Uredba o plačilu za vodno pravico, ki je pridobljena na podlagi vodnega dovoljenja, in vodnem povračilu

Ta uredba določa podrobnejša merila za določitev roka, načina in višine plačila za vodno pravico, ki je pridobljena na podlagi vodnega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: dovolnina), ter merila za njegovo znižanje in oprostitev in način določanja višine vodnega povračila, njegovega obračunavanja, odmere ter plačevanja in merila za njegovo znižanje ter oprostitev.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo: 1. dovolnina je plačilo za vodno pravico, ki je pridobljena na podlagi vodnega dovoljenja, na podlagi katere ima imetnik vodne pravice izključno pravico do posebne rabe vode in naplavin ter ekonomskih ugodnosti in je izražena v eurih; 2. vodno povračilo je plačilo za rabo vode in naplavin, namenjeno povračilu stroškov, ki jih imetnik vodne pravice povzroči zaradi obremenjevanja okolja, in je izraženo v eurih; 3. dovoljena raba vode (Qdov) je največji dovoljeni obseg rabe vode v letu, izražen v različnih merskih enotah, in je opredeljena v vodnem dovoljenju; 4. dejanska raba vode in naplavin (Qdej) je dejanska raba vode in naplavin, ki jih je zavezanec odvzel v obračunskem letu, in je izražena v različnih merskih enotah.

(1)Dovolnina se plačuje za vsako leto veljavnosti vodnega dovoljenja, in sicer od dokončnosti vodnega dovoljenja.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se zaradi javne koristi ohranjanja naravne in kulturne dediščine dovolnina ne plačuje za: – gojenje vodnih organizmov za poribljavanje, če je vzreja potrjena v ribiškogojitvenem načrtu v skladu s predpisi, ki urejajo sladkovodno ribištvo, – naplavine, ki se jih odvzame in uporabi za izvajanje dejavnosti javne službe urejanja voda, in – pogon vodnega mlina in žage.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se dovolnina plača v enkratnem znesku, če je vodno dovoljenje izdano za: 1. rabo vode za namakanje kmetijskih zemljišč, če letna količina iz vodnega vira odvzete vode ne presega 5.000 m 3, 2. rabo vode za namakanje zemljišč, ki niso kmetijska zemljišča, če letna količina iz vodnega vira odvzete vode ne presega 50 m 3, 3. proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni z instalirano močjo, manjšo od 10 MW, če potencialna energija vode, ki je razpoložljiva za proizvodnjo elektrike v skladu s pridobljeno vodno pravico, letno ne presega 10 MWh, 4. pridobivanje toplote, če energija, ki je razpoložljiva za odvzem toplote iz vode, ne presega 100 MWh, 5. gojenje salmonidnih vrst rib, če razpoložljiva letna količina vode za odvzem iz vodnega vira ne presega 50.000 m 3, 6. gojenje ciprinidnih vrst rib, če površina vodnega dobra, namenjenega vzreji rib, ne presega 10.000 m 2, 7. izvajanje športnega ribolova v komercialnih ribnikih, če površina vodnega dobra, namenjenega komercialnemu ribolovu, ne presega 1.000 m 2, in 8. drugo rabo vode, ki presega splošno rabo vode, če razpoložljiva letna količina vode za odvzem iz vodnega vira ne presega 150.000 m 3ali vodna površina ne presega 10.000 m 2.

(1)Zavezanec za plačilo dovolnine je imetnik vodne pravice na podlagi dokončnega vodnega dovoljenja za rabo vode in naplavin.

(2)Če ima imetnik vodne pravice za upravljanje objekta ali naprave za odvzem vode določenega upravljavca, je ne glede na prejšnji odstavek zavezanec za plačilo dovolnine oseba, ki upravlja objekt ali napravo za odvzem vode.

(1)Osnovno merilo za določitev višine dovolnine je v vodnem dovoljenju določen obseg vodne pravice, ki je v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst posebne rabe vode, izražen kot največja dovoljena letna prostornina, površina ali energetski potencial.

(2)Kadar je v vodnem dovoljenju obseg vodne pravice izražen kot največja dovoljena vodna površina, se šteje, da sta dejanska raba vode in dovoljena raba vode enaki.

(3)Če se vodna pravica zaradi objektivnih razlogov ne more ali ne sme izvajati celo leto, se plačilo za vodno pravico zmanjša sorazmerno času, ko se vodna pravica ni mogla ali ni smela izvajati.

(4)Če imetnik vodne pravice še ni začel rabiti vode, se od dokončnosti vodnega dovoljenja do začetka rabe vode, vendar ne dlje kot dve leti od dokončnosti vodnega dovoljenja, plačuje dovolnina v vrednosti 20 % predvidenega zneska dovolnine.

(5)Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo v primerih rabe vode iz tretjega odstavka 3. člena te uredbe.

(1)Osnova za obračun dovolnine je: 1. prostornina vode, ki se lahko odvzame v koledarskem letu, v skladu z vodnim dovoljenjem, izražena v m 3za rabo vode za tehnološke namene, za potrebe dejavnosti bazenskih kopališč, namakanje kmetijskih zemljišč in drugih površin, zasneževanje smučišč in drugih površin, proizvodnjo pijač, za rabo vode iz objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo in za drugo rabo vode, ki presega splošno rabo vode; 2. največja letna potencialna energije vode, ki je določena v vodnem dovoljenju, izražena v MWh za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni z instalirano močjo, manjšo od 10 MW; 3. razpoložljiva letna količina energije, ki se jo kot toploto lahko odvzame na podlagi vodnega dovoljenja, izražena v MWh za pridobivanje toplote, 4. letna količina vode, ki je za vzrejo salmonidnih vrst rib določena v vodnem dovoljenju, izražena v m 3za gojenje salmonidnih vrst rib, 5. površina vodnega dobra, ki je za gojenje ciprinidnih vrst rib določena v vodnem dovoljenju, izražena v m 2, 6. površina morskega dobra, ki je za gojenje školjk ali morskih organizmov določena v vodnem dovoljenju, izražena v m 2za školjčišča in gojišča morskih organizmov, 7. vodna površina, ki je določena v vodnem dovoljenju, izražena v m 2za rabo vodnega javnega dobra za izvajanje športnega ribolova v komercialnih ribnikih, rabo vodnega ali morskega javnega dobra za obratovanje pristanišč in raba vodnega javnega dobra za obratovanje vstopno-izstopnih mest po predpisih, ki urejajo plovbo po celinskih vodah, ter drugo rabo vode, ki presega splošno rabo in obsega vodno površino, 8. prostornina prodanih naplavin, izražena v m 3za naplavine, ki jih je imetnik vodne pravice, razen imetnika vodne pravice za odvzem naplavin, dolžan redno odstranjevati na tistem delu vodotoka, na katerega vpliva izvajanje njegove vodne pravice, v skladu s predpisi in na način ter v obsegu, določenima v vodnem dovoljenju ali koncesiji, ter za naplavine, ki se odvzemajo zaradi urejanja voda v okviru: – izvajanja javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč, – posebne rabe vodnega ali morskega dobra iz vodnih objektov in naprav, namenjenih zadrževanju naplavin, ali – koncesije z območij, namenjenih odvzemanju naplavin.

(1)Višina dovolnine, ki se plačuje za posamezno koledarsko leto, je navedena v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(2)Višina dovolnine se izračuna po naslednji enačbi: P = Q x F, pri čemer so:

(3)Faktor višine plačila glede na vrsto rabe vode (F) iz prejšnjega odstavka se izračuna po naslednji enačbi: F = a x N x i, pri čemer so:

(4)Na višino faktorja F lahko Vlada Republike Slovenije vpliva s spremembo vrednosti kategorije rabe vode (faktor a) za posamezno kategorijo rabe vode ali za vse kategorije rabe z razponom vrednosti, kjer je minimalna vrednost 0,01, maksimalna pa 1. V kolikor Vlada Republike Slovenije spremeni vrednosti kategorije rabe vode (faktor a), to stori s sklepom, najpozneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto.

(5)Višino faktorja F lahko Vlada Republike Slovenije s sklepom uskladi, najpozneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto, vendar ne več kot je bila rast cen življenjskih potrebščin za preteklih 12 mesecev po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije. Popravek zaradi inflacije je določen kot povprečje letnih indeksov cen življenjskih potrebščin za preteklih 12 mesecev, ki jih objavi Statistični urad Republike Slovenije. Izrazi se v faktorski obliki, njegova vrednost pa je enaka ali večja od 1,000.

(6)Faktor N iz drugega odstavka tega člena je podrobneje opredeljen v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. Izračuna se po naslednji enačbi: N = b x T x M, pri čemer so:

(7)Višina dovolnine, ki se plača v enkratnem znesku, se izračuna po naslednji enačbi: P = Q x F x t, pri čemer so:

(8)Dovolnina, ki se plača v enkratnem znesku za rabo vode iz tretjega odstavka 3. člena te uredbe, se zaračunava za vodna dovoljenja, izdana po 1. januarju 2026.

(1)Vodno povračilo se plačuje za rabo vode in naplavin.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se zaradi javne koristi ohranjanja naravne in kulturne dediščine vodno povračilo ne plačuje za: – gojenje vodnih organizmov za poribljavanje, če je vzreja potrjena v ribiškogojitvenem načrtu v skladu s predpisi, ki urejajo sladkovodno ribištvo, – naplavine, ki se jih odvzame in uporabi za izvajanje dejavnosti javne službe urejanja voda, in – pogon vodnega mlina in žage.

(1)Zavezanec za plačilo vodnega povračila je imetnik vodne pravice.

(2)Pri rabi vode za odvzem naplavin so zavezanci za plačilo vodnega povračila imetnik vodne pravice in osebe, ki so zaradi opravljanja svoje dejavnosti odvzele in prodale naplavine, ki jih je imetnik vodne pravice, razen imetnika vodne pravice za odvzem naplavin, dolžan redno odstranjevati na tistem delu vodotoka, na katerega vpliva izvajanje njegove vodne pravice, v skladu s predpisi, ki urejajo vode, ter na način in v obsegu, kot sta določena v vodnem dovoljenju ali koncesiji, ter naplavine, ki se odvzemajo zaradi urejanja voda v okviru: − izvajanja javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč, − posebne rabe vodnega ali morskega dobra iz vodnih objektov in naprav, namenjenih zadrževanju naplavin, ali − koncesije z območij, namenjenih odvzemanju naplavin.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se vodno povračilo ne plača za: 1. rabo vode iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo manj kot 50 prebivalcev, če letna količina iz vodnega vira odvzete vode ne presega 2.500 m 3in vodni vir ni vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo, 2. rabo vode za namakanje kmetijskih zemljišč, če letna količina iz vodnega vira odvzete vode ne presega 5.000 m 3, 3. rabo vode za namakanje zemljišč, ki niso kmetijska zemljišča, če letna količina iz vodnega vira odvzete vode ne presega 50 m 3, 4. rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni z instalirano močjo, manjšo od 10 MW, če letna potencialna energija vode, ki je določena z vodnim dovoljenjem, letno ne presega 10 MWh, 5. rabo vode za pridobivanje toplote, če energija, ki je določena z vodnim dovoljenjem za odvzem toplote iz vode, ne presega 100 MWh, 6. rabo vode za gojenje salmonidnih vrst rib in drugih sladkovodnih organizmov, pri katerih je prirast odvisen od pretočnosti, če razpoložljiva letna količina vode za odvzem iz vodnega vira, določena z vodnim dovoljenjem, ne presega 50.000 m 3, 7. rabo vode za gojenje ciprinidnih vrst rib in drugih sladkovodnih organizmov, pri katerih prirast ni odvisen od pretočnosti, če površina vodnega dobra, namenjenega gojenju rib ali drugih sladkovodnih organizmov, ne presega 10.000 m 2, 8. rabo vode za izvajanje športnega ribolova v komercialnih ribnikih, če površina vodnega dobra, namenjenega izvajanju športnega ribolova v komercialnem ribniku, določenega z vodnim dovoljenjem, ne presega 1.000 m 2, in 9. drugo rabo vode, ki presega splošno rabo vode, če razpoložljiva letna količina vode za odvzem iz vodnega vira ne presega 150.000 m 3oziroma vodna površina ne presega 10.000 m 2.

(1)Višina vodnega povračila se določi na podlagi letnega obsega rabe vode in naplavin, ki ga določa vodna pravica.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se višina vodnega povračila za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni z instalirano močjo, enako ali večjo od 10 MW, za rabo vodnega javnega dobra za izvajanje športnega ribolova v komercialnih ribnikih, za rabo vode oziroma vodnega ali morskega javnega dobra za gojenje sladkovodnih in morskih organizmov, za rabo vodnega ali morskega javnega dobra za obratovanje pristanišč in rabo vodnega javnega dobra za obratovanje vstopno-izstopnih mest v skladu s predpisi, ki urejajo plovbo po celinskih vodah, in za drugo rabo, ki presega splošno rabo, določi na podlagi največjega dovoljenega obsega rabe vode, določenega z vodno pravico.

(3)Če je obseg rabe vode odvisen od letne razpoložljivosti vodnega ali morskega dobra, se višina vodnega povračila iz prejšnjega odstavka zmanjša sorazmerno razmerju med letnim obsegom, ki je razpoložljiv za rabo vode, in letnim obsegom, ki ga določa vodna pravica.

Osnova za obračun vodnega povračila je: 1. količina iz vodnih virov odvzete vode, izražena v m 3, če gre za rabo vode za oskrbo s pitno vodo, za proizvodnjo pijač, tehnološke namene, potrebe kopališč, naravnih zdravilišč in zasneževanje smučišč, za namakanje kmetijskih zemljišč, za namakanje zemljišč, ki niso kmetijska zemljišča, rabo vode, ki se odvzema iz objektov in naprav za javno oskrbo s pitno vodo, za proizvodnjo pijač, tehnološke namene, potrebe kopališč in naravnih zdravilišč ali namakanje površin, zasneževanje smučišč in drugo rabo, ter za drugo rabo vode, ki presega splošno rabo; 2. proizvedena električna energija, izražena v MWh, za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni z instalirano močjo, manjšo od 10 MW; 3. največja letna potencialna energija vode, določena z vodno pravico, izražena v MWh, za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni z instalirano močjo, enako ali večjo od 10 MW; 4. količina odvzete vode, izražena v m 3, za rabo vode za pridobivanje toplote; 5. razpoložljiva letna količina vode za odvzem iz vodnega vira, izražena v m 3, za rabo vode za vzrejo salmonidnih vrst rib in gojenje drugih sladkovodnih organizmov, pri katerih je prirast odvisen od pretočnosti; 6. površina vodnega dobra, namenjena gojenju rib ali drugih sladkovodnih organizmov, izražena v m 2, za rabo vode za vzrejo ciprinidnih vrst rib in gojenje drugih sladkovodnih organizmov, pri katerih prirast ni odvisen od pretočnosti; 7. površina morskega dobra, namenjena gojenju morskih organizmov, izražena v m 2, za rabo vode za školjčišča in gojišča morskih organizmov; 8. površina vodnega dobra, izražena v m 2, namenjena izvajanju športnega ribolova; 9. količina odvzetih naplavin, izražena v m 3, za rabo vode za odvzem naplavin; 10. vodna površina, izražena v m 2, za rabo vode, ki obsega akvatorij, za rabo vode za obratovanje pristanišč, kopališč, vstopno-izstopnih mest; 11. vodna površina, izražena v m 2, za drugo rabo vode, ki obsega vodno površino in presega splošno rabo.

(1)Cena za osnovo vodnega povračila je določena v Prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.

(2)Ceno za osnovo vodnega povračila lahko vlada uskladi s sklepom najpozneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto, vendar ne več kot je bila rast cen življenjskih potrebščin za preteklih 12 mesecev po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije. Popravek zaradi inflacije je določen kot povprečje letnih indeksov cen življenjskih potrebščin za preteklih 12 mesecev, ki jih objavi Statistični urad Republike Slovenije. Izrazi se v faktorski obliki, njegova vrednost pa je enaka ali večja od 1,000.

Na podlagi meril za določitev višine vodnega povračila iz 10. člena te uredbe se zavezancu za plačilo vodnega povračila vodno povračilo obračuna: 1. v višini zneska za celotno prostornino vode, ki jo je odvzel v koledarskem letu za rabo vode; 2. za hidroelektrarne z instalirano močjo, manjšo od 10 MW: v višini zneska za proizvedeno električno energijo; 3. za hidroelektrarne z instalirano močjo, enako ali večjo od 10 MW: v višini zneska za največjo letno potencialno energijo vode, določeno z vodno pravico; 4. v višini zneska za energijo, ki jo je kot toploto iz vode odvzel v koledarskem letu za pridobivanje toplote, pri čemer se toplota: – v primeru vodnega dovoljenja izračuna po enačbi: E (energija v MWh/leto) = dejanska odvzeta količina (Qdej) v m 3/leto x 0,004644 (ob predpostavki, da je ΔT = 4 °C), – v primeru koncesije izračuna po enačbi: E (energija v MWh/leto) = Q (Qdej v m 3/leto) x Cv (Cv = 0,001161 MWh/m 3) x ΔT (ΔT = temperatura vode na ustju vrtine: 12 °C); 5. za gojenje salmonidnih vrst rib: v višini zneska za letno količino vode, ki je za vzrejo salmonidnih vrst rib določena na podlagi vodne pravice; 6. za gojenje ciprinidnih vrst rib: v višini zneska za površino vodnega dobra, ki je za vzrejo ciprinidnih vrst rib določena na podlagi vodne pravice; 7. za školjčišča in gojišča morskih organizmov: v višini zneska za površino morskega dobra, ki je za gojenje školjk ali morskih organizmov določen v vodnem dovoljenju; 8. za rabo naplavin: v višini zneska za količino naplavin, ki jih je odvzel v koledarskem letu; 9. v višini zneska za vodno površino v skladu z vodnim dovoljenjem.

(1)Direkcija Republike Slovenije za vode (v nadaljnjem besedilu: direkcija) odmeri dovolnino z odločbo.

(2)Odločba iz prejšnjega odstavka se izda do 30. novembra tekočega leta za preteklo leto.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek se odločba iz prvega odstavka tega člena v primeru iz tretjega odstavka 3. člena te uredbe izda v 12 mesecih po dokončnosti vodnega dovoljenja, na podlagi katerega se odmeri dovolnina.

(4)Dovolnina se odmeri na podlagi podatkov iz vodne knjige, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za vode.

(5)Zavezanec za plačilo dovolnine, ki med letom preneha rabiti vodo za oskrbo s pitno vodo oziroma preneha izvajati dejavnost, zaradi katere se plačuje dovolnina, mora direkcijo o tem obvestiti v 30 dneh po prenehanju rabe vode oziroma prenehanju opravljanja dejavnosti.

(1)Direkcija odmeri vodno povračilo z odločbo.

(2)Odločba iz prejšnjega odstavka se izda do 30. novembra tekočega leta za preteklo leto.

(3)Zavezanec za plačilo vodnega povračila pri direkciji do 31. januarja tekočega leta vloži napoved za plačilo vodnega povračila (v nadaljnjem besedilu: napoved) za preteklo leto, če je osnova za obračunavanje vodnega povračila iz 11. člena te uredbe količina iz vodnih virov odvzete vode ali naplavin, izražena v m 3, ali količina proizvedene električne energije, izražena v MWh, in sicer za: 1. rabo vode za oskrbo s pitno vodo, 2. rabo vode za tehnološke namene, 3. rabo vode za dejavnosti kopališč, 4. rabo vode za namakanje kmetijskih zemljišč ali drugih površin, 5. rabo vode za zasneževanje smučišč in drugih površin, 6. rabo vode za proizvodnjo pijač, 7. drugo rabo mineralne, termalne ali termomineralne vode, 8. rabo vode iz objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo, 9. rabo vode za odvzem naplavin, 10. rabo vode za pridobivanje toplote, 11. rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni z instalirano močjo, manjšo od 10 MW, in 12. drugo rabo, ki presega splošno rabo.

(4)Zavezanec za plačilo vodnega povračila, ki med letom preneha rabiti vodo ali odvzemati naplavine oziroma preneha izvajati dejavnost, zaradi katere se plačuje vodno povračilo, mora pri direkciji vložiti napoved v 30 dneh po prenehanju rabe vode ali odvzema naplavin oziroma po prenehanju opravljanja dejavnosti.

(1)Zavezanec za plačilo dovolnine in vodnega povračila plačuje dovolnino in vodno povračilo med letom v obliki mesečnih akontacij na podračuna javnofinančnih prihodkov v skladu s predpisom, ki ureja plačevanje in razporejanje obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek dovolnine in vodnega povračila med letom ni treba plačevati v obliki mesečnih akontacij, če znesek mesečne akontacije ne presega 20 eurov.

(3)Morebitna razlika med z akontacijo vplačanim zneskom dovolnine in vodnega povračila in zneskom, odmerjenim z odločbo o odmeri dovolnine in vodnega povračila, se mora plačati na ustrezni podračun iz prvega odstavka tega člena ali vrniti zavezancu za plačilo dovolnine in vodnega povračila v 60 dneh po dokončnosti odločbe o odmeri dovolnine in vodnega povračila.

(1)Višini mesečne akontacije za dovolnino in vodno povračilo se določita ločeno za posamezno dajatev.

(2)Višina mesečnih akontacij iz prejšnjega odstavka se izračuna kot zmnožek količine za posamezno osnovo, ugotovljen z zadnjo odločbo o odmeri dovolnine oziroma vodnega povračila, in faktorja za osnovo plačila dovolnine oziroma cene za osnovo vodnega povračila.

(3)Mesečna akontacija iz prvega odstavka tega člena se izračuna kot dvanajstina letnega zneska dovolnine oziroma vodnega povračila, ki je izračunan na podlagi zadnje odločbe o odmeri dovolnine oziroma vodnega povračila.

(4)Znesek mesečne akontacije iz prvega odstavka tega člena za zavezanca za plačilo dovolnine in vodnega povračila, ki mu dovolnina in vodno povračilo še nista bila odmerjena, znaša dvanajstino predvidenega zneska dovolnine oziroma vodnega povračila za tekoče leto, ki se izračuna na podlagi podatkov o rabi vode ali naplavin in faktorja za ustrezno osnovo dovolnine oziroma cene za osnovo vodnega povračila.

(5)Plačilo mesečne akontacije za vodno povračilo in dovolnino zapade v plačilo zadnji delovni dan v mesecu za tekoči mesec.

(6)Direkcija januarja tekočega leta pošlje zavezancem za plačilo akontacije za vodno povračilo in dovolnino obvestilo o znesku mesečnih akontacij.

(1)Če namerava zavezanec za plačilo vodnega povračila oziroma dovolnine za oskrbo s pitno vodo v obdobju tekočega leta, daljšem od treh mesecev, rabiti vodo ali naplavine v količini, ki pomeni za vsaj 20 % manjšo ali večjo osnovo za odmero dovolnine in vodnega povračila, kot je osnova za izračun mesečnih akontacij iz prejšnjega člena, lahko pri direkciji vloži vlogo za znižanje ali zvišanje zneska mesečne akontacije za vodno povračilo in dovolnino.

(2)Vloga iz prejšnjega odstavka vsebuje ime in priimek oziroma firmo zavezanca za plačilo dovolnine ali vodnega povračila, številko vodne pravice, podatek o količini odvzete vode ali dovoljeni obseg rabe vode.

(1)Če direkcija ugotovi, da zavezanec za plačilo vodnega povračila v napovedi ni pravilno napovedal količin za plačilo vodnega povračila, da napovedi ni vložil v predpisanem roku ali je ni vložil, mu z odločbo naloži, da v 15 dneh po prejemu odločbe plača svojo obveznost iz naslova plačila vodnega povračila.

(2)Če zavezanec za plačilo vodnega povračila ne vloži napovedi, se pri izračunu vodnega povračila upošteva največja dovoljena količina rabe vode, kot izhaja iz podeljene vodne pravice.

(1)Zavezanec za plačilo dovolnine hrani dokumentacijo, s katero se dokazujeta resničnost in pravilnost podatkov, poslanih za izračun plačila dovolnine, še najmanj pet let od dneva izdaje računa za plačilo akontacije.

(2)Zavezanec za plačilo vodnega povračila hrani dokumentacijo, s katero se dokazujeta resničnost in pravilnost podatkov iz vložene napovedi za plačilo vodnega povračila, še najmanj pet let od dneva pravnomočnosti odločbe o odmeri vodnega povračila.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za vode.

(1)Z globo od 4.000 eurov do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje zavezanec za plačilo dovolnine in vodnega povračila, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če: 1. ne vloži napovedi za plačilo vodnega povračila v predpisanem roku v skladu s tretjim odstavkom 15. člena te uredbe; 2. ne hrani dokumentacije v skladu z 20. členom te uredbe.

(2)Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki je zavezanec za plačilo dovolnine in vodnega povračila.

(3)Z globo od 400 eurov do 1.200 eurov se kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Dovolnina se v skladu s to uredbo prvič plača v letu 2026 za leto 2026.

Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2025 (Uradni list RS, št. 111/24) se uporablja do 31. decembra 2025.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o vodnih povračilih (Uradni list RS, št. 103/02, 122/07 in 3/21).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00704-135/2025 Ljubljana, dne 12. junija 2025 EVA 2025-2560-0009 Vlada Republike Slovenije Priloga 1: Vrednost faktorja za plačila dovolnine glede na vrsto rabe vode (F) Priloga 2: Podrobnejši izračun faktorja N Priloga 3: Cena za osnove vodnih povračil za rabo vode in naplavin