45. člen ZZZRO-1

(1)Osebe z začasno zaščito imajo pravico do nujnega zdravljenja, ki obsega: 1. nujno medicinsko pomoč in nujni reševalni prevoz ter pravico do nujne zobozdravstvene pomoči; 2. nujno zdravljenje in neodložljive zdravstvene storitve po odločitvi lečečega zdravnika, ki obsega: a) takojšnje zdravljenje po nudenju nujne medicinske pomoči, če je to potrebno; b) zdravljenje močnejših krvavitev in oskrbo ran; c) preprečitev nenadnih in usodnih poslabšanj zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročila trajne okvare posameznih organov ali njihovih funkcij; č) storitve pri kroničnih boleznih in stanjih, katerih opustitev bi neposredno in v krajšem času povzročila invalidnost, druge trajne okvare zdravja ali smrt; d) zdravljenje zvinov in zlomov ter poškodb, ki zahtevajo specialistično obravnavo; e) zdravljenje oziroma preprečevanje zastrupitev; f) storitve za preprečevanje širjenja infekcij, ki bi utegnile povzročiti septično stanje; g) zdravljenje bolezni, za katere je z zakonom predpisano obvezno zdravljenje, ali storitve, ki so z zakonom opredeljene kot obvezne; h) oskrbo poškodb zob in ustne votline ter vnetnih stanj v ustni votlini, če ta stanja lahko ogrozijo življenje ali pa opustitev njihove oskrbe lahko bistveno poslabša izid zdravljenja; i) oskrbo hude stalne bolečine v ustni votlini, neodzivne na analgetike; 3. zdravila, predpisana na recept s pozitivne liste, in pripomočke, kot jih določajo pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, potrebne za zdravljenje stanj iz prejšnje točke, ter nujni prevoz z reševalnimi in drugimi vozili v primerih iz prejšnje točke; 4. cepljenje, ki je obvezno po programu cepljenja, in zaščito z zdravili, ki določa obvezna in priporočljiva cepljenja za različne skupine prebivalcev; 5. zdravstveno varstvo žensk, ki obsega: a) kontracepcijska sredstva; b) prekinitev nosečnosti; c) zdravstveno oskrbo v nosečnosti in ob porodu; 6. obvezne zdravstvene preglede pred vključitvijo v izobraževanje in v času izobraževanja v osnovni oziroma srednji šoli, enako, kot to velja za državljane Republike Slovenije.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek lahko zdravstvena komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za zdravje, v utemeljenih primerih odobri večji obseg zdravstvenega varstva za posamezno osebo z začasno zaščito ali za skupino.

(3)Osebe z začasno zaščito, ki so mladoletne, so upravičene do zdravstvenega varstva v enakem obsegu kot otroci, ki so obvezno zdravstveno zavarovani kot družinski člani. V enakem obsegu so do zdravstvenega varstva upravičeni tudi šolajoči se prosilci po 18. letu starosti, in sicer do konca šolanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti.

(4)Stroške zdravljenja na podlagi tega člena krije urad.