32. člen ZZZRO-1

(1)Osebi z začasno zaščito se zagotovi nastanitev in prehrana v nastanitvenih centrih. Oseba z začasno zaščito se lahko odloči tudi za zasebno nastanitev.

(2)Nastanitvene centre iz prejšnjega odstavka ustanovi vlada, upravlja pa jih urad. Nastanitvene centre lahko s soglasjem vlade ustanovijo tudi humanitarne organizacije.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko urad osebo z začasno zaščito namesto v nastanitveni center nastani v: – objektih v državni lasti pod pogojem, da nastanitev ne posega v opravljanje nalog ali dejavnosti državnih organov in oseb javnega prava; – objektih, katerih uporabnik je urad na podlagi pogodb, sklenjenih z osebami zasebnega prava; – institucijah v skladu s 34. in 35. členom tega zakona; – drugih primernih institucijah, kadar to zahtevajo izjemne osebne okoliščine osebe z začasno zaščite.

(4)V primerih nastanitev iz prejšnjega odstavka se osebi z začasno zaščito zagotavlja prehrana. Če prehrane v posamezni nastanitveni kapaciteti ni mogoče zagotoviti, se osebi z začasno zaščito zagotovi denarna pomoč iz 36. člena tega zakona, če izpolnjuje pogoje za dodelitev denarne pomoči v skladu s 36. členom tega zakona.

(5)Če ima oseba z začasno zaščito sama zadostne dohodke, prejemke ali premoženje oziroma ji preživljanje zagotavljajo zavezanci, ki so jo v skladu s predpisi Republike Slovenije dolžni in zmožni preživljati (v nadaljnjem besedilu: zavezanci), uradu povrne stroške prehrane. Zadostni dohodki, prejemki in premoženje so sredstva, ki so višja od osnovnega minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji, kot je določen s predpisi s področja socialnega varstva (v nadaljnjem besedilu: osnovni znesek minimalnega dohodka). Za dohodke, prejemke in premoženje se upoštevajo dohodki, prejemki in premoženje, kot so določeni v 36. členu tega zakona.

(6)Osebi z začasno zaščito se v skladu z možnostmi lahko zagotovi prehrana, ki ne krši njenega verskega prepričanja.