2. člen

V 4. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Dodatek za mentorstvo se plačuje v skladu z zakonom, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi in kolektivnimi pogodbami, in sicer mesečno v višini do 14 ur za glavnega mentorja, za največ tri oziroma izjemoma do pet specializantov na mesec, in do 35 ur za neposrednega mentorja oziroma do 70 ur, če je neposredni mentor izjemoma določen za dva specializanta.«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) Zdravnik koncesionar, zdravnik, ki je zaposlen pri koncesionarju, oziroma zdravnik samostojni podjetnik posameznik je upravičen do dodatka za mentorstvo, določenega v skladu z zakonom, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi in kolektivnimi pogodbami, in sicer mesečno v višini ur iz prejšnjega odstavka. Osnova za izplačilo dodatka za mentorstvo je izplačana osnovna plača oziroma osnova za plačilo prispevkov, ki pa ne sme presegati višine najvišjega plačnega razreda, ki ga določajo zakon, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi in kolektivne pogodbe.«.