Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin (ZFO-1E)

V Zakonu o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17, 21/18 – popr., 80/20 – ZIUOOPE, 189/20 – ZFRO, 207/21 in 44/22 – ZVO-2) se v 2. členu na koncu 10. točke pika nadomesti s podpičjem ter dodajo nove 11., 12. in 13. točka, ki se glasijo: »11. »trajnejša nelikvidnost« je stanje, ko sredstva na računih občine ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 90 dni; 12. »prezadolženost občine« je stanje, ko občina preseže največji obseg možnega zadolževanja iz 10.b člena tega zakona za 5 %; 13. »načrt ukrepov za odpravo trajnejše nelikvidnosti ali prezadolženosti občine« je seznam ukrepov s ciljem izvajanja obveznih in izbirnih nalog, katerih odložitev bi povzročila nenadomestljivo ali težko popravljivo škodo.«.

V 6. členu se v četrtem odstavku za besedo »občin« doda besedilo »in sredstev za zmanjševanje objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin,«.

V 10.a členu se v prvem odstavku pika na koncu prvega stavka nadomesti z vejico ter doda besedilo »in mednarodnih institucijah, katerih članica je Republike Slovenija, ter z izdajo amortizacijskih občinskih obveznic z linearnim odplačilom glavnice na nacionalnem trgu.«. V šestem odstavku se beseda »posojila« črta.

10.b člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)V največji obseg možnega zadolževanja občine se všteva zadolževanje za izvrševanje občinskega proračuna, razen zadolževanja iz drugega odstavka 10.a člena tega zakona, učinki zadolževanja v zvezi z upravljanjem dolga občinskega proračuna, dana poroštva posrednim proračunskim uporabnikom občinskega proračuna in javnim podjetjem, katerih ustanoviteljica je občina, finančni najemi ter blagovni krediti neposrednih proračunskih uporabnikov občinskega proračuna ter izdane občinske obveznice.

(2)Občina se v tekočem proračunskem letu lahko zadolži, če odplačilo obveznosti iz naslova posojil in izdanih občinskih obveznic (glavnice in obresti), finančnih najemov in blagovnih kreditov (obrokov) ter potencialnih obveznosti iz naslova izdanih poroštev za izpolnitev obveznosti posrednih proračunskih uporabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, v posameznem letu odplačila ne preseže 15 % realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije, transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije ter prihodke režijskih obratov.«.

Za 10.b členom se doda nov a10.c člen, ki se glasi:

(1)V primeru nastopa trajnejše nelikvidnosti ali prezadolženosti občine župan najpozneje v 30 dneh pripravi načrt ukrepov za odpravo trajnejše nelikvidnosti ali prezadolženosti (v nadaljnjem besedilu: načrt) in ga predloži v sprejem občinskemu svetu ter o tem obvesti ministrstvo, pristojno za finance. Občinski svet sprejme načrt najpozneje 30 dni po njegovi predložitvi.

(2)Če župan v skladu s prejšnjim odstavkom ne predloži načrta v sprejem občinskemu svetu, ministrstvo, pristojno za finance, pozove župana, da najpozneje v 30 dneh pripravi načrt in ga predloži v sprejem občinskemu svetu. Občinski svet sprejme načrt najpozneje 30 dni po njegovi predložitvi.

(3)Če v roku iz prvega in drugega odstavka tega člena župan načrta ne predloži občinskemu svetu, oziroma ga občinski svet na njegov predlog ne sprejme, minister, pristojen za finance, imenuje odbor za pripravo načrta ukrepov za odpravo trajnejše nelikvidnosti ali prezadolženosti občine (v nadaljnjem besedilu: odbor), katerega člani so predstavnik ministrstva, pristojnega za finance, predstavnik ministrstva, pristojnega za lokalno samoupravo, in predstavnik občine. Odbor vodi predstavnik ministrstva, pristojnega za finance.

(4)Odbor v dveh mesecih od imenovanja predloži načrt iz prvega odstavka tega člena županu, ki ga mora najpozneje v 15 dneh predložiti v sprejem občinskemu svetu. Občinski svet sprejme načrt najpozneje en mesec po njegovi predložitvi.«.

V 10.c členu se v prvem odstavku za besedilom »s črpanjem posojil« doda besedilo »in izdajo občinskih obveznic«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Soglasje ministrstva, pristojnega za finance, ni potrebno, če občina za obstoječi kredit pridobi nižjo obrestno mero ali podaljša obdobje odplačevanja z nižjo obrestno mero ter s tem zniža letno obveznost.«. Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

V 12. členu se v prvem odstavku v prvi alineji za besedo »letih« dodata vejica in besedilo »pomnoženih s triletnim povprečjem medletne rasti teh stroškov«.

Za 13.a členom se doda nov 13.b člen, ki se glasi:

(1)Občinam se za posamezno proračunsko leto zagotavljajo dodatna sredstva v višini 1,5 % dohodnine, vplačane v predpreteklem letu, ki so namenjena zmanjševanju objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin. Od 1,5 % vplačane dohodnine se občinam z izkazanim nesorazmerjem v financiranju stroškov izvajanja zakonskih nalog zagotovi 75 %, 25 % pa se zagotovi občinam z uporabo kriterijev iz 15.a člena tega zakona.

(2)Obseg sredstev se za posamezno občino z izkazanim nesorazmerjem v financiranju stroškov izvajanja zakonskih nalog izračuna na naslednji način: – izračuna se količnik prihodkov glede na povprečje po občini: K prih/povp = (davčni in nedavčni prihodki brez dohodnine na prebivalca po občini) / (davčni in nedavčni prihodki brez dohodnine na prebivalce občin) – če je količnik prihodkov glede na povprečje po občini večji od 1,2, se izračuna povečane prihodke po občini: Povečani prihodki občine = ((K prih/povp – 1,2) x davčni in nedavčni prihodki brez dohodnine na prebivalce občin x prebivalci te občine) + dohodnina, ki pripada občini – če je razlika med vsoto dohodnine, ki pripada občini in povečanimi prihodki občine za zadnja tri leta in vsoto stroškov za financiranje občinskih nalog za zadnja tri leta negativna, je občina upravičena do dodatnih sredstev: Obseg sredstev občini z izkazanim nesorazmerjem v financiranju stroškov izvajanja zakonskih nalog = (negativna razlika občine / znesek vseh negativnih razlik občin) x 75 % od 1,5 % vplačane dohodnine iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.

(3)Podatke o obsegu sredstev za posamezno občino za naslednje proračunsko leto sporoči občinam ministrstvo, pristojno za finance, kot predhodne podatke za pripravo občinskih proračunov, najpozneje do 15. oktobra tekočega leta, končne podatke pa ministrstvo, pristojno za finance, sporoči občinam po sprejetju državnega proračuna.«.

V 17. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Sredstva iz 13.b člena tega zakona se občinam izplačajo najpozneje do 30. junija tekočega leta.«. Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se za besedo »prvega« doda vejica, besedilo »in drugega« pa se nadomesti z besedilom »drugega in tretjega«. V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se za besedo »prvega« doda vejica, besedilo »in drugega« pa se nadomesti z besedilom »drugega in tretjega«.

20.a člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Občinam z evidentiranimi romskimi naselji se v tekočem letu iz državnega proračuna zagotovijo sredstva za sofinanciranje obveznosti občin z evidentiranimi romskimi naselji. Seznam občin z evidentiranimi romskimi naselji z oceno števila prebivalcev posameznih evidentiranih romskih naselij določi vlada s sklepom.

(2)Sredstva se občinam za vsako proračunsko leto zagotovi v višini 4,2 % skupne primerne porabe občin z evidentiranimi romskimi naselji.

(3)Delež sredstev za sofinanciranje obveznosti občin z evidentiranimi romskimi naselji se za posamezno občino izračuna po enačbi: SOERNit = (0,25 * C1 + 0,15 * C2 + 0,25 * C3 + 0,15 * C4 + 0,20 * C5) * 4,2 % SPP Pri tem je:

(4)Sredstva za sofinanciranje obveznosti občin z evidentiranimi romskimi naselji se dodelijo za sofinanciranje: 1. investicij, povezanih s prostorskim urejanjem romskih naselij; 2. investicij v komunalno opremljenost romskih naselij; 3. investicij in ukrepov za lažjo dostopnost do stanovanj ter reševanje stanovanjskega problema romskih družin v občini; 4. stroškov ustvarjanja pogojev za vključevanje pripadnikov romske skupnosti v sistem vzgoje in izobraževanja, zagotavljanja pogojev za dvig izobrazbene ravni pripadnikov romske skupnosti in ustrezno štipendijsko politiko, spodbujanja zaposlovanja, poklicnega izobraževanja in usposabljanja pripadnikov romske skupnosti, programov socialnega vključevanja pripadnikov romske skupnosti, razvoja romskega jezika ter kulturne, informativne in založniške dejavnosti romske skupnosti, 5. stroškov lastnega deleža sredstev društvenih organizacij Romov oziroma drugih organizacij za izvajanje programov in projektov, ki jih sofinancirajo državni organi ali organi Evropske unije in prispevajo k integraciji Romov v lokalno skupnost.

(5)Občina, ki je upravičena do sredstev iz tretjega odstavka tega člena, poroča državnemu organu, pristojnemu za narodnosti, o namenski porabi sredstev za sofinanciranje obveznosti občin z evidentiranimi romskimi naselji v skladu s četrtim odstavkom tega člena za preteklo leto najpozneje do 31. marca tekočega leta. Na predlog državnega organa, pristojnega za narodnosti, izda vlada vsako leto odločbo o višini sredstev, ki pripada posamezni občini.

(6)Seznam občin in njihove deleže iz prvega in tretjega odstavka tega člena za prihodnje proračunsko leto in leto, ki temu sledi, sporoči državni organ, pristojen za narodnosti, občinam najpozneje do 15. oktobra tekočega leta, o izračunanih deležih pa jih obvesti v 15 dneh po sprejetju državnega proračuna.

(7)Sredstva za sofinanciranje obveznosti občin z evidentiranimi romskimi naselji se občini ob izpolnjenem pogoju iz petega odstavka tega člena nakaže v dveh obrokih, in sicer do 31. maja in do 20. septembra tekočega leta.«.

24. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Razvitost občin kot merilo za sofinanciranje investicij občin je določeno s splošnim kompozitnim kazalnikom razvitosti občin.

(2)Razvitost posamezne občine se izračuna ob upoštevanju kazalnikov po dimenzijah: – družbe, in sicer sta to gostota naseljenosti in stopnja izobraženosti; – gospodarstva, kjer gre za stopnjo delovne aktivnosti in bruto dodane vrednosti gospodarskih družb na zaposlenega, – infrastrukture, ki pomeni opremljenost s komunalnimi dobrinami; – finančnih virov, kjer gre za razmerje med sredstvi za izvajanje zakonskih nalog ter drugimi prihodki.

(3)Kompozitni kazalnik razvitosti občine izračuna ministrstvo, pristojno za finance, za dve leti kot vsoto točk, ki jih občina doseže po posameznih ponderiranih dimenzijah, deljeno s številom občin. Razvrstitev po posameznem kazalniku je od največjega do najmanjšega, najbolj razvita občina je tista, ki je uvrščena najvišje, najmanj razvita občina je tista, ki je uvrščena najnižje. Število točk, ki jih občina doseže, je enako vrstnemu redu, v katerega se je uvrstila po posameznem kazalniku, pri čemer ima dimenzija družbe utež 0.2, dimenzija gospodarstva utež 0.2, dimenzija infrastrukture utež 0.1 in dimenzija finančnih virov utež 0.5. Kazalniki znotraj posamezne dimenzije so enakovredno ponderirani, vsota uteži kazalnikov je enaka uteži posamezne dimenzije, ki jo sestavljajo.

(4)Podatki za izračun kazalnikov iz prejšnjega odstavka se pridobijo iz uradnih evidenc, ki jih vodijo zanje pristojni državni organi.«.

V 24.a členu se drugi odstavek črta.

V 26. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »(3) Minister, pristojen za lokalno samoupravo, predpiše način poročanja o realiziranih odhodkih in vlaganju zahtevkov iz prvega odstavka tega člena.«.

Postopki sofinanciranja investicij, pri katerih se kot merilo za sofinanciranje uporablja razvitost občin iz spremenjenega 24. člena zakona, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo v skladu z dosedanjimi predpisi.

Minister, pristojen za lokalno samoupravo, izda predpis iz spremenjenega 26. člena zakona najpozneje v 90 dneh od uveljavitve tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o izvajanju sofinanciranja skupnega opravljanja posameznih nalog občinske uprave (Uradni list RS, št. 36/18, 2/20 in 52/24), ki se uporablja do uveljavitve predpisa, izdanega na podlagi tega zakona.

(1)V letu 2025 se izplačilo sredstev za sofinanciranje obveznosti občin z evidentiranimi romskimi naselji izvede v skladu z 20.a členom Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17, 21/18 – popr., 80/20 – ZIUOOPE, 189/20 – ZFRO, 207/21 in 44/22 – ZVO-2).

(2)Leta 2026 se pri izdaji odločbe o višini sredstev, ki pripadajo posamezni občini iz spremenjenega šestega odstavka 20.a člena zakona, šteje, da občina izkazuje namensko porabo sredstev iz četrtega odstavka 20.a člena zakona za preteklo leto za sofinanciranje obveznosti občin z evidentiranimi romskimi naselji najmanj v višini, kot je bila za posamezno občino izračunana na podlagi deleža v skladu s tretjim odstavkom 20.a člena zakona.

Višina sredstev, ki so namenjena za ukrep iz 13.b člena zakona, za proračunsko leto 2025 znaša 47.880.815 eurov.

(1)Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2)Spremenjeni 24. člen zakona se začne uporabljati 1. januarja 2026. Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo veljati drugi, tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek 54. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2025 in 2026 (Uradni list RS, št. 104/24).

(3)Do začetka uporabe spremenjenega 24. člena zakona se uporablja 24. člen Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17, 21/18 – popr., 80/20 – ZIUOOPE, 189/20 – ZFRO, 207/21 in 44/22 – ZVO-2). Št. 411-01/24-45/34 Ljubljana, dne 4. marca 2025 EPA 1858-IX Državni zbor