem koncesije izvaja ministrstvo.

(2)Nadzor nad izvajanjem koncesije izvajajo tudi drugi državni organi v okviru svojih pristojnosti.

(3)Ministrstvo lahko poveri izvedbo posameznih nadzornih opravil tretjim osebam, ki imajo potrebno strokovno znanje (revizorji, strokovnjaki s področja gradbeništva, strojništva ali železniškega prometa in drugi).

(4)Če vlada za izvajanje civilnega nadzora nad projektom ustanovi posebno telo, mora v okviru pooblastil tega telesa, ki jih določa akt o njegovi ustanovitvi, koncesionar sodelovati s tem telesom in mu pošiljati dokumentacijo.

(1)Koncesionar vsako koledarsko leto do 30. maja predloži ministrstvu poročilo o izvajanju koncesije za preteklo leto.

(2)Poročilo mora v času gradnje vzporednega levega tira zajemati najmanj podatke, vključno z njihovim komentarjem in prikazom morebitnih težav in razlogov za odstopanja od načrtov, ki se nanašajo na: – izvajanje aktivnosti za pridobivanje gradbenega dovoljenja; – stanje izvedenih gradbenih del pri izgradnji vzporednega levega tira in morebitna odstopanja od predvidenih rokov dokončanja posameznih del iz prvega odstavka 17. člena te uredbe; – zagotavljanje finančnih sredstev za gradnjo po vrstah virov sredstev za gradnjo, pri čemer se posebej poroča o črpanju evropskih sredstev; – oddajanje gradbenih in drugih del v zvezi z gradnjo vzporednega levega tira; – morebitne prekoračitve potrebnih sredstev za gradnjo, kot izhajajo iz investicijskega programa za vzporedni levi tir, in morebitne prihranke pri tem; – predvideni rok dokončanja del in začetka obratovanja vzporednega levega tira ter – stroške delovanja družbe v zvezi z izgradnjo vzporednega levega tira in gospodarjenjem z njim.

(3)V času obratovanja vzporednega levega tira mora poročilo zajemati podatke, vključno z njihovim komentarjem in prikazom morebitnih težav, ki se nanašajo na: – zagotavljanje dosegljivosti vzporednega levega tira v zadevnem letu in kakovost storitev zagotavljanja dosegljivosti; – prihodke za izvajanje koncesije in njihovo uporabo; – izvajanje pogodbe z upravljavcem vzporednega levega tira; – izvajanje obnovitvenih del na vzporednem levem tiru in morebitna sredstva za financiranje obnovitvenih del iz drugega odstavka 24. člena te uredbe ter – stroške delovanja družbe.

(4)Koncesionar predloži ministrstvu revidirano letno poročilo takoj, ko je sprejeto.

(1)Koncesionar ministrstvu omogoči nadzor, ki ga to opravlja v skladu z ZIUGDT in to uredbo ter drugimi predpisi, ter pooblaščenim uslužbencem ministrstva in drugim osebam iz tretjega odstavka 36. člena te uredbe predloži vso potrebno dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije, zagotovi sodelovanje odgovornih oseb koncesionarja pri nadzoru, daje informacije v zvezi z izvajanjem koncesije ter omogoči vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.

(2)Nadzor se lahko izvaja v prostorih koncesionarja in na območju koncesije.

(3)Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan in mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja koncesije. Praviloma se izvaja v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom ministrstva. Osebe, ki izvajajo nadzor, morajo podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost. O nadzoru se sestavi zapisnik ali drug dokument o ugotovitvah nadzora.

(1)Koncesijsko razmerje preneha: – zaradi prenehanja koncesijske pogodbe; – zaradi stečaja koncesionarja; – z odvzemom koncesije zaradi kršitev koncesionarja.

(2)Če preneha koncesijsko razmerje, sklenjeno na podlagi Uredbe o koncesiji za gradnjo in gospodarjenje z drugim tirom železniške proge Divača−Koper (Uradni list RS, št. 22/19 in 42/25), preneha tudi koncesijsko razmerje po tej uredbi.

(1)Koncesijska pogodba preneha z dnem poteka roka koncesije.

(2)Koncesijska pogodba preneha zaradi bistvene kršitve z odpovedjo pogodbi zveste stranke. Podrobneje se odpoved zaradi kršitve pogodbe uredi v koncesijski pogodbi.

(1)Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu, ki ureja stečaj, nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka.

(2)Ministrstvo izda odločbo o tem, kateri objekti in naprave iz koncesije se izločijo iz stečajne mase, najpozneje v 30 dneh po začetku stečajnega postopka.

(3)Višina plačila koncedenta v stečajno maso se določi v skladu s šestim, sedmim in osmim odstavkom 19. člena ZIUGDT.

(1)Vlada z odločbo odvzame koncesijo zaradi kršitev koncesionarja, če koncesionar: – ne začne izvajati koncesije v roku, dogovorjenem s koncesijsko pogodbo, iz razloga na njegovi strani; – ne izpolnjuje več pogojev za notranjega izvajalca iz 8. člena ZIUGDT; – pri izvajanju koncesije koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam namenoma povzroči škodo; – krši določbe drugega ali tretjega odstavka 25. člena, 37. člena ali 38. člena te uredbe; – ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, izdanimi v okviru inšpekcijskega nadzora ali drugega nadzora državnega organa nad koncesionarjem pri izvajanju koncesije.

(2)Koncedent pisno opozori koncesionarja na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za njihovo odpravo in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uvedel postopek odvzema koncesije.

(3)Odvzem iz razloga po tretji, četrti in peti alineji prvega odstavka tega člena je mogoč le, če pride do kršitve iz posamezne od teh alinej dvakrat ali večkrat in koncesionar ni odpravil kršitve v roku iz prejšnjega odstavka.

(1)Ne glede na razlog prenehanja koncesijskega razmerja, razen v primeru stečaja, mora koncesionar najpozneje v treh mesecih po prenehanju koncesijskega razmerja izročiti koncedentu v posest vse objekte in naprave vzporednega levega tira, skupaj s potrebno opremo za njihovo uporabo.

(2)Koncesionar mora nemudoma skleniti vse pravne posle in opraviti potrebna dejanja, da koncedent dobi objekte in naprave vzporednega levega tira v last.

(3)Objekte in naprave vzporednega levega tira mora koncesionar izročiti v dobrem stanju in tako, da so v celoti uporabni za svoj namen. Izročitev objektov in naprav vzporednega levega tira se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi.

(4)V primeru prenehanja koncesijskega razmerja zaradi poteka roka koncesije koncesionar izroči koncedentu objekte in naprave iz koncesije neodplačno. V primerih predčasnega prenehanja koncesijskega razmerja, razen ob stečaju, koncedent plača za izročitev objektov in naprav vrednost, ki je enaka višini zapadlih in nezapadlih obveznosti družbe, povečani za ocenjene stroške likvidacijskega postopka ter zmanjšani za obveznosti koncesionarja, ki jih je že pred izročitvijo objektov in naprav vzporednega levega tira prevzel koncedent.

Koncesijska pogodba mora biti sklenjena v treh mesecih od uveljavitve te uredbe.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00704-136/2025 Ljubljana, dne 12. junija 2025 EVA 2025-2430-0003 Vlada Republike Slovenije