15. člen

67. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Vozišča se zunaj naselij označujejo s cestnimi smerniki, v predorih pa s svetlobnimi cestnimi smerniki.

(2)Vozišča znotraj naselij se lahko označujejo s cestnimi smerniki na mestih, kjer ni osvetljenih deniveliranih površin za pešce oziroma kolesarje.

(3)Izvedba cestnih smernikov mora ustrezati zahtevam standarda SIST EN 12899-3 in določbam tega pravilnika.

(4)Cestni smerniki, v skladu s standardom iz prejšnjega odstavka, imajo naslednje lastnosti: – način vgradnje – tip D2, – svetlobno odbojna površina – tip R1, razred svetlobo odbojne površine RA3 in tip R2, razred svetlobo odbojne površine RA2, – pritisk vetra – WL1, – odpornost svetlobno odbojne površine proti udarcem – DH2, – dimenzija svetlobno odbojne površine proti udarcem znaša 180 x 60 mm za tip R1 (RA3) in 180 x 40 mm za tip R2 (RA2).

(5)Na dvosmernih voziščih svetlobno odbojna površina cestnega smernika v smeri vožnje na desni strani odseva rdečo, na levi strani pa belo svetlobo. Na ločenih smernih voziščih z označenimi prometnimi pasovi in enosmernih cestah odsevna površina cestnega smernika v smeri vožnje na obeh straneh vozišča oziroma ceste odseva rdečo, v nasprotni smeri vožnje pa belo svetlobo.

(6)Konstrukcija cestnega smernika mora omogočati: – namestitev snežnih palic na telo smernika oziroma vpetje vanj, – namestitev svetlobnih odsevnikov na nevidno stran smernika za preprečevanje prehoda divjadi čez cesto, – namestitev označb za označevanje cest (kategorija ceste, odsek, stacionaža).

(7)Določba prve alineje prejšnjega odstavka ni obvezna za: – regionalne in lokalne ceste ter javne poti, – podnebna območja, kjer se ne zahteva postavitev snežnih kolov ter – smernike, ki se postavljajo zunaj rastra postavljanja snežnih palic.

(8)Cestni smerniki se postavljajo na razdalji 0,75 m od zunanjega roba vozišča, vrh smernika pa je 0,75 m nad robom vozišča.

(9)Ne glede na prejšnji odstavek je lahko razdalja med cestnim smernikom in robom vozišča pri označevanju delov med prekinjenimi varnostnimi ograjami na malo prometnih cestah, lokalnih cestah in javnih poteh tudi krajša, vendar ne krajša od 0,50 m.

(10)Cestni smerniki se na odsekih cest v premi postavljajo na medsebojni razdalji 50 m.

(11)Razdalja med smerniki glede na horizontalne in vertikalne elemente ceste je določena v preglednici 34. Preglednica 34: Razdalje med cestnimi smerniki

(12)Če je krivina na cesti označena z usmerjevalnimi stebrički (11113), se cestni smerniki v tako označenih krivinah ne postavljajo.

(13)Kadar je ob vozišču postavljena varnostna ograja na oddaljenosti, manjši od 1,50 m, se cestni smerniki nadomestijo s svetlobnimi odsevniki, katerih svetlobno odbojna površina ustreza zahtevam za cestne smernike.

(14)Svetlobni odsevniki iz prejšnjega odstavka se na varnostne ograje nameščajo v medsebojnih razmikih, ki so določeni za cestne smernike. Na jeklenih varnostnih ograjah se odsevniki nameščajo v ščitniku, ki je najbližji višini 0,75 m. Dodatni odsevniki se lahko namestijo v drugih valih, če ima ščitnik več kot en val, ali drugih ščitnikih, če ima varnostna ograja več kot en ščitnik. Na betonske varnostne ograje se odsevniki nameščajo na višini 0,75 m. V območjih krivin z radiji, manjšimi od 1000 m na avtocestah in hitrih cestah, ter radiji, manjšimi od 500 m na drugih cestah, se nad varnostno ograjo lahko namestijo dodatni odsevniki.

(15)Svetlobni odsevniki ali svetila v obliki svetlečih diod, ki se pritrjujejo ob robu vozišča in jih ni mogoče pritrditi na cestne smernike ali varnostne ograje, so pritrjeni z nosilci na enaki razdalji od roba vozišča in na enaki višini, kot so ti pritrjeni na cestnih smernikih ali varnostnih ograjah pred mestom, kjer se ti elementi pritrjujejo na nosilce.

(16)Na zunanjo stran varnostnih ograj je dovoljena namestitev svetlobnih odsevnikov za preprečevanje prehoda divjadi čez cesto.«.