122. člen ZJU-1

(1)Uradnik lahko na delovnem mestu napreduje v višji naziv.

(2)Uradnik napreduje v višji naziv, če: 1. se naloge na uradniškem delovnem mestu, na katerem dela, lahko opravljajo v višjem nazivu, 2. izpolnjuje pogoje za imenovanje v višji naziv, določene z zakonom, podzakonskim aktom oziroma splošnim aktom delodajalca, 3. se udeleži usposabljanj in izpopolnjevanj, na katera je v časovnem obdobju za napredovanje napoten s strani nadrejenega.

(3)Uradnik vsakokrat napreduje v za eno stopnjo višji naziv: – v nazive do vključno sedme stopnje po treh letih od zadnjega imenovanja v naziv; – v nazive od šeste do četrte stopnje po štirih letih od zadnjega imenovanja v naziv; – v nazive tretje stopnje po petih letih od zadnjega imenovanja v naziv; – v naziv druge stopnje po sedmih letih od zadnjega imenovanja v naziv; – v naziv prve stopnje po desetih letih od zadnjega imenovanja v naziv.

(4)Uradnik napreduje v višji naziv in pridobi pravice, ki izhajajo iz višjega naziva, s prvim dnem naslednjega meseca po izteku časovnega obdobja za napredovanje v naziv.

(5)Postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje uradnikov v višji naziv v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti določi vlada z uredbo. Drugi državni organi uredijo to vprašanje s svojim splošnim aktom.