Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID-C)

V Zakonu o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21, 40/23 in 102/24) se v 2. členu prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Osebam in organizacijam, ki opravljajo znanstvenoraziskovalno oziroma inovacijsko dejavnost, je zagotovljena avtonomija znanstvenega raziskovanja oziroma inovacijskega dela.«.

V 5. členu: – se 1. točka črta, – dosedanji 2. in 3. točka postaneta 1. in 2. točka, – se za 2. točko doda nova 3. točka, ki se glasi: »3. državno financiranje inovacijske dejavnosti obsega integralna sredstva državnega proračuna, ki so znotraj finančnega načrta ministrstva, pristojnega za inovacije, namenjena za izvajanje inovacijske dejavnosti;«, – se za 6. točko dodata novi 7. in 8. točka, ki se glasita: »7. inovacijska organizacija je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja gospodarsko dejavnost in izvaja inovacijsko dejavnost in se, če je prejemnik sredstev ARIS za izvajanje aktivnosti inovacijske dejavnosti, vpiše v evidenco iz 2. točke prvega odstavka 55. člena tega zakona; 8. inovacijski projekt je časovno zamejen projekt, ki se izvaja v okviru inovacijske dejavnosti kot: – industrijska raziskava, ki je načrtovana raziskava ali kritična preiskava, katere namen je pridobivanje novega znanja in spretnosti za razvoj novih proizvodov, procesov ali storitev ali za znatno izboljšanje obstoječih proizvodov, procesov ali storitev, vključno z digitalnimi, na katerem koli področju ali v kateri koli tehnologiji, industriji ali sektorju. Industrijska raziskava vključuje oblikovanje komponent kompleksnih sistemov in lahko zajema izdelavo prototipov v laboratorijskem okolju ali okolju s simuliranimi vmesniki obstoječih sistemov ter pilotnih linij, kadar je to potrebno za industrijske raziskave, zlasti za vrednotenje generične tehnologije; – eksperimentalni razvoj, ki je pridobivanje, združevanje, oblikovanje in uporaba obstoječega znanstvenega, tehnološkega, poslovnega in drugega ustreznega znanja in spretnosti, katerih cilj je razvoj novih ali izboljšanih proizvodov, procesov ali storitev, vključno z digitalnimi, na katerem koli področju ali v kateri koli tehnologiji, industriji ali sektorju. To lahko zajema npr. tudi dejavnosti, usmerjene v konceptualne opredelitve, načrtovanje in dokumentacijo novih proizvodov, procesov ali storitev. Eksperimentalni razvoj lahko vključuje izdelavo prototipov, predstavitve, pilotne projekte, preskušanje in potrjevanje novih ali izboljšanih proizvodov, procesov ali storitev v okoljih, ki predstavljajo dejanske pogoje obratovanja, kadar je osnovni cilj nadalje tehnično izboljšati v veliki meri neustaljene proizvode, procese ali storitve. To lahko vključuje razvoj prototipa ali pilotnega projekta za tržno uporabo, ki je obvezno končni tržni izdelek in je predrag, da bi ga izdelali samo za namene predstavitve in potrjevanja. Eksperimentalni razvoj ne vključuje rednih ali občasnih sprememb obstoječega proizvoda, proizvodnih linij, proizvodnih procesov, storitev in drugih tekočih dejavnosti, tudi če takšne spremembe lahko pomenijo izboljšanje;«, – dosedanje 7. do 10. točka postanejo 9. do 12. točka, – dosedanja 11. točka postane 13. točka in se spremeni tako, da se glasi: »13. raziskovalec oziroma raziskovalka (v nadaljnjem besedilu: raziskovalec) je fizična oseba, ki izvaja znanstvenoraziskovalno oziroma inovacijsko dejavnost in izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom in splošnimi akti Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: splošni akt ARIS);«, – dosedanje 12. do 14. točka postanejo 14. do 16. točka, – dosedanja 15. točka postane 17. točka in se spremeni tako, da se glasi: »17. raziskovalna organizacija je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom in splošnimi akti ARIS, za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti in je vpisana v evidenco iz 2. točke prvega odstavka 55. člena tega zakona;«, – dosedanja 16. točka postane 18. točka, – dosedanja 17. točka postane 19. točka in se spremeni tako, da se glasi: »19. raziskovalni projekti so časovno zamejene raziskave, ki se lahko izvajajo kot: – temeljni projekt, ki je eksperimentalno ali teoretično delo, katerega osnovni cilj je pridobivanje novega znanja na podlagi temeljnih pojavov in opazovanih dejstev, usmerjeno pa je to delo k iskanju novih občih spoznanj in zakonitosti; – aplikativni projekt, ki je izvirno raziskovanje, usmerjeno k pridobitvi novega znanja. Usmerjeno je k določenim praktičnim ciljem ali namenom in v pridobivanje znanja ali razumevanja, s katerim lahko zadovoljimo spoznane ali opredeljene potrebe; – industrijska raziskava, kot je opredeljena v prvi alineji 8. točke tega člena; – eksperimentalni razvoj, kot je opredeljen v drugi alineji 8. točke tega člena;«, – v dosedanji 18. točki, ki postane 20. točka, se besedilo »splošni akt Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: splošni akt ARIS)« nadomesti z besedilom »splošni akt ARIS«, – se za 20. točko doda nova 21. točka, ki se glasi: »21. sredstva ARIS so sredstva, ki jih ARIS prejme za financiranje izvajanja znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti;«, – dosedanja 19. točka postane 22. točka, – dosedanja 20. točka postane 23. točka in se spremeni tako, da se glasi: »23. strokovni sodelavec oziroma strokovna sodelavka (v nadaljnjem besedilu: strokovni sodelavec) in tehnični sodelavec oziroma tehnična sodelavka (v nadaljnjem besedilu: tehnični sodelavec) je fizična oseba, ki izvaja strokovne in podporne dejavnosti za izvajanje znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti;«, – dosedanja 21. točka postane 24. točka in se spremeni tako, da se glasi: »24. tehnološka stopnja pripravljenosti je raven tehnološke razvitosti, ki je opredeljena v devetih stopnjah glede na končni cilj uporabe: – TRL 1 ‒ Osnovni principi – opaženi in zabeleženi, – TRL 2 ‒ Oblikovan tehnološki koncept, – TRL 3 ‒ Eksperimentalna potrditev koncepta, – TRL 4 ‒ Potrditev tehnologije v laboratorijskem okolju, – TRL 5 ‒ Potrditev tehnologije v relevantnem okolju (v primeru ključnih omogočitvenih tehnologij je to industrijsko relevantno okolje), – TRL 6 ‒ Demonstracija tehnologije v relevantnem okolju (v primeru ključnih omogočitvenih tehnologij je to industrijsko relevantno okolje), – TRL 7 ‒ Demonstracija prototipa sistema v operativnem okolju, – TRL 8 ‒ Sistem dokončan in kvalificiran, – TRL 9 ‒ Sistem, preizkušen v operativnem okolju (konkurenčna proizvodnja v primeru ključnih omogočitvenih tehnologij; ali v vesolju);«, – dosedanji 22. in 23. točka postaneta 25. in 26. točka, – dosedanja 24. točka postane 27. točka in se spremeni tako, da se glasi: »27. zasebni raziskovalec oziroma zasebna raziskovalka (v nadaljnjem besedilu: zasebni raziskovalec) je fizična oseba, ki kot zasebnik neodvisno izvaja znanstvenoraziskovalno oziroma inovacijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic in je vpisan v register zasebnih raziskovalcev pri ARIS.«.

V 6. členu se tretji in četrti odstavek spremenita tako, da se glasita: »(3) Sestavni del znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti je podporno okolje, ki spodbuja (mednarodno) projektno delo, mreženje, partnersko sodelovanje, pospeševalnike inovacij, promocijo inovacijske dejavnosti, prenos znanja in tehnologij, povezovanje raziskovalnih organizacij in gospodarstva, odprto znanost, odprto inoviranje ter ustvarjalnost in podjetnost izvajalcev znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti. V podporno okolje iz prejšnjega stavka se štejejo tudi institucije podpornega okolja v skladu z zakonom, ki ureja podporno okolje za podjetništvo.

(4)Nosilci in financerji znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema so v skladu s svojimi pristojnostmi ministrstva, pristojna za znanost, za inovacije, za gospodarstvo, za kohezijo, za informacijsko družbo oziroma za obrambo, ARIS in javna agencija, pristojna za podjetništvo.«. V sedmem odstavku se besedilo »pravne in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost« nadomesti z besedilom »inovacijske organizacije«. V devetem odstavku se besedilo »ministri, pristojni za znanost, kohezijo ter za gospodarstvo« nadomesti z besedilom »ministri, pristojni za znanost, za inovacije, za informacijsko družbo, za kohezijo oziroma za gospodarstvo«.

V 8. členu se v tretjem odstavku 5. točka spremeni tako, da se glasi: »5. predlaga vladi v imenovanje člane znanstvenega in inovacijskega sveta ARIS;«.

V 9. členu se v drugem odstavku: – v 1. točki deseta alineja spremeni tako, da se glasi: »– ministri, pristojni za znanost, za visoko šolstvo, za inovacije, za gospodarstvo, za finance, za informacijsko družbo, za energijo, za okolje, za prostor, za kmetijstvo, za obrambo oziroma za kohezijo.«, – v 2. točki: ‒ druga alineja spremeni tako, da se glasi: »‒ predstavnik strateških razvojno-inovacijskih partnerstev, ki ga predlaga ministrstvo, pristojno za inovacije,«, ‒ tretja alineja spremeni tako, da se glasi: »‒ predstavnik podpornega okolja za inovacije, ki ga predlaga ministrstvo, pristojno za inovacije,«, ‒ za peto alinejo doda nova šesta alineja, ki se glasi: »‒ dva predstavnika gospodarstva, ki sta aktivna na področju inovacij in ju predlaga ministrstvo, pristojno za gospodarstvo,«, ‒ dosedanja šesta alineja postane sedma alineja. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(3) Na poziv ministrstva, pristojnega za znanost, predlagatelji iz prve, druge, tretje, šeste in sedme alineje 2. točke prejšnjega odstavka predlagajo v imenovanje vladi eno kandidatko ženskega spola in enega kandidata moškega spola. Predlagatelji iz druge, tretje, četrte, pete in šeste alineje 2. točke prejšnjega odstavka izberejo kandidate na podlagi javnega poziva. Ministrstvo, pristojno za znanost, kot predlagatelj iz četrte in pete alineje 2. točke prejšnjega odstavka predlaga v imenovanje vladi najmanj eno kandidatko ženskega spola in najmanj enega kandidata moškega spola. Člane sveta iz 2. točke prejšnjega odstavka imenuje vlada, ki pri imenovanih upošteva uravnoteženo zastopanost spolov imenovanih članov sveta.«.

V 11. členu se v četrtem odstavku besedilo »razvoj in tehnologijo« nadomesti z besedilom »za inovacije, za kohezijo in za gospodarstvo«. V šestem odstavku se za besedo »znanstvenoraziskovalne« doda besedi »in inovacijske«.

V 12. členu se v drugem odstavku: – 3. točka spremeni tako, da se glasi: »3. financiranje javnih infrastrukturnih zavodov in novih javnih raziskovalnih organizacij iz 81.a člena tega zakona na podlagi programa dela in finančnega načrta;«, – 11. točka črta, – dosedanja 12. točka postane 11. točka. V tretjem odstavku se: – 7. točka spremeni tako, da se glasi: »7. razvoj raziskovalno-razvojnih kadrov in spodbujanje zaposlovanja raziskovalcev iz Slovenije in tujine v gospodarstvu;«. – za 7. točko dodajo nove 8. do 10. točka, ki se glasijo: »8. financiranje inovacijske dejavnosti na podlagi javnih razpisov, javnih pozivov ali sklenitve neposredne pogodbe v skladu z javnofinančnimi predpisi, in sicer za inovacijske projekte, mednarodno sodelovanje, programe zgodnjega uvajanja šolske mladine v inoviranje; 9. sofinanciranje inovacijskih projektov, ki so bili na razpisih v okviru centralnih programov EU odlično ocenjeni, vendar tam niso bili odobreni za sofinanciranje; 10. sofinanciranje inovacijskih projektov, ki so bili izbrani za sofinanciranje v okviru centralnih programov EU in omogočajo dopolnjevanje z drugimi evropskimi ali državnimi sredstvi.«. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Financiranje nalog podpornega okolja iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona se zagotavlja z javnimi razpisi, javnimi pozivi ali s sklenitvijo neposredne pogodbe v skladu z javnofinančnimi predpisi.«. Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

13. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Iz državnega proračuna se zagotavlja financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti v višini do 1,25 % bruto domačega proizvoda (v nadaljnjem besedilu: BDP), pri čemer se financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti zagotavlja v višini do 1 % BDP, financiranje inovacijske dejavnosti pa v višini do 0,25 % BDP. Obseg sredstev iz tega odstavka lahko tudi presega 1,25 % BDP, če so za to zagotovljena sredstva.

(2)Sredstva iz prejšnjega odstavka za financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti zajemajo sredstva državnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, druga proračunska sredstva financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti ministrstva, pristojnega za znanost, državna proračunska sredstva drugih neposrednih uporabnikov proračuna, namenjena financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, sredstva državnega proračuna iz sredstev proračuna EU, ki so v finančnih načrtih ministrstva, pristojnega za znanost, in sredstva drugih neposrednih uporabnikov proračuna, namenjena financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

(3)Sredstva iz prvega odstavka tega člena za financiranje inovacijske dejavnosti zajemajo sredstva državnega financiranja inovacijske dejavnosti, druga proračunska sredstva financiranja inovacijske dejavnosti ministrstva, pristojnega za inovacije, državna proračunska sredstva drugih neposrednih uporabnikov proračuna, namenjena financiranju inovacijske dejavnosti, sredstva državnega proračuna iz sredstev proračuna EU, ki so v finančnih načrtih ministrstva, pristojnega za inovacije, in sredstva drugih neposrednih uporabnikov proračuna, namenjena financiranju inovacijske dejavnosti.

(4)Obseg sredstev za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti se lahko v primerjavi z obsegom sredstev preteklega leta v posameznem letu zmanjša, če je rast BDP negativna, ob nastopu izjemnih okoliščin, ki jih pripozna Evropska komisija, ali ob nastopu izrednih dogodkov, ki imajo pomembne posledice na odhodke državnega proračuna. V teh primerih se letni obseg sredstev zagotavlja v skladu s proračunskimi možnostmi, pri čemer je treba zagotoviti sredstva za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti najmanj v višini deleža BDP iz leta pred negativno rastjo oziroma pred nastopom izjemnih okoliščin ali izrednega dogodka.

(5)Pri ponovni rasti BDP, po prenehanju izjemnih okoliščin ali po odpravi posledic izrednega dogodka se sredstva za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti povečujejo za 0,08 odstotne točke letno, dokler znova ne dosežejo 1,25 % BDP oziroma že doseženih letnih sredstev pred negativno rastjo BDP oziroma pred nastopom izjemnih okoliščin ali izrednega dogodka. Povečanje sredstev iz tega odstavka lahko tudi presega 0,08 odstotne točke, če so za to zagotovljena sredstva.

(6)Metodologijo za pridobivanje podatkov o načrtovani in realizirani višini sredstev iz prvega odstavka tega člena vlada sprejme na predlog ministrstva, pristojnega za znanost oziroma za inovacije.

(7)Ne glede na vsoto vseh sredstev iz drugega odstavka tega člena se za državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti namenijo sredstva v višini najmanj 0,8 % BDP. Če je rast BDP negativna, ob nastopu izjemnih okoliščin, ki jih pripozna Evropska komisija, ali ob nastopu izrednih dogodkov, ki imajo pomembne posledice na odhodke državnega proračuna, se za državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz tega odstavka zagotavljajo sredstva najmanj v nominalni višini teh sredstev preteklega leta.

(8)Ne glede na drugi odstavek tega člena se za določanje sredstev v skladu z drugim odstavkom 21. člena, drugim odstavkom 22. člena in 26. členom tega zakona ter za dopolnilno delo raziskovalcev v skladu z drugim odstavkom 62. člena tega zakona, upoštevajo sredstva državnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.«.

14. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Financiranje inovacijske dejavnosti v skladu s tem zakonom ali drugimi zakoni, ki določajo financiranje inovacijske dejavnosti, izvaja ministrstvo, pristojno za inovacije, druga ministrstva, ARIS in drugi financerji ter se zagotavlja s kontinuiranim izvajanjem instrumentov dodeljevanja sredstev za spodbujanje industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja z namenom uporabe vseh nacionalnih razvojnih zmožnosti.

(2)Subjekti iz prvega odstavka sredstva za izvajanje inovacijske dejavnosti dodeljujejo na podlagi javnih razpisov, javnih pozivov ali s sklenitvijo neposredne pogodbe v skladu z javnofinančnimi predpisi.«.

V 21. členu se v drugem odstavku prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Vsota ISF in PSF se letno poveča za največ 25 % letne rasti državnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ob upoštevanju razpoložljivih proračunskih sredstev.«. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) V primeru zakonsko določenih finančnih obveznosti, ki jih prejemniki stabilnega financiranja niso zmožni pokriti v okviru dodeljenih sredstev ISF-O in PSF-O in bi bistveno ogrozile zmožnost izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, se letno povečanje vsote ISF in PSF iz drugega odstavka tega člena na predlog ARIS s sklepom ministra, pristojnega za znanost, izjemoma lahko dodatno poveča, ob upoštevanju razpoložljivih proračunskih sredstev.«.

V 22. členu se v prvem stavku prvega odstavka za besedilom »vsote sredstev ISF in PSF« dodata vejica in besedilo »določene v skladu s prvim in drugim odstavkom 21. člena tega zakona«.

V 25. členu se drugi do sedmi odstavek spremenijo tako, da se glasijo: »(2) Prejemnik stabilnega financiranja mora vsoto letnih rasti vsote ISF-O in PSF-O pogodbenega obdobja do vključno tekočega leta pogodbenega obdobja nameniti tako, da za PSF-O nameni vsaj polovico skupne vsote letnih rasti vsote ISF-O in PSF-O pogodbenega obdobja do vključno tekočega leta.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se za prvo leto novega šestletnega pogodbenega obdobja vsota sredstev ISF-O in PSF-O izračuna tako, da se pred določitvijo vsote ISF-O in PSF-O iz prvega odstavka tega člena vsakemu prejemniku stabilnega financiranja najprej izvzame do 10 % sredstev vsote ISF-O in PSF-O zadnjega leta preteklega pogodbenega obdobja (v nadaljnjem besedilu: sredstva za prerazporeditev). Vsota izvzetih sredstev vseh prejemnikov stabilnega financiranja predstavlja razpoložljiva sredstva za prerazporeditev, ki se ob upoštevanju rezultatov zunanje institucionalne evalvacije iz 31.a člena tega zakona dodelijo prejemnikom stabilnega financiranja na način, kot je opredeljen v četrtem odstavku tega člena.

(4)Rezultati zunanje institucionalne evalvacije iz 31.a člena tega zakona se upoštevajo tako, da se sredstva za prerazporeditev iz prejšnjega odstavka posameznemu prejemniku stabilnega financiranja dodelijo v deležu, ki je skladen z izračunanim razmerjem med oceno posameznega prejemnika stabilnega financiranja in najbolje ocenjenim prejemnikom stabilnega financiranja. Preostanek razpoložljivih sredstev za prerazporeditev se prejemnikom stabilnega financiranja dodeli v deležu njihovega končnega deleža v skupni vsoti ISF-O in PSF-O vseh prejemnikov stabilnega financiranja po dodelitvi iz prejšnjega stavka.

(5)Sredstva za prerazporeditev na predlog ARIS določi minister, pristojen za znanost. Pri predlogu ARIS upošteva, da se pri izračunu iz tretjega odstavka tega člena posameznemu prejemniku stabilnega financiranja sredstva lahko zmanjšajo največ do 3 % sredstev vsote ISF-O in PSF-O zadnjega leta preteklega pogodbenega obdobja. Podrobnejši način določitve sredstev na podlagi rezultatov zunanjih institucionalnih evalvacij iz 31.a člena tega zakona v splošnem aktu določi ARIS.

(6)Ne glede na prvi odstavek tega člena se sredstva za ISF-O lahko za vsako proračunsko leto posebej dodatno povečajo, če se poveča oziroma prevzame povečana raziskovalna infrastruktura prejemnika stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, v skladu s strateškimi dokumenti države ob predhodnem soglasju vlade.

(7)ARIS sredstva za ISF-O, ki so se dodatno povečala v skladu s prejšnjim odstavkom, v primeru naknadno ugotovljene manjše realizacije stroškov, ki so bili podlaga za izračun povečanja ISF-O, ustrezno zmanjša.«.

V 26. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Sredstva za RSF-O so največ 10 % vsote sredstev ISF-O in PSF-O in se za vse prejemnike stabilnega financiranja določijo v enakem deležu, pri čemer v istem pogodbenem obdobju na sredstva za RSF-O ne vpliva morebitno povečanje ISF-O v skladu s šestim odstavkom 25. člena tega zakona.«.

V 28. členu se v drugem odstavku 2. točka spremeni tako, da se glasi: »2. načrt izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki vključuje razvoj dejavnosti v okviru ISF, PSF in RSF;«. V tretjem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Na podlagi usmeritev ministrstva, pristojnega za znanost, rezultatov zadnje institucionalne samoevalvacije iz 31. člena tega zakona, evalvacije raziskovalnih programov iz 30. člena tega zakona in zunanje institucionalne evalvacije iz 31.a člena tega zakona prejemniki predlagajo sestavine pogodbe iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka najpozneje do konca februarja zadnjega leta pogodbenega obdobja za naslednje pogodbeno obdobje.«. Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(6) Sklenjene pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti ARIS objavi na svoji spletni strani.«. Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Prejemniki stabilnega financiranja ARIS letno poročajo o doseganju strateških, dolgoročnih in razvojnih ciljev prejemnika stabilnega financiranja, ukrepih za njihovo dosego, ciljnih in izhodiščnih vrednostih ter kazalnikih, s katerimi se spremlja doseganje ciljnih vrednosti, določenih v 1., 2 in 3. točki drugega odstavka tega člena. ARIS navedena poročila po izteku tretjega in petega leta pogodbenega obdobja objavi na spletni strani ARIS.«. Dosedanji sedmi odstavek postane osmi odstavek.

V 30. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) ARIS evalvacije raziskovalnih programov v okviru stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti izvaja periodično vsakih šest let po področjih panelov, kot so v zadnjem letu prejšnjega pogodbenega obdobja iz 28. člena tega zakona opredeljeni v Delovnem programu Evropskega raziskovalnega sveta, ki ga sprejme Znanstveni svet Evropskega raziskovalnega sveta in potrdi Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: panel ERC), pri čemer se raziskovalni programi posameznega prejemnika stabilnega financiranja na istem področju panelov evalvirajo kot celota. Evalvacije potekajo prva štiri leta pogodbenega obdobja iz 28. člena tega zakona. Temeljna kvalitativna kriterija evalvacije sta znanstvena odličnost in družbeni vpliv. Predmet evalvacije so doseženi raziskovalni rezultati obdobja od zadnje evalvacije in vsebina raziskovalnih programov posameznega prejemnika stabilnega financiranja na istem področju panelov ter družbeni učinek rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela v povezavi s 1., 2. in 3. točko drugega odstavka 28. člena tega zakona, ki veljajo v tekočem pogodbenem obdobju. Evalvacijo znanstvenoraziskovalnega dela raziskovalnih programov izvajajo neodvisni strokovnjaki (v nadaljnjem besedilu: recenzenti). Ne glede na zakon, ki ureja javno rabo slovenščine, se lahko deli postopkov evalvacije, pri katerih sodelujejo tuji recenzenti, izvajajo v tujem jeziku.«. V drugem odstavku se besedilo »in njegov minimalni obseg, izražen v FTE, in minimalno število raziskovalcev z doktoratom znanosti« črta. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(3) Rezultat evalvacije za posameznega prejemnika stabilnega financiranja sestavljajo ocena celote vseh raziskovalnih programov na posameznem področju panela ERC, priporočila za izboljšanje izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti na posameznem področju panela ERC in morebitna priporočila za preoblikovanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti na posameznem področju panela ERC, kar lahko vključuje tudi ukinitev raziskovalnih programov na posameznem področju panela ERC. Rezultati evalvacije se objavijo na spletni strani ARIS v jeziku izvajanja evalvacije in v slovenskem jeziku.«.

31. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Institucionalna samoevalvacija je celovita evalvacija znanstvenoraziskovalne dejavnosti prejemnika stabilnega financiranja, razen za dejavnosti, ki se izvajajo kot javna služba v skladu z drugimi predpisi, in je namenjena izboljšanju njegove znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Poleg rezultatov evalvacije raziskovalnih programov iz 30. člena tega zakona se v institucionalni samoevalvaciji znanstvenoraziskovalne dejavnosti obravnavajo tudi širši družbeni vpliv, kakovost raziskovalnega institucionalnega okolja, ki ga zagotavlja institucija, strategija razvoja prejemnika stabilnega financiranja in doseganje v 1., 2. in 3. točki drugega odstavka 28. člena tega zakona opredeljene sestavine pogodbe prejemnika stabilnega financiranja. V okviru kakovosti raziskovalnega institucionalnega okolja se upoštevajo tudi raznovrstnost virov financiranja in stopnja internacionalizacije, uporaba in odprtost raziskovalne in institucionalne infrastrukture, ukrepi za razvoj kadrov, prenos znanja, delovanje prejemnikov po načelih odprte znanosti ter kakovost drugih aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti in podpornih aktivnosti prejemnika stabilnega financiranja za zagotovitev nemotenega in kakovostnega znanstvenoraziskovalnega dela.

(2)Prejemniki stabilnega financiranja pripravijo poročilo o institucionalni samoevalvaciji do vključno četrtega leta pogodbenega obdobja iz prvega odstavka 28. člena tega zakona. Povzetek poročila o institucionalni samoevalvaciji se objavi na spletni strani prejemnika stabilnega financiranja in ARIS v enem mesecu po njegovem sprejetju. Celotno poročilo se predloži ministrstvu, pristojnemu za znanost, in ARIS najpozneje v enem mesecu po njegovem sprejetju.

(3)ARIS pripravi usmeritve za izvedbo institucionalne samoevalvacije, v katerih opredeli ključne elemente in priporočila ob izvajanju samoevalvacije in pripravi predlog oblike samoevalvacijskega poročila.

(4)Poročila o institucionalni samoevalvaciji vseh prejemnikov stabilnega financiranja se po končanih pogajanjih iz 28. člena tega zakona objavi na spletni strani ARIS.«.

Za 31. členom se doda nov 31.a člen, ki se glasi:

(1)Na podlagi predložene institucionalne samoevalvacije iz 31. člena tega zakona in evalvacij iz 30. člena tega zakona ARIS izvede zunanjo institucionalno evalvacijo posameznega prejemnika stabilnega financiranja po kriterijih znanstvene odličnosti, družbenega vpliva in kakovosti raziskovalnega institucionalnega okolja. Zunanja institucionalna evalvacija obsega tudi pregled realizacije 1., 2. in 3. točke drugega odstavka 28. člena tega zakona glede na obdobje izvajanja in pripravo ključnih predlogov ciljev, ukrepov in kazalnikov za izboljšanje uspešnosti prejemnika stabilnega financiranja za naslednje pogodbeno obdobje.

(2)Zunanja institucionalna evalvacija se izvede v petem letu pogodbenega obdobja iz prvega odstavka 28. člena tega zakona. Izvajajo jo recenzenti, ki pripravijo poročilo o zunanji institucionalni evalvaciji z ocenami. Ne glede na zakon, ki ureja javno rabo slovenščine, se lahko deli postopkov evalvacije, pri katerih sodelujejo tuji recenzenti, izvajajo v tujem jeziku. Prejemnik stabilnega financiranja ima pravico odziva na osnutek poročila o zunanji institucionalni evalvaciji, ki je sestavni del končnega poročila o zunanji institucionalni evalvaciji.

(3)Postopek, kazalnike, merila, način ocenjevanja in metodologijo izvajanja zunanjih institucionalnih evalvacij, način razvrstitve prejemnikov stabilnega financiranja glede na prejete ocene ter vsebino in obliko poročila o zunanji institucionalni evalvaciji določi ARIS v splošnem aktu.

(4)Poročilo o zunanji institucionalni evalvaciji posameznega prejemnika stabilnega financiranja se po končanih pogajanjih iz 28. člena tega zakona objavi na spletni strani ARIS v obliki in obsegu, ki ju določi ARIS določi v splošnem aktu.«.

V 32. členu se četrti in peti odstavek spremenita tako, da se glasita: »(4) Letni javni razpisi iz prejšnjega odstavka, ki jih izvaja ARIS, se izvedejo v štirih ločenih kategorijah glede na karierno stopnjo raziskovalcev, ki so določene s splošnim aktom ARIS. Obseg javnega razpisa za podoktorske projekte ne sme biti manjši od 10 % sredstev, namenjenih za raziskovalne projekte. Nobena od preostalih treh kategorij ne sme obsegati manj kot 20 % sredstev, namenjenih za raziskovalne projekte. Opredelitev kategorij po kariernih stopnjah in določitev javnih razpisov, za katere se delitev na karierne stopnje uporablja, se določi s splošnim aktom ARIS.

(5)Delež sredstev, namenjenih za aplikativne projekte, ki jih izvaja ARIS, ne sme biti manjši od 25 % sredstev, namenjenih za raziskovalne projekte, ne glede na vir financiranja. Delež sredstev, namenjenih za aplikativne projekte, opredeli ARIS v programu dela.«.

V 34. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Ministrstva, pristojna za znanost, za inovacije in za gospodarstvo, medsebojno usklajujejo mednarodne aktivnosti znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti ter evropskih politik s poudarkom na evropskem raziskovalnem prostoru, programih EU in drugih mednarodnih programih.«. V četrtem odstavku se beseda »tehnologijo« nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za inovacije«.

V 35. členu se v prvem odstavku besedilo »oziroma agencije, pristojne za tehnološki razvoj,« črta. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(3) Dejavnosti popularizacije znanosti se financirajo na podlagi javnega povabila, javnih razpisov ali javnih pozivov, ki jih objavi ARIS ali pristojno ministrstvo.«. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Način financiranja aktivnosti iz prejšnjega odstavka, ki jih izvaja, ARIS podrobneje določi v splošnem aktu, način financiranja aktivnosti iz prejšnjega odstavka, ki jih izvaja pristojno ministrstvo, pa podrobneje določi pristojni minister.«.

Naslov V. poglavja se spremeni tako, da se glasi: »V. ORGANIZIRANOST IN IZVAJANJE ZNANSTVENORAZISKOVALNE IN INOVACIJSKE DEJAVNOSTI«.

V 39. členu se v trinajstem odstavku beseda »devetega« nadomesti z besedo »enajstega«.

V 41. členu se v drugem odstavku prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Rezultati raziskav, sofinancirani iz javnih virov najmanj v višini 50 %, morajo biti odprti in dostopni po načelu odprti, kolikor je mogoče in zaprti, kolikor je nujno ob upoštevanju omejitev zaradi varstva intelektualne lastnine, osebnih podatkov in oseb ali države ali drugih zakonskih omejitev.«. V tretjem odstavku se v prvem stavku za besedilom »sofinanciranih z javnimi viri« doda besedilo »najmanj v višini 50 %«. V četrtem odstavku se besedilo »drug pristojen javni« nadomesti z besedama »javni infrastrukturni«. Za petim odstavkom se dodajo novi šesti do deveti odstavek, ki se glasijo: »(6) Če izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma raziskovalci pravic individualno ne upravljajo v skladu s prvim odstavkom tega člena, lahko raziskovalec ali izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti rezultate znanstvenoraziskovalne dejavnosti objavi oziroma dá na voljo javnosti v javnem repozitoriju z odprtim dostopom, takoj potem, ko je rezultat raziskave sprejet v objavo, pri čemer je treba ustrezno navesti raziskovalca in vir prve objave.

(7)Pogodbena določila, ki so v nasprotju s prejšnjim odstavkom, so nična.

(8)Raziskovalne organizacije objave v odprtem dostopu lahko financirajo iz sredstev stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma v okviru financiranja raziskovalnih projektov.

(9)Raziskovalne organizacije lahko mednarodno znanstveno literaturo oziroma nabavo in dostop do serijskih publikacij in zbirk podatkov ter stroške odprtega dostopa financirajo iz sredstev stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma v okviru financiranja raziskovalnih projektov. Sredstva za financiranje nabave in dostopa do mednarodne znanstvene literature oziroma serijskih publikacij in zbirk podatkov ter za financiranje stroškov odprtega dostopa v okviru pogodb s ponudniki mednarodne znanstvene literature, ki jih izvajajo javni zavodi – upravljavci konzorcijev mednarodne znanstvene literature, ki niso prejemniki stabilnega financiranja, ARIS zagotavlja s sklepanjem neposrednih pogodb o sofinanciranju s posameznimi javnimi zavodi na podlagi sprejetega letnega programa dela javnih zavodov – upravljavcev konzorcijev mednarodne znanstvene literature, ki niso prejemniki stabilnega financiranja.«.

Za 42. členom se doda nov 42.a člen, ki se glasi:

(1)Osebne podatke, vključno s posebnimi vrstami osebnih podatkov, smejo raziskovalne organizacije, ki so prejemniki stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu s tem zakonom, pridobivati in obdelovati za namene znanstvenega raziskovanja (v nadaljnjem besedilu: znanstvenoraziskovalni nameni), če izvedbe raziskave oziroma njenega namena ni mogoče doseči z obdelavo anonimiziranih podatkov ali bi bilo to povezano z nesorazmernim naporom ali stroški. Osebni podatki, vključno s posebnimi vrstami osebnih podatkov, se na podlagi tega člena lahko obdelujejo le za namen izvedbe raziskav, ki se izvajajo v okviru javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma so sofinancirane z javnimi sredstvi.

(2)Za pridobivanje in obdelavo osebnih podatkov, vključno s posebnimi vrstami osebnih podatkov, mora raziskovalna organizacija iz prejšnjega odstavka, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, izdelati opis raziskave in oceno učinka. V primeru, da raziskovalna organizacija pridobiva osebne podatke od drugega upravljavca, mu, preden pridobi osebne podatke, predloži opis raziskave in oceno učinka. Upravljavec osebnih podatkov o posredovanju osebnih podatkov nato odloča v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V primeru, ko je raziskovalna organizacija iz prejšnjega odstavka že upravljavec osebnih podatkov, se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, o zavrnitvi posredovanja osebnih podatkov.

(3)Osebni podatki, zbrani za namene znanstvenega raziskovanja oziroma pridobljeni za znanstvenoraziskovalne namene iz prvega odstavka tega člena, se hranijo največ tri leta po zaključku raziskave, nato se nepovratno anonimizirajo oziroma po potrebi vrnejo upravljalcu osebnih podatkov ali uničijo, razen če drug zakon določa drugače, če je posameznik privolil v nadaljnjo hrambo ali je nadaljnja hramba pomembna za izvršitev namena raziskave.

(4)Osebnih podatkov iz prvega odstavka tega člena se ne sme uporabiti za druge namene ali jih razkriti osebam, ki ne izvajajo raziskave. To dolžnost raziskovalec potrdi v pisni obliki pred začetkom obdelave osebnih podatkov.

(5)Pri obdelavi v znanstvenoraziskovalne namene iz tega člena je dovoljeno povezovanje zbirk osebnih podatkov, vključno s povezovanjem podatkov iz različnih zbirk javnega sektorja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Po izvedenem povezovanju osebnih podatkov iz zbirk osebnih podatkov se pridobljeni oziroma obdelani osebni podatki nemudoma anonimizirajo do največje možne mere, ki še dovoljuje izvršitev namena raziskave.

(6)Za obdelavo osebnih podatkov v znanstvenoraziskovalne namene iz tega člena se, kolikor ta zakon ne določa drugače, uporabljajo predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

(7)Ta zakon se ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov, kadar so upravljavci osebnih podatkov organi, ki izvajajo naloge ali pooblastila v skladu z zakoni, ki urejajo izvajanje obveščevalno-varnostnih in protiobveščevalnih dejavnosti države.«.

V 43. členu se v tretjem odstavku za besedo »proračuna« doda besedilo »oziroma iz sredstev proračuna EU«.

45. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)V postopkih izbora, izvajanja in financiranja aktivnosti znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki jih financira ARIS, se ne uporablja zakon, ki ureja javne agencije.

(2)Kriteriji za izbor predlogov aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti so znanstvena odličnost, družbeni in gospodarski vpliv ter kakovost in učinkovitost izvedbe. ARIS v splošnih aktih opredeli, kateri od naštetih kriterijev se uporabijo pri izboru predlogov posamezne aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, podrobnejše pogoje in kazalnike ter postopke izbora, financiranja, spremljanja in nadziranja izvajanja aktivnosti. Kriteriji za izbor predlogov aktivnosti inovacijske dejavnosti so potencial za rast, konkurenčna prednost, družbeni, okoljski in gospodarski vpliv ter učinkovitost in kakovost izvedbe. ARIS v splošnih aktih natančneje opredeli, kateri od naštetih kriterijev se pri izboru predlogov posamezne aktivnosti inovacijske dejavnosti uporabijo, podrobnejše pogoje in kazalnike ter postopke izbora, financiranja, spremljanja in nadziranja izvajanja posamezne aktivnosti inovacijske dejavnosti.

(3)Merila, načini izračuna, metode ocenjevanja in po potrebi podrobnejši postopek ocenjevanja aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti določi znanstveni svet ARIS v metodologiji kot izvedbenem aktu. Merila, načini izračuna, metode ocenjevanja in podrobnejši postopek ocenjevanja aktivnosti inovacijske dejavnosti določi inovacijski svet ARIS v metodologiji kot izvedbenem aktu.

(4)Kadar financiranje inovacijske dejavnosti z delovnega področja ministrstva, ki zagotovi finančna sredstva, izvaja ARIS, se lahko v pogodbi med tem ministrstvom in ARIS določi, da se za merila oziroma kriterije uporabljajo predpisi z delovnega področja zadevnega ministrstva. V tem primeru način izračuna, metode ocenjevanja in podrobnejši postopek ocenjevanja aktivnosti inovacijske dejavnosti določi inovacijski svet ARIS v metodologiji kot izvedbenem aktu.

(5)Evalvacijo predlogov in rezultatov aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti izvajajo strokovna telesa iz šestega odstavka 52. člena tega zakona ali recenzenti. Evalvacijo predlogov in rezultatov aktivnosti inovacijske dejavnosti izvajajo strokovna telesa iz šestega odstavka 52.a člena tega zakona ali recenzenti. Recenzenti so izbrani na podlagi svojih znanj in izkušenj ter kompetenc, primernih za izvedbo zadevne naloge.

(6)Neodvisni strokovni nadzor nad doslednostjo ocenjevanja raziskovalnih projektov, ki jih ocenjujejo tuji recenzenti, opravljajo znanstveni uredniki, ki v postopku evalvacije ne sodelujejo kot recenzenti iz prejšnjega odstavka. Znanstveni uredniki skrbijo za berljivost, razumljivost in odpravo očitnih pomot oziroma neustreznih komentarjev pripravljenih recenzij ter za skladnost besedila ocene z numerično oceno tako, da na svoje ugotovitve opozorijo tuje recenzente, ne smejo pa posegati v ocene. Neodvisni strokovni nadzor nad doslednostjo ocenjevanja inovacijskih projektov, ki jih ocenjujejo recenzenti, opravljajo inovacijski uredniki, ki v postopku evalvacije ne sodelujejo kot recenzenti iz prejšnjega odstavka. Inovacijski uredniki skrbijo za berljivost, razumljivost in odpravo očitnih pomot oziroma neustreznih komentarjev pripravljenih recenzij ter za skladnost besedila ocene z numerično oceno tako, da na svoje ugotovitve opozorijo recenzente, ne smejo pa posegati v ocene.

(7)Predlogi prijav za financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti se uvrstijo na prednostni seznam glede na evalvacijski rezultat. Pri izboru se upošteva prednostni seznam, pripravljen na podlagi evalvacij iz petega odstavka tega člena.

(8)Obrazložitev posamezne odločitve o izboru aktivnosti znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti vsebuje obrazložitev postopka izbora s sklicem na predpise, na podlagi katerih je bilo v postopku odločeno, o načinu določitve minimalnega praga števila točk za odločitev, število točk po posameznih elementih ocenjevanja in skupno število točk. Ocena in pripadajoče pojasnilo recenzentov je priloga k odločitvi in je v primeru iz devetega odstavka tega člena lahko v tujem jeziku. Na zahtevo prijavitelja ARIS zagotovi prevod ocene in pripadajočega pojasnila recenzentov v slovenski jezik.

(9)Ne glede na zakon, ki ureja javno rabo slovenščine, se lahko deli postopkov za izbor aktivnosti znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti, pri katerih sodelujejo tuji recenzenti, izvajajo v tujem jeziku.

(10)Seznam recenzentov, ki so sodelovali v postopkih ocenjevanja aktivnosti znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti, se skupno, ne glede na razpise, pri katerih so sodelovali, praviloma objavi najmanj enkrat letno na spletni strani ARIS. Ne glede na druge predpise podatki o recenzentih po posameznih prijavah niso predmet razkritja. Prikaz podatkov z objavljenega seznama recenzentov se po objavi na spletni strani ARIS omogoči za prikaz s programskim orodjem, ki prikazuje del podatkovne zbirke o raziskovalni in inovacijski dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: SICRIS).

(11)Vsi razpisni postopki in postopki, povezani s spremljanjem izvajanja aktivnosti znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti, lahko potekajo tudi samo v elektronski obliki.

(12)Zoper odločitev ARIS o izbiri aktivnosti znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti, ki jo na prvi stopnji sprejme direktor ARIS, in zoper odločitve direktorja ARIS oziroma od direktorja pooblaščene osebe, na podlagi katerih se v postopku izvajanja aktivnosti znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti urejajo pravice in obveznosti posameznikov oziroma pravnih oseb, lahko stranka v 15 dneh po vročitvi vloži ugovor. Stranka mora v ugovoru natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga ugovor. Ugovor se lahko vloži zaradi kršitve postopka ali očitne pomote. Ocena in pripadajoče pojasnilo recenzenta ne moreta biti predmet ugovora. Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji oziroma izvršitve odločitve. O ugovoru zoper odločitev o izboru aktivnosti znanstvenoraziskovalnih oziroma inovacijskih dejavnosti odloči upravni odbor ARIS, o ugovoru zoper druge odločitve v postopku izvajanja aktivnosti znanstvenoraziskovalnih oziroma inovacijskih dejavnosti pa najmanj tričlanska komisija za ugovore, ki jo imenuje upravni odbor ARIS, v 60 dneh po njegovem prejemu. Zoper odločitev upravnega odbora ARIS in komisije za ugovore ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor v skladu z zakonom, ki ureja upravni spor.

(13)Način vzpostavitve in dela komisije za ugovore in postopek iz prejšnjega odstavka določi ARIS v splošnem aktu.«.

V 47. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi: »(5) Člani upravnega odbora v času opravljanja funkcije ne smejo kandidirati kot vodje projektov za sredstva ARIS za financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 2. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona in za sredstva ARIS za izvajanje programov in ukrepov za spodbujanje tehnološkega razvoja in inovacijske dejavnosti iz 1. točke drugega odstavka 44. člena tega zakona.«.

V 52. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Znanstveni svet je najvišje strokovno telo ARIS na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, katerega naloge so opredeljene v aktu o ustanovitvi in statutu.«. Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(5) Člani znanstvenega sveta v času opravljanja funkcije ne smejo kandidirati kot vodje projektov za sredstva ARIS za financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 2. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona.«.

V 52.a členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi: »(4) Člani inovacijskega sveta v času opravljanja funkcije ne smejo kandidirati kot vodje projektov za sredstva ARIS iz 1. točke drugega odstavka 44. člena tega zakona.«.

53. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Javni raziskovalni zavodi, javni infrastrukturni zavodi in drugi raziskovalni zavodi s področja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki so prejemniki stabilnega financiranja, z namenom obravnavanja in usklajevanja vprašanj skupnega pomena oblikujejo Koordinacijo samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (v nadaljnjem besedilu: KOsRIS).

(2)Za opravljanje skupnih zadev zavodov se KOsRIS v skladu z zakonom, ki ureja zavode, lahko oblikuje kot skupnost zavodov.«.

V 54. členu se v prvem odstavku pred besedo »sofinancirajo« doda beseda »lahko«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(3) Kadar ukrepi iz prvega odstavka tega člena pomenijo državno pomoč, ministrstvo, pristojno za znanost, oziroma druga ministrstva s programom ukrepov določijo pogoje, merila in kriterije za dodelitev pomoči za izvajanje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti.«.

Za 54. členom se doda nov 54.a člen, ki se glasi:

(1)Ministrstvo, pristojno za inovacije, oziroma druga ministrstva lahko sofinancirajo aktivnosti inovacijske dejavnosti za uresničevanje strateških dokumentov države in EU v skladu s tem zakonom ali drugimi zakoni, ki določajo financiranje inovacijske dejavnosti.

(2)Ministrstvo, pristojno za inovacije, oziroma druga ministrstva sredstva namenijo za aktivnosti inovacijske dejavnosti, kot določata tretji in četrti odstavek 12. člena tega zakona. Kriteriji za izbor aktivnosti inovacijske dejavnosti so potencial za rast, konkurenčna prednost, družbeni, okoljski in gospodarski vpliv ter učinkovitost in kakovost izvedbe. Podrobnejši način sofinanciranja aktivnosti inovacijske dejavnosti iz 7. do 10. točke tretjega odstavka in četrtega odstavka 12. člena tega zakona, pogoje in merila, postopke izbora, spremljanje in nadziranje izvajanja teh aktivnosti v delu, v katerem navedeno ni določeno v predpisih, vsak za svoje področje določijo minister, pristojen za inovacije, oziroma drugi ministri.

(3)Kadar ukrepi iz prvega odstavka tega člena pomenijo državno pomoč, ministrstvo, pristojno za inovacije, oziroma druga ministrstva s programom ukrepov določijo pogoje, merila in kriterije za dodelitev pomoči za izvajanje aktivnosti inovacijske dejavnosti.

(4)Predlogi prijav za financiranje inovacijske dejavnosti iz 8. točke tretjega odstavka 12. člena tega zakona se uvrstijo na prednostni seznam glede na evalvacijski rezultat. Pri izboru se upošteva prednostni seznam.

(5)Evalvacijo predlogov aktivnosti inovacijske dejavnosti izvajajo recenzenti, izbrani na podlagi svojih znanj in izkušenj ter kompetenc, primernih za izvedbo zadevne naloge.

(6)Ne glede na zakon, ki ureja javno rabo slovenščine, se lahko deli postopkov, pri katerih sodelujejo tuji recenzenti, izvajajo v tujem jeziku. Na zahtevo prijavitelja financer zagotovi prevod recenzije v slovenski jezik.

(7)Seznam recenzentov, ki so sodelovali v postopkih ocenjevanja, se skupno, ne glede na razpise, pri katerih so sodelovali, praviloma objavi najmanj enkrat letno na spletni strani ministrstva, pristojnega za inovacije, oziroma drugih ministrstev. Ne glede na druge predpise podatki o recenzentih po posameznih prijavah niso predmet razkritja.

(8)Vsi razpisni postopki in postopki, povezani s spremljanjem izvajanja inovacijske dejavnosti, lahko potekajo tudi samo v elektronski obliki.«.

55. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Za načrtovanje politike, izvajanje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, izvajanje evalvacij in dodeljevanja sredstev, izplačil in nadzora, spremljanje stanja na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti in izvajanje evalvacij, namene promocije znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega dela, analize in statistične namene ter za prikaz znanstvenoraziskovalnega, razvojnega in inovacijskega potenciala Republike Slovenije in s tem povezano podporo pri doseganju ciljev znanstvenoraziskovalnega, razvojnega in inovacijskega ter družbenega razvoja Republike Slovenije se pri ARIS kot upravljavcu zbirk podatkov vzpostavi, vodi, obdeluje, analizira in vzdržuje zbirka podatkov o: 1. prejemnikih sredstev ARIS za izvajanje znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti po tem zakonu, ki jo financira ARIS, in o izvajanju aktivnosti znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti, ki jih financira ARIS; 2. izvajalcih znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: evidenca raziskovalnih in inovacijskih organizacij).

(2)Zbirka podatkov iz 1. točke prejšnjega odstavka vsebuje podatke o prejemnikih sredstev, obveznostih do prejemnikov sredstev in podatke o izvedenih plačilih prejemnikom sredstev na podlagi aktivnosti znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti ter podatke o izvajanju aktivnosti znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti, nadzoru nad izvajanjem in evalviranju. V njej so naslednji podatki: 1. evidenčna številka vpisa raziskovalne oziroma inovacijske organizacije ali zasebnega raziskovalca v evidenco raziskovalnih in inovacijskih organizacij, 2. naziv ali osebno ime prejemnika sredstev, 3. podatek o teritorialni enoti na podlagi standardne klasifikacije teritorialnih enot, 4. statusna oblika po šifrantu statusne oblike ARIS, 5. ali je raziskovalna oziroma inovacijska organizacija nosilka aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti in ali ji je podeljena koncesija za izvajanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti ali ne, 6. oznaka, ali gre za znanstvenoraziskovalno oziroma inovacijsko dejavnost, 7. oznaka aktivnosti znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti, 8. naziv vrste aktivnosti znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti, 9. naslov aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, 10. klasifikacija aktivnosti znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti po šifrantu klasifikacije znanstvenoraziskovalne dejavnosti ARIS, ERC, FORD oziroma evropskega industrijskega ekosistema, 11. oznaka javnega razpisa, javnega poziva ali neposredne pogodbe in številka prijave, 12. številka sklepa o izboru in številke sklepov o spremembah, 13. trajanje aktivnosti znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti (datum začetka, obdobje mirovanja, datum konca), 14. pogodbena obveznost za aktivnost znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti v znesku, obsegu, določenem v FTE, raziskovalnih urah oziroma drugi enoti za celotno aktivnost in za prejemnika sredstev, 15. cenovna kategorija, v katero je aktivnost znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti uvrščena, ali o drugem označevalcu določitve strukture in višine dodeljenih sredstev, 16. o vodji in članih aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma skrbniku raziskovalne opreme (evidenčna številka vpisa raziskovalca v evidenco raziskovalnih in inovacijskih organizacij, osebno ime, vloga v skupini – ali je vodja ali član in trajanje članstva od‒do ter ocena A3 (sredstva iz drugih virov, razen sredstev ARIS, kot je določeno v splošnem aktu ARIS) (v nadaljnjem besedilu: ocena A3) za raziskovalce, zaposlene v raziskovalnih organizacijah) oziroma vodji aktivnosti inovacijske dejavnosti (evidenčna številka vpisa raziskovalca v evidenco raziskovalnih in inovacijskih organizacij, če jo ima, in osebno ime), 17. realizirani obseg izvajanja izvajalcev aktivnosti znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti po članih skupine (javna in lastna sredstva), 18. realizirani obseg dodeljenih nepovratnih sredstev, 19. znesek obveznosti in plačil za posamezno aktivnost znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti, 20. znesek obveznosti in plačil po ekonomskih namenih za posamezno aktivnost znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti, 21. znesek terjatev in izvedenih vračil po aktivnostih znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti ter po prejemnikih sredstev, 22. o prejemnikih sredstev, ki niso vpisani v evidenco raziskovalnih in inovacijskih organizacij, tudi: skrajšani naziv izvajalca, sedež in naslov, telefonska številka, naslovi elektronske pošte, transakcijski račun, davčna številka, matična številka, pravnoorganizacijska oblika po šifrantu pravnoorganizacijske oblike AJPES, sektor dejavnosti po šifrantu sektorja dejavnosti ARIS, šifra dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti AJPES, ustanovitelji po šifrantu ustanoviteljev ARIS ter ime in priimek zakonitega zastopnika, 23. drugi podatki, ki niso osebni, če so potrebni za dosego namena iz prvega odstavka tega člena in so navedeni v splošnih aktih ARIS.

(3)Zbirka podatkov iz 2. točke prvega odstavka tega člena, to je evidenca raziskovalnih in inovacijskih organizacij, vsebuje podatke o: 1. izvajalcih znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti, 2. raziskovalnih skupinah, 3. raziskovalcih ter strokovnih in tehničnih sodelavcih.

(4)O izvajalcih znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti se v evidenci raziskovalnih in inovacijskih organizacij vodijo naslednji podatki: 1. evidenčna številka vpisa izvajalca v evidenco raziskovalnih in inovacijskih organizacij, 2. naziv ali osebno ime izvajalca, 3. skrajšani naziv izvajalca, 4. sedež ali naslov izvajalca in država (ulica, hišna številka, poštna številka, kraj, država), 5. podatki o zakonitem zastopniku raziskovalne oziroma inovacijske organizacije: – evidenčna številka vpisa raziskovalca v evidenco raziskovalnih in inovacijskih organizacij, če jo ima, – osebno ime, – EMŠO, – naslov elektronske pošte, – delovno mesto oziroma funkcija, – okrajšava znanstvenega naslova, če ga ima, 6. telefonska številka in naslov elektronske pošte (za sprejem uradne pošte – splošni naslov elektronske pošte in za izmenjavo podatkov z ARIS – naslov elektronske pošte ARIS ‒ stik), 7. naslov spletne strani (url), 8. transakcijski račun, 9. davčna številka, 10. matična številka, 11. statusna oblika po šifrantu statusne oblike ARIS, 12. pravnoorganizacijska oblika po šifrantu pravnoorganizacijske oblike AJPES, 13. sektor dejavnosti po šifrantu sektorja dejavnosti ARIS, 14. šifra dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti AJPES, 15. ustanovitelji po šifrantu ustanoviteljev ARIS, 16. klasifikacija znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti po šifrantu klasifikacije znanstvenoraziskovalne dejavnosti ARIS, FORD, ERC oziroma evropskega industrijskega ekosistema, 17. ime in identifikacijska koda lastne knjižnice ali knjižnice, ki za pravno osebo opravlja storitve, 18. datum izbrisa iz evidence raziskovalnih in inovacijskih organizacij in razlog za izbris, 19. o tem, ali ima podeljeno koncesijo za izvajanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti ali ne, 20. o teritorialni enoti na podlagi standardne klasifikacije teritorialnih enot, 21. drugi podatki, ki niso osebni, če so potrebni za dosego namena iz prvega odstavka tega člena in so navedeni v splošnih aktih ARIS.

(5)O zasebnih raziskovalcih se poleg podatkov iz četrtega odstavka tega člena vodijo še naslednji podatki: 1. evidenčna številka vpisa v register zasebnih raziskovalcev, 2. stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji (občina, naselje, ulica, hišna številka in dodatek k hišni številki ter številka stanovanja, če obstajata) ali stalni ali začasni naslov, če prebiva v tujini, 3. podatki o vpisu v register zasebnih raziskovalcev (datum vpisa, številka in datum odločbe o vpisu), 4. podatki o izbrisu iz registra zasebnih raziskovalcev (datum izbrisa, številka in datum odločbe o izbrisu, način izbrisa – ali na podlagi vloge ali po uradni dolžnosti), 5. datumi poročil o delu, 6. delež opravljanja dela kot zasebni raziskovalec.

(6)O raziskovalnih skupinah raziskovalnih organizacij se v evidenci raziskovalnih in inovacijskih organizacij vodijo naslednji podatki: 1. evidenčna številka vpisa raziskovalne organizacije v evidenco raziskovalnih in inovacijskih organizacij in naziv raziskovalne organizacije, 2. evidenčna številka vpisa raziskovalne skupine v evidenco raziskovalnih in inovacijskih organizacij, 3. ime raziskovalne skupine, 4. osebno ime vodje raziskovalne skupine, 5. evidenčna številka vpisa v evidenco raziskovalnih in inovacijskih organizacij vodje raziskovalne skupine, 6. naslov raziskovalne skupine in država (ulica, hišna številka, poštna številka, kraj, država), 7. telefonska številka in naslov elektronske pošte raziskovalne skupine, 8. naslov spletne strani (url), 9. klasifikacija znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti po šifrantu klasifikacije znanstvenoraziskovalne dejavnosti ARIS, FORD in ERC oziroma evropskega industrijskega ekosistema, 10. status (aktivna ali neaktivna) in datum spremembe statusa, 11. datum izbrisa iz evidence raziskovalnih in inovacijskih organizacij.

(7)O raziskovalcih ter strokovnih in tehničnih sodelavcih, zaposlenih v raziskovalnih organizacijah, se v evidenci raziskovalnih in inovacijskih organizacij vodijo naslednji podatki: 1. evidenčna številka vpisa raziskovalca, strokovnega sodelavca oziroma tehničnega sodelavca v evidenco raziskovalnih in inovacijskih organizacij, 2. evidenčna številka vpisa v SICRIS, če je bil kdaj registriran zgolj za prikaz s programskim orodjem SICRIS, 3. osebno ime, 4. državljanstvo, 5. spol, 6. EMŠO, za tuje državljane (do pridobitve EMŠO) pa datum rojstva, 7. stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji (občina, naselje, ulica, hišna številka in dodatek k hišni številki ter številka stanovanja, če obstajata) ali stalni ali začasni naslov, če prebiva v tujini, 8. naslov elektronske pošte, 9. klasifikacija znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti po šifrantu klasifikacije znanstvenoraziskovalne dejavnosti ARIS, FORD in ERC oziroma evropskega industrijskega ekosistema, 10. status aktivnosti po šifrantu statusa aktivnosti ARIS, 11. podatki o izobrazbi (univerza, fakulteta, država, v kateri je univerza, leto diplomiranja, raven izobrazbe, študijski program in smer, pridobljeni strokovni oziroma znanstveni naslov) in o priznanju pomembnih umetniških del, 12. ocena A3 za raziskovalce, zaposlene v raziskovalnih organizacijah, 13. izjava o dovoljenju za objavo določeni podatkov s programskim orodjem SICRIS, 14. podatki o delovnem razmerju oziroma zaposlitvi: – evidenčna številka vpisa raziskovalne organizacije v evidenco raziskovalnih in inovacijskih organizacij in naziv raziskovalne organizacije, – evidenčna številka vpisa raziskovalne skupine v evidenco raziskovalnih in inovacijskih organizacij in ime raziskovalne skupine, – odstotni delež zaposlitve glede na polno zaposlitev, kot je opredeljen v pogodbi o zaposlitvi, z datumom začetka zaposlitve, – delež zaposlitve za raziskovalno dejavnost, – ali gre za raziskovalca, strokovnega ali tehničnega sodelavca, – ali ima raziskovalni naziv in katerega (samo za raziskovalce), – datum izvolitve, datum prenehanja veljavnosti izvolitve in naziv organa ali komisije, ki je dodelila raziskovalni naziv, – naziv delovnega mesta, 15. podatki o prenehanju delovnega razmerja oziroma znanstvenoraziskovalnega dela: – datum prenehanja delovnega razmerja oziroma znanstvenoraziskovalnega dela, – razlog prenehanja delovnega razmerja oziroma znanstvenoraziskovalnega dela (prenehanje, upokojitev, smrt, ne opravlja več znanstvenoraziskovalnega dela).

(8)Zbirki podatkov iz prvega odstavka tega člena se lahko vodita elektronsko.

(9)SICRIS je programsko orodje, ki omogoča javni dostop do dela podatkovnih zbirk v upravljanju ARIS, na način, da se prikazujejo vsi osebni podatki iz prvega do sedmega odstavka tega člena, ki se nanašajo na raziskovalca, zasebnega raziskovalca, strokovnega ali tehničnega sodelavca, z namenom prikaza aktivnosti znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti posameznega raziskovalca, strokovnega ali tehničnega sodelavca, raziskovalne, projektne, programske skupine, raziskovalne ali inovacijske organizacije, razen izjem. Izjeme so osebni podatki iz tretje alineje 5. točke četrtega odstavka tega člena (EMŠO zakonitega zastopnika raziskovalne oziroma inovacijske organizacije), 9. točke četrtega odstavka tega člena (davčna številka zasebnega raziskovalca), 2. točke petega odstavka tega člena (stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji zasebnega raziskovalca ali stalni ali začasni naslov zasebnega raziskovalca, če prebiva v tujini), 4. (državljanstvo), 5. (spol), 6. (EMŠO ali za tuje državljane datum rojstva), 7. točke (stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji ali stalni ali začasni naslov, če prebiva v tujini) in druge alineje 15. točke (razlog prenehanja delovnega razmerja oziroma znanstvenoraziskovalnega dela (prenehanje, upokojitev, smrt, ne opravlja več znanstvenoraziskovalnega dela)) sedmega odstavka tega člena. Kateri drugi podatki iz podatkovne baze ARIS, ki niso osebni podatki, se prikazujejo s programskim orodjem SICRIS, ARIS določi v splošnem aktu. Programsko orodje SICRIS lahko prikazuje tudi druge javno dostopne podatke ali podatke, ki jih podajo raziskovalci ali raziskovalne organizacije, v skladu z določbami splošnega akta ARIS.

(10)Programsko orodje SICRIS tehnično vzdržuje javni infrastrukturni zavod Institut informacijskih znanosti (v nadaljnjem besedilu: IZUM), uporablja pa se za javni prikaz in dostopnost podatkov z namenom iz prvega odstavka tega člena. ARIS z IZUM sklene pogodbo o obdelovanju podatkov. IZUM skrbi za pravilen prikaz podatkov iz evidenc ARIS s programskim orodjem SICRIS in nadgrajuje podatke o raziskovalni dejavnosti v Republiki Sloveniji, kot je določeno v splošnem aktu ARIS.

(11)Zbirki podatkov iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena ARIS v delu, ki se vodi elektronsko, trajno hrani v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva. Dokumentacija, na podlagi katere so bili zbrani osebni podatki za evidence iz prvega odstavka tega člena, se pri ARIS hrani do poteka namena iz prvega odstavka tega člena v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva. V primeru prenehanja delovanja ARIS se v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva, podatki iz zbirk podatkov iz tega člena tega zakona predajo njegovemu pravnemu nasledniku, če tega ni, pa pristojnemu arhivu.

(12)Podatki v podatkovni bazi ARIS se trajno hranijo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva. V primeru prenehanja delovanja ARIS se v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva, podatki iz podatkovne baze ARIS oziroma podatkovna baza ARIS kot celota predajo njegovemu pravnemu nasledniku, če tega ni, pa pristojnemu arhivu.

(13)Postopek za vpis v evidenco raziskovalnih in inovacijskih organizacij iz 2. točke prvega odstavka tega člena se za raziskovalno organizacijo začne na podlagi vloge, ki mora vsebovati dokazila o izpolnjevanju pogojev za vpis. ARIS o vlogi odloči s sklepom v 30 dneh od prejema popolne vloge. Postopek za vpis v evidenco raziskovalnih in inovacijskih organizacij iz 2. točke prvega odstavka tega člena se za inovacijsko organizacijo začne na podlagi poziva ARIS pred podpisom pogodbe o financiranju aktivnosti inovacijske dejavnosti. ARIS vpis izvede na podlagi sklepa o vpisu, ki ga izda v 30 dneh od prejema popolnih podatkov iz četrtega odstavka tega člena.

(14)Pogoji in podrobnejše določbe o vpisu v evidenco raziskovalnih in inovacijskih organizacij iz 2. točke prvega odstavka tega člena, način vodenja zbirk podatkov iz prvega odstavka tega člena, potrebni podatki za izračun ocene A3 iz 12. točke sedmega odstavka in 16. točke drugega odstavka tega člena ter način obdelovanja in analiziranja podatkov iz zbirk podatkov iz prvega odstavka tega člena se določijo v splošnem aktu ARIS.

(15)Način vodenja SICRIS v splošnem aktu določi ARIS.«.

Za 55. členom se doda nov 55.a člen, ki se glasi:

(1)Pri ARIS se za namene iz prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona vzpostavi, vodi, obdeluje, analizira in vzdržuje tudi zbirka podatkov o recenzentih – znanstvenoraziskovalna in inovacijska dejavnost.

(2)Zbirka podatkov o recenzentih – znanstvenoraziskovalna in inovacijska dejavnost iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje: 1. zaporedno številko recenzenta, 2. podatek o spolu, 3. osebno ime recenzenta, 4. strokovni oziroma znanstveni naslov recenzenta, 5. naslov elektronske pošte, 6. podatke o zaposlitvi (organizacija), 7. podatke o znanstvenem ali strokovnem področju recenzenta, 8. podatke o znanstveni uspešnosti recenzenta ter o strokovnih in vodstvenih izkušnjah, 9. status aktivnosti po šifrantu statusa aktivnosti ARIS, ERC oziroma evropskega industrijskega ekosistema, 10. označbo ali je recenzent za znanstvenoraziskovalno dejavnost, 11. označbo ali je recenzent za inovacijsko dejavnost, 12. podatek o trajnem identifikatorju raziskovalca recenzenta iz uveljavljenih mednarodnih baz podatkov, ki se uporabljajo kot vir bibliometričnih podatkov ali kot vir trajnih identifikatorjev raziskovalcev, 13. državljanstvo, 14. drugi podatki, ki niso osebni, če so potrebni za dosego namena iz prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona in so navedeni v splošnih aktih ARIS, 15. status dosedanje aktivnosti ocenjevanja in sodelovanja v postopkih ocenjevanja pri ARIS po šifrantu ARIS.

(3)Zbirka podatkov o recenzentih – znanstvenoraziskovalna in inovacijska dejavnost ni javna.

(4)Zbirka podatkov o recenzentih – znanstvenoraziskovalna in inovacijska dejavnost se lahko vodi elektronsko.

(5)Zbirka podatkov o recenzentih – znanstvenoraziskovalna in inovacijska dejavnost se hrani do poteka namena iz prvega odstavka 55. člena tega zakona. Dokumentacija, na podlagi katere so bili zbrani osebni podatki za evidenco iz prvega odstavka tega člena, se pri ARIS hrani do poteka namena iz prvega odstavka 55. člena v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva. V primeru prenehanja delovanja ARIS se v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva, podatki iz zbirke podatkov iz tega člena tega zakona predajo njegovemu pravnemu nasledniku, če tega ni, pa pristojnemu arhivu.

(6)Način vodenja zbirke podatkov iz prvega odstavka tega člena ter način obdelovanja in analiziranja iz podatkov v zbirki podatkov iz prvega odstavka tega člena se določijo v splošnem aktu ARIS.«.

56. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Podatke iz 55. člena tega zakona ARIS zbira neposredno na podlagi prijav ali predlogov od izvajalcev znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma prejemnikov sredstev za izvajanje inovacijske dejavnosti ter iz uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije, lahko tudi z neposrednim dostopom oziroma povezovanjem osebnih podatkov, v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena. ARIS brezplačno pridobi podatke o mladih raziskovalcih in raziskovalnih programih od prejemnikov stabilnega financiranja. Podatke za mednarodne projekte, vezane na raziskovalne organizacije, ARIS brezplačno pridobiva neposredno od raziskovalnih organizacij in sam oziroma ob podpori IZUM iz uradnih mednarodnih baz. Podatke o nazivu raziskovalne infrastrukture oziroma raziskovalne opreme, letu nabave, nabavni vrednosti, klasifikaciji in virih financiranja ter ime in priimek skrbnika opreme ARIS brezplačno pridobiva sam oziroma ob podpori IZUM od raziskovalne organizacije ali drugih financerjev teh aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

(2)ARIS brezplačno pridobiva podatke iz zbirk podatkov naslednjih upravljavcev: 1. od ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, iz centralnega registra prebivalstva: podatke o raziskovalcu, strokovnem in tehničnem sodelavcu (ime in priimek, datum rojstva, spol, državljanstvo, prebivališče (občina, naselje, ulica, hišna številka in dodatek k hišni številki ter številka stanovanja, če obstajata, ali stalni ali začasni naslov) in vrsta prebivališča (stalno ali začasno), podatek, ali je oseba pokojna) na podlagi številke EMŠO; 2. od Finančne uprave Republike Slovenije: podatke o davčni številki zasebnega raziskovalca na podlagi številke EMŠO; 3. od raziskovalnih in inovacijskih organizacij, ki so delodajalci: EMŠO, podatke o zaposlitvi, podatke o raziskovalnem nazivu za raziskovalce, strokovne in tehnične sodelavce; 4. od IZUM: podatke iz COBISS.SI in druge podatke, potrebne za preverjanje izpolnjevanja pogojev znanstvene odličnosti raziskovalcev na javnih razpisih, javnih pozivih in pri sklenitvi neposredne pogodbe ter za uresničevanje drugih nalog, določenih s predpisi; 5. od Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve: podatke o zakonitem zastopniku pravne osebe (osebno ime, spol, EMŠO, naslov elektronske pošte, delovno mesto, okrajšava znanstvenega naslova) na podlagi podatka o nazivu raziskovalne oziroma inovacijske organizacije.

(3)Zbirka podatkov iz 2. točke prvega odstavka 55. člena tega zakona se lahko z namenom samodejnega usklajevanja sprememb podatkov povezuje s Centralnim registrom prebivalstva in Poslovnim registrom Slovenije.

(4)Na zahtevo ministrstva, pristojnega za znanost oziroma za inovacije, mora ARIS zaradi izvajanja nadzora, priprave finančnega načrta, načrtovanja, spremljanja, evalviranja in izvajanja politike znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti ter za znanstvenoraziskovalne namene in izvajanje analiz brezplačno predložiti podatke oziroma obdelave podatkov iz vseh zbirk podatkov, ki jih upravlja, razen iz zbirke podatkov o recenzentih – znanstvenoraziskovalna in inovacijska dejavnost iz prvega odstavka 55.a člena tega zakona.

(5)Raziskovalne in inovacijske organizacije lahko s programskim orodjem SICRIS brezplačno pridobivajo aktualne podatke, ki se nanašajo nanje, na njihove raziskovalne skupine in na raziskovalce, strokovne in tehnične sodelavce, zaposlene pri njih, v eni od standardnih oblik, tako kot so ti zapisani v sistemu. Te podatke lahko raziskovalne organizacije same s svojimi obdelavami uporabljajo za izvajanje dejavnosti, samoevalvacij, evalvacij in nadzora ter za spremljanje stanja, za analize oziroma v statistične namene.

(6)ARIS lahko osebne podatke, o katerih vodi zbirke podatkov, in podatke, ki jih pridobi od upravljavcev zbirk osebnih podatkov iz drugega in tretjega odstavka tega člena, obdeluje samo za namen, določen v prvem odstavku 55. člena tega zakona.«.

V 57. členu se v prvem odstavku v drugem stavku besedi »raziskovalnih organizacij« črta.

V 58. členu se v prvem odstavku v prvem stavku besedilo »evidenco raziskovalnih organizacij« nadomesti z besedilom »evidenco iz 2. točke prvega odstavka 55. člena tega zakona«. V drugem odstavku se besedilo »evidence raziskovalnih organizacij« nadomesti z besedilom »evidence iz 2. točke prvega odstavka 55. člena tega zakona«.

V 61. členu se v trinajstem odstavku besedilo »evidenco raziskovalnih organizacij« nadomesti z besedilom »evidenco iz 2. točke prvega odstavka 55. člena tega zakona«.

V 62. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »(3) Direktorji, namestniki direktorjev in pomočniki direktorjev javnega raziskovalnega zavoda lahko opravljajo znanstvenoraziskovalno obveznost kot dopolnilno zaposlitev pri istem ali drugem delodajalcu v obsegu, ki ne presega 20 % polnega delovnega časa na teden. Dopolnilna zaposlitev se lahko financira iz sredstev ARIS ali drugih sredstev.«.

63. člen se spremeni tako, da se glasi: Vodja raziskovalnega projekta ali programa je raziskovalec, ki ima izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu tretje stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih tretje stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 10. raven.«.

V 64. členu se v prvem odstavku: – drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »V tem primeru višina plače raziskovalca, skupaj z vsemi dodatki in delom plače za delovno uspešnost, ne sme presegati dvakratnika osnovne plače v najvišjem plačnem razredu delovnega mesta, na katero je raziskovalec razporejen, kot jo določajo predpisi, ki urejajo plače v javnem sektorju.«, – tretji stavek črta.

V 70. členu se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Za kršitev dolžne skrbnosti in zaradi kršitve varovanja poslovne skrivnosti so odškodninsko odgovorni po splošnih načelih obligacijskega prava, pri čemer javni raziskovalni ali infrastrukturni zavod sklene tudi ustrezno zavarovanje odgovornosti članov upravnega odbora.«.

V 76. členu se v prvem odstavku besedilo »Inštituta informacijskih znanosti Maribor (IZUM)« nadomesti z besedo »IZUM«.

V 79. členu se šestnajsti odstavek spremeni tako, da se glasi: »(16) Letno poročilo javnega raziskovalnega zavoda in javnega infrastrukturnega zavoda mora pregledati pooblaščeni revizor v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje.«.

V 81. členu se sedmi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(7) Če se v šestem letu pogodbenega obdobja iz prvega odstavka 28. člena tega zakona ugotovi, da javni zavod ne izpolnjuje pogojev iz 80. člena tega zakona, ARIS ne glede na prvi odstavek 28. člena tega zakona sklene pogodbo o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti le za pogodbeno obdobje dveh let in v višini 90 % vrednosti stabilnega financiranja zadnjega leta preteklega pogodbenega obdobja. Če javni zavod po dveh letih še vedno ne izpolnjuje pogojev iz 80. člena tega zakona, mu stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti s koncem drugega leta pogodbenega obdobja preneha.«. Za osmim odstavkom se doda nov deveti odstavek, ki se glasi: »(9) Višina in način izračuna dodelitve sredstev ISF-O in PSF-O za javni zavod iz tega člena kot novega prejemnika stabilnega financiranja se določita s splošnim aktom ARIS.«.

Za 81. členom se dodata nova 81.a in 81.b člen, ki se glasita:

(1)Javni raziskovalni organizaciji se v aktu o ustanovitvi določijo sredstva za ustanovitev in začetek dela za prva tri leta, ki vključujejo sredstva za plače in druge izdatke za zaposlene, prispevke delodajalca za socialno varnost, izdatke za blago in storitve ter nakup raziskovalne in druge opreme. Sredstva se določijo s pogodbo, sklenjeno med javno raziskovalno organizacijo in ARIS na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta javne raziskovalne organizacije. ARIS do izdaje soglasja pristojnega organa k programu dela in finančnemu načrtu javne raziskovalne organizacije sklene pogodbo o začasnem financiranju.

(2)Javna raziskovalna organizacija izvede institucionalno samoevalvacijo ob uporabi kriterijev iz 31. člena tega zakona ter poročilo ministrstvu, pristojnemu za znanost, in ARIS pošlje do 30. junija zadnjega leta financiranja na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta. ARIS na podlagi izvedene institucionalne samoevalvacije s strani javne raziskovalne organizacije in ob upoštevanju sestavin iz drugega odstavka 28. člena tega zakona izvede evalvacijo doseženih ciljev programa dela in finančnega načrta, ki vključuje tudi ogled raziskovalne infrastrukture in razgovore, ki jih opravi ocenjevalna skupina, ter ministrstvu, pristojnemu za znanost, pošlje rezultate evalvacije s predlogom za vključitev v stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, nadaljevanje in predvideno višino financiranja na podlagi programa dela in finančnega načrta oziroma prenehanje nadaljnjega financiranja javne raziskovalne organizacije.

(3)ARIS ministrstvu, pristojnemu za znanost, rezultate evalvacije iz prejšnjega odstavka s predlogom iz prejšnjega odstavka pošlje do 30. oktobra zadnjega leta financiranja javne raziskovalne organizacije na podlagi programa dela in finančnega načrta. ARIS po odločitvi ustanovitelja, da se javna raziskovalna organizacija vključi v sistem stabilnega financiranja, za preostanek tekočega obdobja iz 28. člena tega zakona določi izhodiščno vrednost sredstev stabilnega financiranja ISF-O in PSF-O. ARIS po odločitvi ustanovitelja, da se javna raziskovalna organizacija še nadalje financira na podlagi programa dela in finančnega načrta, nadaljuje financiranje na podlagi prvega odstavka tega člena in izvede postopke iz drugega odstavka tega člena.

(4)Osnova za določitev obsega sredstev stabilnega financiranja ISF-O in PSF-O so sredstva, določena za zadnje leto financiranja na podlagi programa dela in finančnega načrta javne raziskovalne organizacije, ki niso večja od dvanajstkratnika vsote realiziranih stroškov zadnjega meseca v zadevnem letu v zvezi z delom (sredstva za plače in druge izdatke za zaposlene, prispevke delodajalca za socialno varnost) ter do največ 150 % stroškov materiala in storitev (izdatki za blago in storitve) v zadevnem letu.

(5)Kriteriji, podrobnejši postopek in način izvedbe evalvacije iz drugega odstavka tega člena, sestava in način imenovanja ocenjevalne skupine iz drugega odstavka tega člena ter način izračuna dodelitve sredstev ISF-O in PSF-O za novo javno raziskovalno organizacijo kot novega prejemnika stabilnega financiranja se določijo s splošnim aktom ARIS.

(6)Nova javna raziskovalna organizacija v prvem pogodbenem obdobju stabilnega financiranja ni upravičena do sredstev RSF-O. V tem primeru načrt izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 2. točke drugega odstavka 28. člena tega zakona vključuje razvoj dejavnosti v okviru sredstev ISF-O in PSF-O.

(7)Izpolnjevanje pogojev iz 80. člena tega zakona se pri novi javni raziskovalni organizaciji preveri osem let po ustanovitvi. Če javna raziskovalna organizacija takrat ne izpolnjuje pogojev iz 80. člena tega zakona, se ji določi dveletno obdobje, v katerem prejema 90 % stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz preteklega leta. Če nova javna raziskovalna organizacija po dveh letih ne izpolnjuje pogojev iz 80. člena tega zakona, ji stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti s koncem dveletnega obdobja preneha.

(8)Če gre za javni raziskovalni zavod, v primeru iz prejšnjega odstavka in v primeru predloga za prenehanje nadaljnjega financiranja iz drugega stavka drugega odstavka tega člena javni raziskovalni zavod po odločitvi ustanovitelja preneha ali se statusno preoblikuje.

(9)Do sklenitve prve pogodbe o stabilnem financiranju iz 28. člena tega zakona ARIS z novo javno raziskovalno organizacijo sklene pogodbo o začasnem financiranju na podlagi dvanajstin preteklega leta, pri čemer upošteva sredstva, nakazana za sredstva za plače in druge izdatke za zaposlene, prispevke delodajalca za socialno varnost in izdatke za blago in storitve. Po sklenitvi pogodbe o stabilnem financiranju iz 28. člena tega zakona se opravi poračun za tekoče leto.

(10)Ne glede na določbe tega zakona lahko nova javna raziskovalna organizacija iz tega člena do sklenitve pogodbe o stabilnem financiranju iz 28. člena tega zakona sredstva, dodeljena na podlagi programa dela in finančnega načrta, uporablja za namene in vsebine, ki jih določata 18. in 19. člen tega zakona, pod pogoji, ki veljajo za prejemnike stabilnega financiranja, ter za svojo ustanovitev, vzpostavitev in začetek dela.

(11)Za prva pogajanja za sklenitev šestletne pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz četrtega odstavka 28. člena tega zakona nova javna raziskovalna organizacija ne glede na tretji odstavek 28. člena tega zakona predlaga sestavine pogodbe iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka 28. člena tega zakona na podlagi usmeritev ministrstva, pristojnega za znanost, evalvacije iz drugega odstavka tega člena in izvedene institucionalne samoevalvacije.

(12)V primeru statusnih sprememb javnih raziskovalnih organizacij, prejemnikov stabilnega financiranja, izvedenih v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja zavode, oziroma zakonom, ki ureja visoko šolstvo, se sredstva stabilnega financiranja prejemnika stabilnega financiranja, ki je javna raziskovalna organizacija, določijo v aktu o ustanovitvi javne raziskovalne organizacije.

(1)Z javno raziskovalno organizacijo, prejemnico stabilnega financiranja, ki ob preverjanju izpolnjevanja pogojev iz 80. člena tega zakona ne izpolnjuje pogojev, se ne glede na prvi odstavek 28. člena tega zakona pogodba o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti sklene le za pogodbeno obdobje dveh let in v višini 90 % vrednosti stabilnega financiranja zadnjega leta preteklega pogodbenega obdobja. Če navedena javna raziskovalna organizacija po dveh letih še vedno ne izpolnjuje pogojev iz 80. člena tega zakona, ji stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti s koncem drugega leta preneha.

(2)Če gre v primeru iz drugega stavka prejšnjega odstavka za javni raziskovalni zavod, ministrstvo, pristojno za znanost, ustanovitelju poda predlog za prenehanje ali statusno preoblikovanje javnega raziskovalnega zavoda.«.

V 83. členu se v prvem odstavku drugi stavek črta. Za devetim odstavkom se doda nov deseti odstavek, ki se glasi: »(10) Višina in način izračuna dodelitve sredstev ISF-O in PSF-O za raziskovalno organizacijo iz tega člena kot novega prejemnika stabilnega financiranja se določita s splošnim aktom ARIS.«.

V 91. členu se v tretjem stavku za besedo »znanstvenoraziskovalne« dodata besedi »in inovacijske«.

V 92. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Nadzor, ki ga opravlja ministrstvo, pristojno za znanost, za inovacije oziroma drugo pristojno ministrstvo, vključuje nadzor nad namensko porabo sredstev, ki jih dodeljuje ministrstvo, pristojno za znanost, za inovacije oziroma drugo pristojno ministrstvo po tem zakonu. Prejemniki sredstev, ki jih na podlagi tega zakona financira ministrstvo, pristojno za znanost, za inovacije, oziroma drugo pristojno ministrstvo, morajo v skladu s podzakonskim predpisom iz 54. oziroma 54.a člena tega zakona ministrstvu pošiljati podatke o rezultatih znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti in porabi proračunskih sredstev.«. V drugem odstavku se za besedo »znanost« dodata vejica in besedi »za inovacije«.

Ne glede na prvi odstavek novega 81.a člena zakona se lahko javnim raziskovalnim organizacijam, katerih financiranje ob uveljavitvi tega zakona poteka na podlagi programa dela in finančnega načrta, na podlagi odločitve ustanovitelja podaljša financiranje na podlagi programa dela in finančnega načrta do vključno leta 2026. Sredstva financiranja na podlagi programa dela in finančnega načrta vključujejo sredstva za plače in druge izdatke za zaposlene, prispevke delodajalca za socialno varnost, izdatke za blago in storitve ter nakup raziskovalne in druge opreme. Sredstva se določijo s pogodbo, sklenjeno med javno raziskovalno organizacijo in ARIS na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta javne raziskovalne organizacije. ARIS do izdaje soglasja pristojnega organa k programu dela in finančnemu načrtu javne raziskovalne organizacije sklene pogodbo o začasnem financiranju. Nadaljnji postopki se izvedejo v skladu z drugim do enajstim odstavkom novega 81.a člena zakona.

Zbirke podatkov iz spremenjenega 55. člena in novega 55.a člena zakona ARIS uskladi s tem zakonom v enem letu po njegovi uveljavitvi.

(1)Vlada Republike Slovenije uskladi akt o ustanovitvi ARIS s tem zakonom v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(2)ARIS uskladi statut s tem zakonom najpozneje v enem mesecu po uveljavitvi akta iz prejšnjega odstavka.

(3)ARIS uskladi splošne in druge akte s tem zakonom v enem letu po uveljavitvi akta iz prvega odstavka tega člena.

Podzakonski predpisi iz drugega odstavka novega 54.a člena zakona se izdajo v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Sestava Razvojnega sveta Republike Slovenije se s spremenjenim 9. členom zakona uskladi v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

Vsi postopki javnih razpisov in pozivov, ki so ob uveljavitvi tega zakona v teku pri ARIS in še niso pravnomočno končani, in vse aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jih (so)financira ARIS in so v teku ob uveljavitvi tega zakona, se dokončajo po določbah zakona in podzakonskih predpisov ter splošnih aktov ARIS, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, razen če ta zakon določa drugače.

(1)Do sprejetja novih splošnih aktov ARIS se vsi postopki javnih razpisov na področju sofinanciranja aktivnosti inovacijske dejavnosti izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja podporno okolje za podjetništvo.

(2)Vsi postopki javnih razpisov na področju sofinanciranja aktivnosti inovacijske dejavnosti, ki jih ARIS izvaja v skladu z zakonom, ki ureja podporno okolje za podjetništvo, in so ob sprejetju novih splošnih aktov ARIS v teku in še niso pravnomočno končani, ter vse aktivnosti inovacijske dejavnosti, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja podporno okolje za podjetništvo, sofinancira ARIS in so v teku ob sprejetju novih splošnih aktov ARIS, se dokončajo v skladu z zakonom, ki ureja podporno okolje za podjetništvo.

(3)Do sprejetja podzakonskega akta ministrstva, pristojnega za inovacije, iz novega 54.a člena zakona se vsi postopki na področju sofinanciranja aktivnosti inovacijske dejavnosti izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja podporno okolje za podjetništvo.

(4)Vsi postopki na področju sofinanciranja aktivnosti inovacijske dejavnosti, ki jih ministrstvo, pristojno za inovacije, izvaja v skladu z zakonom, ki ureja podporno okolje za podjetništvo, in so ob sprejetju podzakonskega akta ministrstva, pristojnega za inovacije, iz novega 54.a člena zakona, v teku in še niso pravnomočno končani, ter vse aktivnosti inovacijske dejavnosti, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja podporno okolje za podjetništvo, sofinancira ministrstvo, pristojno za inovacije, in so v teku ob sprejetju podzakonskega akta ministrstva, pristojnega za inovacije, iz novega 54.a člena zakona, se dokončajo v skladu z zakonom, ki ureja podporno okolje za podjetništvo.

Do uskladitve splošnih aktov ARIS s tem zakonom se uporabljajo splošni akti ARIS, ki veljajo ob uveljavitvi tega zakona.

Spremenjeni drugi odstavek 25. člena zakona se v prvem pogodbenem obdobju iz 28. člena zakona uporablja tudi za povečanje sredstev iz naslova odprave nesorazmerij iz 103. člena zakona.

(1)Za razdelitev vsote sredstev ISF-O in PSF-O za prvo leto novega šestletnega pogodbenega obdobja po začetku veljavnosti tega zakona v skladu s spremenjenima tretjim in četrtim odstavkom 25. člena zakona se namesto rezultatov zunanje institucionalne evalvacije iz novega 31.a člena zakona upošteva le ocena izvedbe pregleda pri prejemniku stabilnega financiranja.

(2)Pregled pri prejemniku stabilnega financiranja iz prejšnjega odstavka se izvede od 1. junija do 31. decembra 2026 in obsega ogled raziskovalne infrastrukture in razgovore, ki jih opravi ocenjevalna skupina. Ocenjevalna skupina sestavi oceno na podlagi poročila institucionalne samoevalvacije iz spremenjenega 31. člena zakona in izvedenega pregleda pri prejemniku stabilnega financiranja. Ocenjevalna skupina se imenuje v skladu s splošnim aktom ARIS in jo sestavljajo najmanj trije recenzenti. Predsednika ocenjevalne skupine na predlog znanstvenega sveta ARIS imenuje direktor ARIS. Podrobnejše določbe o sestavi, imenovanju članov ocenjevalne skupine ter o načinu izvedbe pregleda in ocenjevanja ARIS določi v splošnem aktu.

Ne glede na prvi odstavek spremenjenega 13. člena zakona in prvi odstavek 93. člena zakona se delež BDP, ki je namenjen za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, ob upoštevanju drugega in tretjega odstavka spremenjenega 13. člena zakona povečuje za 0,08 odstotne točke letno, dokler ne doseže 1 % BDP za financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti in 0,25 % BDP za financiranje inovacijske dejavnosti.

Ne glede na spremenjeni prvi stavek drugega odstavka 21. člena zakona ministrstvo, pristojno za znanost, v okviru finančnega načrta iz sredstev državnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti zagotavlja sredstva za rast stabilnega financiranja najmanj v višini 10 milijonov evrov letno, dokler se ne doseže višina sredstev za financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz spremenjenega prvega odstavka 13. člena zakona.

Ne glede na drugi in tretji odstavek spremenjenega 13. člena zakona ter 60. člen tega zakona se v letih 2026 in 2027 sredstva povečanega deleža BDP, ki je namenjen za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti in ki se povečuje za 0,08 odstotne točke, načrtujejo v okviru sredstev državnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti in državnega financiranja inovacijske dejavnosti.

Ne glede na 102. člen zakona se v prvem pogodbenem obdobju iz 28. člena zakona evalvacije v skladu s spremenjenim 30. členom zakona izvedejo le na nekaterih področjih panelov, kot so opredeljena v Delovnem programu Evropskega raziskovalnega sveta, ki ga sprejme Znanstveni svet Evropskega raziskovalnega sveta in potrdi Evropska komisija. Seznam področij panelov za evalvacije in leto evalvacije določi s sklepom direktor ARIS na predlog znanstvenega sveta ARIS, in sicer ne glede na leto zadnjega ocenjevanja raziskovalnih programov v skladu s splošnimi akti ARIS, veljavnimi pred uveljavitvijo zakona.

(1)Ne glede na spremenjeni drugi odstavek 31. člena zakona v prvem pogodbenem obdobju iz 28. člena zakona prejemniki stabilnega financiranja pripravijo poročilo o institucionalni samoevalvaciji najpozneje do 31. maja 2026.

(2)Ne glede na prvi stavek drugega odstavka novega 31.a člena zakona se zunanja institucionalna evalvacija v skladu z novim 31.a členom zakona prvič izvede v petem letu drugega pogodbenega obdobja iz 28. člena zakona.

Ne glede na spremenjeni drugi stavek tretjega odstavka 28. člena zakona prejemniki stabilnega financiranja predlagajo sestavine pogodbe iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka 28. člena zakona najpozneje do konca februarja 2027 za naslednje pogodbeno obdobje na podlagi usmeritev ministrstva, pristojnega za znanost, poročila o institucionalni samoevalvaciji in ocene ocenjevalne skupine iz drugega odstavka 59. člena tega zakona.

(1)Ne glede na drugi stavek trinajstega odstavka 103. člena zakona raziskovalne organizacije, ki niso matične izvajalke niti enega raziskovalnega programa in ob koncu prvega pogodbenega obdobja iz 28. člena zakona izpolnjujejo pogoje iz 80. člena zakona, obdržijo sredstva stabilnega financiranja.

(2)Če gre pri raziskovalni organizaciji iz prejšnjega odstavka za javni raziskovalni zavod, se mu sredstva stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti za naslednje pogodbeno obdobje iz 28. člena zakona določijo v skladu s splošnim aktom ARIS.

(3)Če gre pri raziskovalni organizaciji iz drugega stavka trinajstega odstavka 103. člena zakona za javni raziskovalni zavod, ki ne izpolnjuje pogojev iz 80. člena zakona, se ta obravnava v skladu z novim 81.b členom zakona.

Ne glede na spremenjeni prvi stavek drugega odstavka 21. člena zakona in novi četrti odstavek 21. člena zakona se v letu 2025 letno povečanje vsote ISF in PSF, določeno s sklepom ministra, pristojnega za znanost, izdanem na podlagi drugega odstavka 21. člena zakona pred uveljavitvijo tega zakona, na predlog ARIS s sklepom ministra, pristojnega za znanost, izjemoma lahko dodatno poveča zaradi izpolnitve finančnih obveznosti, nastalih zaradi izvajanja zakona, ki ureja skupne temelje plač v javnem sektorju.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 630-01/25-8/16 Ljubljana, dne 23. maja 2025 EPA 1991-IX Državni zbor