Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD-C)

V Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 – odl. US, 114/06 – ZUTPG, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 22/19) se v 3. členu v drugem odstavku črta besedilo »znižanega normativa in«.

V 13. členu se za besedilom »v celoti« doda beseda »uspešno«.

V 18. členu se v prvem odstavku beseda »tretjega« nadomesti z besedo »drugega«.

19. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Center rejnika po pregledu vloge in dokazil ugotovi, ali rejnik izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic in o tem izda odločbo. Če rejnik izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic, center rejnika z odločbo odloči tudi o dnevu vključitve v obvezna socialna zavarovanja, določena v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo in družinske prejemke, trg dela ter zavarovanje za dolgotrajno oskrbo (v nadaljnjem besedilu: obvezna socialna zavarovanja). Vključitev v obvezna socialna zavarovanja je mogoča z naslednjim dnem po prenehanju vključitve v obvezna socialna zavarovanja iz drugega naslova, vendar ne pred dnem vložitve vloge za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic. O pritožbi zoper odločbo odloča ministrstvo. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

(2)Rejnika, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic, center rejnika vpiše v register izvajanja rejniške dejavnosti kot poklic (v nadaljnjem besedilu: register) in ga prijavi v obvezna socialna zavarovanja.«.

V 21. členu se v besedilu člena, ki se označi kot prvi odstavek: – napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Rejnika, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, center rejnika opravi izbris iz registra in ga odjavi iz obveznih socialnih zavarovanj, če:«; – v tretji alineji besedilo »normativov, določenih« nadomesti z besedilom »normativa, določenega«. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Center rejnika z odločbo odloči o prenehanju izvajanja rejniške dejavnosti kot poklic, odjavi iz obveznih socialnih zavarovanj ter o dnevu odjave, če za to obstaja razlog iz prejšnjega odstavka. O pritožbi zoper odločbo odloča ministrstvo. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.«.

V 24. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Rejnik, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, mora imeti otroka ali polnoletno osebo, za katero je v skladu s tem zakonom podaljšana veljavnost rejniške pogodbe, nameščeno za obdobje celega meseca.«. Drugi in tretji odstavek se črtata.

V 25. členu se v besedilu člena, ki se označi kot prvi odstavek, osma alineja spremeni tako, da se glasi: »− zastopati otroka v postopku izdaje in vročitve osebne izkaznice ter izdaje in vročitve potnega lista,«. Za prvim odstavkom se dodajo novi drugi, tretji, četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo: »(2) Ne glede na določbe zakona, ki ureja prijavo prebivališča, o prijavi stalnega prebivališča, lahko rejnik, če s tem soglaša, prijavi stalno prebivališče otroku s soglasjem obeh staršev na naslovu, kjer je otrok nameščen v rejništvo. Soglasje drugega starša pri prijavi stalnega prebivališča otroka ni potrebno, če ni več živ, ni znan, ni znano njegovo prebivališče, mu je odvzeta ali v tem delu omejena starševska skrb ali je zadržan izvajati starševsko skrb. Če je otrok postavljen pod skrbništvo, soglasje da otrokov skrbnik.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek lahko rejnik prijavi stalno prebivališče otroku na naslovu, kjer je otrok nameščen v rejništvo, tudi brez soglasja staršev, če center otroka na podlagi izvršljive odločbe sodišča o prvem podaljšanju izrečenega ukrepa odvzema otroka staršem v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, oceni, da se razmere v matični družini ne izboljšujejo.

(4)Rejnik spremlja otroka na zdravstvene preglede, če je to potrebno. Rejnik obvešča starše o zdravstvenih posebnostih otroka v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice, če starševska skrb v tem delu ni omejena.

(5)Če je otrok bolan ali prejema terapijo, sta dolžnost in odgovornost rejnika enaka dolžnosti in odgovornosti starša pri zdravstveni obravnavi ter spremljanju otroka.

(6)Rejnik mora centru rejnika sporočiti vsako spremembo, ki vpliva na izpolnjevanje pogojev iz 6. člena tega zakona.«.

V 28. členu se v prvem odstavku beseda »petih« nadomesti z besedo »treh«. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Center rejnika zagotavlja rejniku na njegovo pobudo, na enak način, kot to velja za strokovne delavce in strokovne sodelavce centra, vključitev v supervizijo. Supervizija se lahko izvaja tudi individualno. Za namen organiziranja in izvajanja supervizije se uporabljajo določbe zakona, ki urejajo socialno varstvo, o javnih pooblastilih socialne zbornice.«.

V 36. členu se v prvem odstavku: – v prvem stavku za besedo »družini« doda besedilo »in sodeluje z rejniško družino in starši«; – za drugim stavkom doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Če otrok potrebuje zdravstvene storitve za duševno zdravje, sodeluje pri pripravi načrta tudi pristojni center za duševno zdravje otrok in mladostnikov.«.

V 37. členu se v prvem odstavku doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Individualna projektna skupina se mora sestati najpozneje v enem mesecu, če takšno željo izrazijo starši, rejnik ali otrok, nameščen v rejništvo.«. V drugem odstavku se beseda »enkrat« nadomesti z besedo »dvakrat«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Pred vsakim sestankom individualne projektne skupine ali če otrok, nameščen v rejništvo, izrazi tako željo, center otroka opravi zaupen razgovor z otrokom brez navzočnosti staršev in rejnika. Zaradi varstva koristi otroka lahko center otroka rejnika in staršev, ki sodelujejo v individualni projektni skupini, ne seznani z zapisnikom o razgovoru z otrokom.«.

40. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Če oseba po dopolnjenem 18. letu starosti še ostane v rejniški družini zaradi nadaljevanja šolanja, je dolžnost centra otroka in centra rejnika, da pred podaljšanjem rejniške pogodbe v skladu s tem zakonom, skupaj z otrokom in rejnikom ugotovijo, da je nadaljnje bivanje v rejniški družini v korist otroka.

(2)Nadaljnja strokovna obravnava v okviru individualne projektne skupine mora biti načrtovana najpozneje v zadnjem mesecu pred polnoletnostjo otroka.«.

V 46. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Center otroka lahko pred polnoletnostjo otroka podaljša veljavnost rejniške pogodbe z rejnikom tudi za čas po polnoletnosti osebe, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti, in je nadaljnja strokovna obravnava načrtovana v enakem ali ožjem obsegu oskrbe, če: – oseba zaradi motenj v telesnem in duševnem razvoju ni sposobna za samostojno življenje in delo ter oseba ali njen skrbnik s tem soglaša; – ta ostane v rejniški družini zaradi nadaljevanja šolanja in s tem soglaša.«. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Polnoletna oseba ali njen skrbnik lahko soglasje iz prejšnjega odstavka kadarkoli prekliče.«. Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. Za dosedanjim tretjim odstavkom, ki postane četrti odstavek, se dodajo novi peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo: »(5) Podaljšanje veljavnosti rejniške pogodbe v skladu s tem členom se šteje v normativ za izvajanje rejniške dejavnosti iz 23. in 24. člena tega zakona in se spremlja v skladu z nalogami pri izvajanju rejništva, določenimi s tem zakonom, glede na načrtovano nadaljnjo strokovno obravnavo.

(6)Če rejniška pogodba, podaljšana v skladu s tem členom, preneha zaradi smrti ali razrešitve rejnika, center otroka lahko sklene rejniško pogodbo z rejnikovim zakoncem ali zunajzakonskim partnerjem, če se ta strinja z izvajanjem rejniške dejavnosti in izpolnjuje pogoje za njeno izvajanje. Če to ni mogoče ali rejniška pogodba, sklenjena v skladu s tem odstavkom, preneha, center otroka lahko sklene rejniško pogodbo z drugo osebo iz te rejniške družine, če se ta strinja z izvajanjem rejniške dejavnosti in izpolnjuje pogoje za njeno izvajanje. Rejniška pogodba, sklenjena v skladu s tem odstavkom, se šteje za izdano dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti za čas trajanja namestitve polnoletne osebe iz prvega odstavka tega člena. Rejnikovega zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali drugo osebo iz te rejniške družine center rejnika vpiše v evidenco izdanih dovoljenj.

(7)Rejnik, ki na podlagi prejšnjega odstavka izvaja rejniško dejavnost, lahko pridobi dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti v skladu s tem zakonom.«.

V 47. členu se za tretjo alinejo dodata novi četrta in peta alineja, ki se glasita: »− če oseba, za katero se podaljša veljavnost rejniške pogodbe po polnoletnosti, ali njen skrbnik prekliče soglasje, − s prenehanjem dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti,«. Dosedanji četrta in peta alineja postaneta šesta in sedma alineja.

50. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Rejnik je za posameznega otroka ali polnoletno osebo, za katero je podaljšana veljavnost rejniške pogodbe po polnoletnosti (v nadaljnjem besedilu: polnoletna oseba) v skladu s tem zakonom, upravičen do mesečne rejnine, ki zajema oskrbnino in plačilo dela, če ni s tem zakonom določeno drugače.

(2)Ob prvi namestitvi otroka je rejnik upravičen do enkratnega prejemka v višini pravice do pomoči ob rojstvu otroka, določene z zakonom, ki ureja družinske prejemke.

(3)Če rejnik izvaja rejniško dejavnosti kot poklic, mu Republika Slovenija zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost za polni zavarovalni čas oziroma za razliko do polnega zavarovalnega časa, če je za manj kot polni zavarovalni čas vključen v obvezna socialna zavarovanja iz drugega naslova.

(4)Rejnik, pri katerem se namesti otrok ob izreku ukrepa za varstvo koristi otroka nujni odvzem otroka ali ob izdani začasni odredbi o odvzemu otroka staršem v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, je ob tej namestitvi upravičen do enkratnega prejemka v višini mesečnega plačila dela rejniku (v nadaljnjem besedilu: enkratni prejemek). Rejnik je v istem postopku za izrek ukrepov za varstvo koristi otroka le enkrat upravičen do enkratnega prejemka za istega otroka. Če v času trajanja ukrepa za varstvo koristi otroka nujnega odvzema otroka ali začasne odredbe, na podlagi katere je bil otrok nameščen k rejniku, rejniška pogodba preneha zaradi razrešitve rejnika iz razlogov iz prvega odstavka 49. člena tega zakona, mora rejnik vrniti enkratni prejemek v usklajenem znesku.

(5)Rejnik, pri katerem se namesti več otrok iz iste družine, je ob namestitvi vsakega nadaljnjega otroka iz iste družine upravičen do enkratnega prejemka. Rejnik je do enkratnega prejemka upravičen tudi v primeru namestitve otrok iz družine polnoletne osebe. Če v času trajanja namestitve otroka, za katerega je rejnik prejel enkratni prejemek, rejniška pogodba preneha zaradi razrešitve rejnika iz razlogov iz prvega odstavka 49. člena tega zakona, mora rejnik vrniti enkratni prejemek v usklajenem znesku.

(6)Rejnik je za vsakega nameščenega otroka ali polnoletno osebo upravičen do letnega dodatka za oddih in počitnice otroka ali polnoletne osebe v višini mesečnega plačila dela rejniku (v nadaljnjem besedilu: letni dodatek). Letni dodatek se rejniku izplača v mesecu juniju za otroka ali polnoletno osebo, ki je pri istem rejniku nameščen na dan 1. maj tekočega leta, ne glede na dejansko bivanje otroka ali polnoletne osebe v rejniški družini. Če rejniška pogodba preneha iz razlogov iz 47. člena tega zakona pred 1. julijem tekočega leta, mora rejnik vrniti sorazmerni delež prejetega letnega dodatka.«.

51. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Oskrbnino sestavljajo sredstva za materialne stroške za otroka ali polnoletno osebo in denarni prejemek v znesku otroškega dodatka, kot je v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, določen za najnižji dohodkovni razred za prvega otroka, ne glede na starost otroka ali polnoletne osebe. Na drugih pravnih področjih, kjer je pridobitev pravice ali pravne koristi odvisna od upravičenosti do otroškega dodatka, se šteje, da je otrok, nameščen v rejniško družino, ali polnoletna oseba, prejemnik otroškega dodatka.

(2)Materialni stroški za otroka ali polnoletno osebo so enaki višini osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga ureja zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke.

(3)Če otrok ali polnoletna oseba biva v rejniški družini za čas vikendov, praznikov in šolskih počitnic (vikend rejništvo), je rejnik v mesecih odsotnosti otroka ali polnoletne osebe iz tega razloga upravičen do 75 % oskrbnine, določene s tem zakonom, in do plačila dela, sorazmernega času bivanja otroka v rejniški družini. Če je otrok ali polnoletna oseba v rejniški družini prisotna cel mesec, je rejnik upravičen do celotne oskrbnine ter plačila dela.

(4)Če je otrok ali polnoletna oseba iz rejniške družine odsotna več kot 30 dni neprekinjeno zaradi zdravljenja, šolskih počitnic ali podobnih razlogov, se rejniku izplača rejnina v višini plačila dela.«.

52. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Ob izrednih izdatkih za potrebe otroka se oskrbnina lahko zviša za 25 %. Če sta podana dva ali več razlogov za zvišanje oskrbnine za 25 %, se oskrbnina lahko zviša za 50 %. Zvišanje oskrbnine v skladu s tem členom ne velja za izvajanje rejniške dejavnosti za polnoletno osebo.

(2)Oskrbnina se zviša za 25 % ob izrednih izdatkih za potrebe otroka, povezanih z: – izobraževalnim procesom otroka, – interesnimi dejavnostmi otroka, – zdravjem otroka (pogosti obiski pri specialistih, zdravljenje, povezano s stroški, ortopedski pripomočki), če za otroka ni določena pravica do dodatka za nego po predpisih, ki urejajo družinske prejemke, – drugimi posebnimi obravnavami otroka, – stroški obiskovanja matične družine, če ta živi izven krajevne pristojnosti centra rejnika, in ne more zagotavljati za to potrebnih sredstev.

(3)Rejnik enkrat letno in kadar center otroka to zahteva, pisno poroča o namenskosti porabe sredstev zvišane oskrbnine. Če center otroka ugotovi, da sredstva zvišane oskrbnine niso bila namensko porabljena, jih mora rejnik vrniti.

(4)Opredelitev izrednih izdatkov iz drugega odstavka prejšnjega člena, način poročanja o namenskosti porabe sredstev zvišane oskrbnine, naloge centra otroka pri tem, način in rok vračila navedenih sredstev, določi minister, pristojen za družino.«.

V 53. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Plačilo dela rejniku znaša 460,00 eur.« Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Minister, pristojen za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ob določitvi zneska minimalne plače na podlagi novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov, v skladu s predpisi na področju minimalne plače, najkasneje v roku enega meseca določi novo višino plačila dela rejniku.«. Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »(3) Glede na zahtevnost oskrbe, varstva in vzgoje otroka (rejništvo za hudo bolnega otroka, otroka z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju, otroka s čustvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami, otroka s psihosocialnimi težavami, ki se kažejo kot kompleksnejše vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju) se lahko plačilo dela iz prejšnjega odstavka začasno zviša za 25 % ali za 50 %. Rejniku se plačilo dela zviša za 25 %, kadar gre za zmerno povečani obseg dela z otrokom, ali za 50 %, kadar gre za močno povečani obseg dela z otrokom. Zvišanje plačila dela v skladu s tem členom ne velja za izvajanje rejniške dejavnosti za polnoletno osebo.«. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se črta besedilo »znižanega normativa in«. Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.

59. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Če rejnik izvaja rejniško dejavnost kot poklic, pa ne izpolnjuje normativa iz 24. člena tega zakona, vendar ne po svoji krivdi, se rejniku prizna pravica do plačila prispevkov za socialno varnost za največ dvanajst mesecev.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se rejniku starejšemu od 55 let, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic najmanj 20 let, pa ne izpolnjuje normativa iz 24. člena tega zakona, vendar ne po svoji krivdi, prizna pravica do plačila prispevkov za socialno varnost za največ 24 mesecev.«.

Za 63. členom se dodata nova X.A poglavje in 63.a člen, ki se glasita:

(1)Za brezplačno pravno pomoč rejniku v postopkih pred sodišči se uporablja zakon, ki ureja brezplačno pravno pomoč, če ni v tem členu drugače določeno.

(2)Do brezplačne pravne pomoči je ne glede na določbe zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, upravičen rejnik kot udeleženec v postopkih za varstvo koristi otroka, ki je k rejniku nameščen v skladu z določbami zakona, ki ureja družinska razmerja.

(3)Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč obravnava prošnje, vložene po prejšnjem odstavku, prednostno.«.

V 66. členu se v prvem odstavku za enaintrideseto alinejo pika nadomesti z vejico ter dodajo nove dvaintrideseta, triintrideseta, štiriintrideseta in petintrideseta alineja, ki se glasijo: »− identifikacijska številka rejnika, ki mu je dodeljena ob vnosu v zbirko podatkov, − število otrok, ki jih je rejnik pripravljen sprejeti, − prosta mesta pri rejniku, − številka transakcijskega računa rejnika.«.

V 68. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Ministrstvo in centri za socialno delo, ki odločajo v upravnih zadevah in izvajajo javna pooblastila v skladu s tem zakonom, lahko podatke, ki jih dobijo v skladu s prejšnjim členom, uporabijo samo za namene postopka odločanja ali izvajanja javnega pooblastila v skladu s tem zakonom.«. Za drugim odstavkom se dodajo novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo: »(3) Ministrstvo in centri za socialno delo izvajalcu usposabljanj za namen izvedbe obveznih usposabljanj, določenih v tem zakonu, posredujejo osebno ime in naslov kandidatov ter rejnikov.

(4)Center otroka ima za namen preverjanja prostih mest pri rejnikih pravico vpogleda v podatke iz dvaindvajsete, dvaintridesete, triintridesete in štiriintridesete alineje prvega odstavka 66. člena tega zakona, ne glede na območje krajevne pristojnosti centra.

(5)Center otroka ima za namen sklenitve rejniške pogodbe in nadaljnje spremljanje izvajanja rejniške dejavnosti za nameščenega otroka v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja družinska razmerja, vpogled v podatke iz prvega, drugega in šestega odstavka 66. člena tega zakona, ne glede na območje krajevne pristojnosti centra otroka.«.

69. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Podatki iz zbirk podatkov iz četrte in pete alineje 65. člena tega zakona se hranijo deset let po prenehanju namestitve v posamezno rejniško družino. Drugi podatki iz zbirk podatkov iz 65. člena tega zakona se hranijo deset let po prenehanju dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, razen podatkov iz devete alineje 65. člena tega zakona, ki se hranijo trajno.

(2)Po poteku roka iz prejšnjega odstavka se podatki brišejo, razen podatkov, ki se hranijo trajno.«.

(1)Postopki pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, ki so bili začeti pred začetkom uporabe tega zakona v skladu z Zakonom o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 – odl. US, 114/06 – ZUTPG, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 22/19), se dokončajo v skladu z Zakonom o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 – odl. US, 114/06 – ZUTPG, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 22/19). Če se po začetku uporabe tega zakona v postopkih iz prejšnjega stavka odločba prve stopnje odpravi ali razveljavi, se postopek nadaljuje v skladu s tem zakonom.

(2)Postopki o namestitvi otroka v skladu s 14. členom Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 – odl. US, 114/06 – ZUTPG, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 22/19), ki so bili začeti pred začetkom uporabe tega zakona v skladu z Zakonom o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 – odl. US, 114/06 – ZUTPG, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 22/19) se dokončajo v skladu z Zakonom o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 – odl. US, 114/06 – ZUTPG, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 22/19). Če se po začetku uporabe tega zakona v postopkih iz prejšnjega stavka odločba prve stopnje odpravi ali razveljavi, se postopek nadaljuje v skladu s tem zakonom.

(3)Postopki za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic, v katerih je bilo v skladu z Zakonom o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 – odl. US, 114/06 – ZUTPG, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 22/19) pristojno ministrstvo, v skladu s tem zakonom pa je pristojen center za socialno delo, in so bili začeti pred začetkom uporabe tega zakona, se končajo na ministrstvu v skladu z Zakonom o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 – odl. US, 114/06 – ZUTPG, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 22/19). Če se po začetku uporabe tega zakona v postopkih iz prejšnjega stavka odločba prve stopnje odpravi ali razveljavi, se postopek nadaljuje v skladu s tem zakonom na centru za socialno delo.

(4)Za zakonske učinke odločb, izdanih v skladu z Zakonom o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 – odl. US, 114/06 – ZUTPG, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 22/19), ki bodo postale pravnomočne po začetku uporabe tega zakona, se uporabljajo določbe tega zakona.

(1)Z začetkom uporabe tega zakona se rejnine, določene z rejniškimi pogodbami, sklenjenimi pred začetkom uporabe tega zakona, izplačajo v višini, kot jo ta zakon določa za osnovno višino rejnine, če so bile s temi rejniškimi pogodbami določene v osnovni višini.

(2)Če je z rejniškimi pogodbami, sklenjenimi pred začetkom uporabe tega zakona, določeno zvišanje oskrbnine ali plačila dela, se ne glede na prejšnji odstavek z rejniško pogodbo določi višina rejnine v skladu z določbami tega zakona, ki se izplača z začetkom uporabe tega zakona.

Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 77/19) se uskladi s tem zakonom v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.

Do začetka uporabe tega zakona se uporablja Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 – odl. US, 114/06 – ZUTPG, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 22/19).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. novembra 2025. Št. 542-02/25-1/18 Ljubljana, dne 27. maja 2025 EPA 2053-IX Državni zbor