Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED-B)

V Zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 7/18, 9/18 – popr. in 102/20) se v 2. členu v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: »1. Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L št. 166 z dne 11. 6. 1998, str. 45), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2024/886 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o spremembi uredb (EU) št. 260/2012 in (EU) 2021/1230 ter direktiv 98/26/ES in (EU) 2015/2366 glede takojšnjih kreditnih prenosov v eurih (UL L št. 2024/886 z dne 19. 3. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 98/26/ES);«. 4. točka se spremeni tako, da se glasi: »4. Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L št. 337 z dne 23. 12. 2015, str. 35), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2024/886 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o spremembi uredb (EU) št. 260/2012 in (EU) 2021/1230 ter direktiv 98/26/ES in (EU) 2015/2366 glede takojšnjih kreditnih prenosov v eurih (UL L št. 2024/886 z dne 19. 3. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2015/2366/EU);«. Na koncu 5. točke se pika nadomesti s podpičjem in doda nova 6. točka, ki se glasi: »6. Direktiva (EU) 2022/2556 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o spremembi direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU, 2014/65/EU, (EU) 2015/2366 in (EU) 2016/2341 glede digitalne operativne odpornosti za finančni sektor (UL L št. 333 z dne 27. 12. 2022, str. 153; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2022/2556/EU).«. V drugem odstavku se 1., 2. in 3. točka spremenijo tako, da se glasijo: »1. Uredbe (EU) 2021/1230 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. julija 2021 o čezmejnih plačilih v Uniji (kodificirano besedilo) (UL L št. 274 z dne 30. 7. 2021, str. 20), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/886 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o spremembi uredb (EU) št. 260/2012 in (EU) 2021/1230 ter direktiv 98/26/ES in (EU) 2015/2366 glede takojšnjih kreditnih prenosov v eurih (UL L št. 2024/886 z dne 19. 3. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/1230/EU);

2.Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 12), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1620 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 (UL L št. 2024/1620 z dne 19. 6. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1093/2010/EU);

3.Uredbe (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (UL L št. 94 z dne 30. 3. 2012, str. 22), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/886 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o spremembi uredb (EU) št. 260/2012 in (EU) 2021/1230 ter direktiv 98/26/ES in (EU) 2015/2366 glede takojšnjih kreditnih prenosov v eurih (UL L št. 2024/886 z dne 19. 3. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 260/2012/EU);«.

V 3. členu se v naslovu člena besedilo »ter iz uporabe določb Uredbe 2015/847/EU« črta. V prvem odstavku se 10. točka spremeni tako, da se glasi: »10. storitve, ki jih ponujajo ponudniki tehničnih storitev, ki podpirajo opravljanje plačilnih storitev, ne da bi v katerem koli trenutku imeli v lasti sredstva, ki se prenašajo, vključno z obdelavo in shranjevanjem podatkov, storitvami za varovanje zaupanja in zasebnosti, avtentikacijo podatkov in subjektov, zagotavljanjem informacijske in komunikacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: IKT) in komunikacijske mreže, zagotavljanjem in vzdrževanjem terminalov in naprav, ki se uporabljajo za plačilne storitve, razen storitve odreditve plačil in storitve zagotavljanja informacij o računih;«.

V 32. členu se v prvem odstavku beseda »profesonalno« nadomesti z besedo »profesionalno«.

V 35. členu se v prvem odstavku v 7. točki za besedo »zakona« doda besedilo »in poglavja III Uredbe (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor in spremembi uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014, (EU) št. 909/2014 in (EU) 2016/1011 (UL L št. 333 z dne 27. 12. 2022, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2022/2554/EU),«. 9. točka se spremeni tako, da se glasi: »9. opis ureditve za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja, vključno z jasno opredelitvijo ključnih operacij, učinkovite politike in načrtov neprekinjenega poslovanja na področju IKT ter načrtov odzivanja in okrevanja IKT ter postopkov za redno testiranje in pregledovanje ustreznosti in učinkovitosti takih načrtov v skladu z Uredbo 2022/2554/EU,«. 14. točka se spremeni tako, da se glasi: »14. opis mehanizmov notranje kontrole, ki jih je vložnik vzpostavil zaradi izpolnjevanja obveznosti v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, in Uredbo (EU) 2023/1113 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2023 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev in nekaterih kriptosredstev, in spremembi Direktive (EU) 2015/849 (UL L št. 150 z dne 9. 6. 2023, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/1113/EU),«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(3) V opisu varnostnih ukrepov za nadzor nad tveganji in njihovo zmanjšanje iz 11. točke prvega odstavka tega člena se navede, na kakšen način ti ukrepi zagotavljajo visoko raven digitalne operativne odpornosti v skladu s poglavjem II Uredbe 2022/2554/EU, zlasti glede tehnične varnosti in varstva podatkov, med drugim za programsko opremo in sisteme IKT, ki jih uporabljajo vložnik ali zunanji izvajalci, ki v celoti ali delno opravljajo dejavnosti zanj. Navedeni ukrepi vključujejo tudi varnostne ukrepe iz prvega odstavka 151. člena tega zakona.«.

V 45. členu se v drugem odstavku v napovednem stavku za besedama »plačilnih storitev« doda besedilo »vključno s sistemi IKT«. V tretjem odstavku se besedilo »vključno s sistemi informacijske tehnologije« nadomesti z besedilom »vključno s sistemi IKT«.

V 54. členu se v prvem odstavku za besedilom »opravlja plačilna institucija« doda besedilo »ter ustrezna, zanesljiva in zadostna«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(3) Sistem notranjih kontrol iz prvega odstavka tega člena vključuje tudi ustrezne administrativne in računovodske postopke ter dogovore o uporabi storitev IKT v skladu z Uredbo 2022/2554/EU, in postopke za preverjanje izpolnjevanja obveznosti glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ter Uredbo 2023/1113/EU.«.

V 68. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »(3) Plačilna institucija denarna sredstva uporabnikov, ki jih je prejela za izvršitev plačilne transakcije in jih do izteka naslednjega delovnega dne po prejemu ni prenesla prejemniku plačila ali njegovemu ponudniku plačilnih storitev, najpozneje naslednji delovni dan po prejemu prenese na posebni račun pri banki s sedežem v Republiki Sloveniji, pri banki s sedežem v drugi državi članici ali pri centralni banki, po lastni presoji te centralne banke.«.

V 85. členu se za šestim odstavkom doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Če ni s tem zakonom določeno drugače, se s pogodbo o plačilnih storitvah lahko določijo tudi način in obseg začasne ali trajne omejitve opravljanja posameznih plačilnih storitev ali izvrševanja plačilnih transakcij ter okoliščine in primeri, v katerih ponudnik plačilnih storitev opravljanje posamezne plačilne storitve ali plačilne transakcije začasno ali trajno omeji. Ta odstavek se ne uporablja za osnovni plačilni račun.«.

Za 102. členom se doda nov 102.a člen, ki se glasi:

(1)Ponudnik plačilnih storitev, ki zavrne sklenitev okvirne pogodbe ali jo odpove, dokumentira konkretne razloge za zavrnitev ali odpoved ter o konkretnih razlogih za zavrnitev sklenitve oziroma odpoved od okvirne pogodbe seznani uporabnika na način, opredeljen v drugem odstavku 91. člena tega zakona, razen če je to prepovedano na podlagi drugih predpisov.

(2)Ponudnik plačilnih storitev dokumentacijo iz prejšnjega odstavka hrani najmanj pet let od dneva zavrnitve sklenitve oziroma odpovedi okvirne pogodbe, razen če drugi predpisi za določene listine ali podatke določajo daljši rok hrambe.«.

121. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Če so izpolnjeni vsi pogoji za izvršitev plačilnega naloga, kakor so določeni v okvirni pogodbi, ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun plačnika, ne sme zavrniti izvršitve odobrenega plačilnega naloga, ne glede na to, ali je plačilni nalog odredil plačnik, ponudnik storitev odreditve plačila prek plačnika ali prejemnik plačila oziroma je bil odrejen prek prejemvnika plačila, razen če je to prepovedano na podlagi drugih predpisov.

(2)Ponudnik plačilnih storitev o zavrnitvi izvršitve plačilnega naloga ali odreditve plačilne transakcije in, če je to mogoče, o razlogih za zavrnitev in postopku za odpravo napak, ki so bile vzrok za zavrnitev, obvesti uporabnika, razen če je to prepovedano na podlagi drugih predpisov.

(3)Ponudnik plačilnih storitev obvestilo iz prejšnjega odstavka posreduje ali da na voljo uporabniku na način, dogovorjen v pogodbi, takoj, ko je mogoče, najpozneje pa v roku, ki je določen za izvršitev plačilnega naloga v skladu s 127. členom tega zakona.

(4)Okvirna pogodba lahko določa, da ponudnik plačilnih storitev uporabniku zaračuna primerno nadomestilo za obvestilo o zavrnitvi plačilnega naloga, če je zavrnitev utemeljena iz objektivnih razlogov.

(5)Če je ponudnik plačilnih storitev zavrnil plačilni nalog v skladu s tem členom, se šteje, da plačilnega naloga ni prejel.«.

V 134. členu se v drugem odstavku 3. točka spremeni tako, da se glasi: »3. če obstaja znatno povečano tveganje, da plačnik ne bo mogel izpolniti svoje obveznosti plačila in je uporaba plačilnega instrumenta povezana z odobritvijo posojila plačniku.«.

V 151. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Prejšnji odstavek ne posega v uporabo poglavja II Uredbe 2022/2554/EU za ponudnike plačilnih storitev iz 1. do 6. točke prvega odstavka 20. člena tega zakona.«. Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

V 152. členu se za šestim odstavkom doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Prvi do šesti odstavek tega člena se ne uporabljajo za ponudnike plačilnih storitev iz 1. do 6. točke prvega odstavka 20. člena tega zakona.«.

V 181. členu se šesti odstavek spremeni tako, da se glasi: »(6) Banka zavrne prošnjo potrošnika za odprtje osnovnega plačilnega računa, kadar bi odprtje takšnega računa povzročilo kršitev določb zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ker banka ne bi mogla izpolniti obveznosti pregleda stranke in posledično v skladu z določbami zakona iz tega stavka ne sme skleniti poslovnega razmerja s stranko. Banka v tem primeru ukrepa v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.«. V sedmem odstavku se 2. točka spremeni tako, da se glasi: »2. potrošnik krši ali je v zadnjih treh letih kršil pogodbeno obveznost do banke, pri kateri želi odpreti osnovni plačilni račun.«. 3. točka se črta.

185. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Banka objavi informacije o razpoložljivosti in splošnih cenovnih pogojih osnovnih plačilnih računov, postopkih za uveljavitev pravice do dostopa do osnovnega plačilnega računa in o načinih za dostop do postopkov izvensodnega reševanja sporov na svojih spletnih straneh in v vseh prostorih, v katerih posluje s potrošniki, in sicer na enak način in v enakem obsegu kot za ostale plačilne račune. Banka jasno in nedvoumno označi, kateri plačilni račun je osnovni plačilni račun. Informacije v zvezi z osnovnim plačilnim računom morajo biti jasne in nezavajajoče ter ne smejo biti nepoštene in pri potrošniku vzbujati napačnih pričakovanj v zvezi z razpoložljivostjo osnovnega plačilnega računa.

(2)Banka da potrošniku brezplačno na voljo lahko dostopne informacije o posebnih značilnostih in pogojih uporabe osnovnega plačilnega računa, ki ga ponuja, z njim povezanih nadomestilih in brezplačno pomoč v zvezi s tem. Iz informacij mora biti jasno razvidno, da za dostop do osnovnega plačilnega računa nakup dodatnih storitev ni obvezen.

(3)Banka vsakega potrošnika, ki mu zavrne sklenitev okvirne pogodbe ali jo odpove, hkrati pisno seznani s pravico do osnovnega plačilnega računa, razen če so izpolnjeni pogoji za zavrnitev prošnje za odprtje osnovnega plačilnega računa iz šestega ali sedmega odstavka 181. člena tega zakona. Banka obveščanje o pravici do osnovnega plačilnega računa ali ugotovitev, da so izpolnjeni pogoji iz šestega ali sedmega odstavka 181. člena tega zakona dokumentira in dokumentacijo hrani najmanj pet let od dneva obvestila, razen če drugi predpisi za določene listine ali podatke določajo daljši rok hrambe.«.

V 192. členu se v devetem odstavku beseda »pet« nadomesti z besedo »deset«.

204. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Udeleženci plačilnega sistema so lahko: 1. banke s sedežem v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici, 2. institucije iz 2. do 24. točke petega odstavka 2. člena Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/78/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L št. 176 z dne 30. 6. 2006, str. 338), zadnjič spremenjene z Direktivo (EU) 2024/1619 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o spremembi Direktive 2013/36/EU v zvezi z nadzorniškimi pooblastili, sankcijami, podružnicami iz tretjih držav in okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi tveganji (UL L št. 2024/1619 z dne 19. 6. 2024), za katere se ta direktiva ne uporablja, 3. družbe za izdajo elektronskega denarja s sedežem v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici ter družbe za izdajo elektronskega denarja s sedežem v tretji državi, ki smejo v tretji državi opravljati storitve izdajanja elektronskega denarja in za njihovo poslovanje veljajo pravila, ki so vsaj tako stroga kot tista, določena v tem zakonu, 4. investicijska podjetja, kot so opredeljena v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, s sedežem v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici, 5. banke in investicijska podjetja s sedežem v tretji državi, ki smejo v tretji državi opravljati bančne storitve oziroma investicijske storitve in investicijske posle ter za njihovo poslovanje veljajo pravila, ki so vsaj tako stroga kot tista, določena v zakonu, ki ureja bančništvo, ali zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, 6. UJP in drugi državni organi, podjetja z javnim jamstvom in samoupravne lokalne skupnosti v Republiki Sloveniji v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje njihovih nalog in pristojnosti, 7. upravljavci drugih plačilnih sistemov ali poravnalnih sistemov za poravnavo poslov s finančnimi instrumenti po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, 8. centralne nasprotne stranke, kot so opredeljene v 1. točki 2. člena Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L št. 201 z dne 27. 7. 2012, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor in spremembi uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014, (EU) št. 909/2014 in (EU) 2016/1011 (UL L št. 333 z dne 27. 12. 2022, str. 1), posredniki za poravnavo, klirinške družbe, upravljavci plačilnega sistema ali klirinški člani centralne nasprotne stranke z dovoljenjem, izdanim na podlagi 17. člena Uredbe 648/2012/EU, 9. plačilne institucije, kot so opredeljene v 4. točki prvega odstavka 20. člena tega zakona, in 10. ponudniki plačilnih storitev po tem zakonu, ki ne spadajo v nobeno od zgornjih skupin.

(2)Udeleženec plačilnega sistema je poleg oseb iz prejšnjega odstavka tudi upravljavec tega plačilnega sistema.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena ponudniki plačilnih storitev iz 10. točke prvega odstavka tega člena ne morejo biti udeleženci ali posredni udeleženci v skladu s prvim odstavkom 205. člena tega zakona pomembnega plačilnega sistema, razen v vlogi upravljavca plačilnega sistema po prejšnjem odstavku. Subjekti iz 1. do 9. točke prvega odstavka tega člena se štejejo za udeležence pomembnega plačilnega sistema po tem zakonu, če so odgovorni za izpolnjevanje finančnih obveznosti, ki izhajajo iz nalogov za prenos v tem sistemu.

(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena udeleženci plačilnega sistema ne morejo postati institucije iz prvega odstavka 62. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 77/18, 17/19 – popr., 66/19, 123/21 in 45/24).

(5)V skladu s pravili plačilnega sistema lahko isti udeleženec plačilnega sistema deluje kot centralna nasprotna stranka, posrednik za poravnavo ali klirinška družba in lahko izvaja del teh nalog ali vse naloge.«.

V 205. členu se v drugem odstavku številka »7« nadomesti s številko »9«.

V 206. členu se tretji in četrti odstavek spremenita tako, da se glasita: »(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se ne uporabljata za plačilne sisteme, kjer vsi udeleženci spadajo v skupino v smislu 35. točke 4. člena tega zakona.

(4)Kadar udeleženec pomembnega plačilnega sistema, ponudniku plačilnih storitev, ki ni udeleženec sistema, omogoča pošiljanje nalogov za prenos skozi plačilni sistem, mora to možnost v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena na zahtevo na objektiven, sorazmeren in nediskriminatoren način ponuditi tudi drugim ponudnikom plačilnih storitev.«.

Za 206. členom se doda nov 206.a člen, ki se glasi:

(1)Plačilne institucije in družbe za izdajo elektronskega denarja, ki prosijo za udeležbo ali so udeležene v pomembnih plačilnih sistemih, morajo imeti: 1. opis sprejetih ukrepov za varovanje denarnih sredstev uporabnikov plačilnih storitev oziroma denarnih sredstev imetnikov elektronskega denarja; 2. opis upravljavske ureditve vložnika in mehanizmov notranjih kontrol za plačilne storitve ali storitve izdaje elektronskega denarja, ki jih nameravajo ponujati, vključno z administrativnimi in računovodskimi postopki ter postopki upravljanja tveganj, ter opis ureditve za uporabo storitev IKT iz 6. in 7. člena Uredbe (EU) 2022/2554/EU, in 3. načrt prenehanja delovanja.

(2)Kadar vložnik zavaruje denarna sredstva uporabnikov plačilnih storitev oziroma denarnih sredstev imetnikov elektronskega denarja tako, da sredstva položi na ločen račun pri banki ali jih vloži v varna, likvidna sredstva z nizkim tveganjem, za namene iz 1. točke prejšnjega odstavka, opis sprejetih ukrepov vsebuje: 1. opis naložbene politike, s katero se zagotavlja, da so izbrana sredstva likvidna, varna in z nizkim tveganjem, 2. število oseb, ki imajo dostop do ločenega računa pri banki, in njihove funkcije, 3. opis postopka upravljanja in poravnave, s katerim se zagotavlja, da so denarna sredstva uporabnikov plačilnih storitev v korist teh uporabnikov izvzeta iz zahtevkov drugih upnikov plačilne institucije ali družbe za izdajo elektronskega denarja, zlasti v primeru insolventnosti, 4. osnutek pogodbe z banko, 5. izrecno izjavo plačilne institucije ali družbe za izdajo elektronskega denarja o izpolnjevanju zahtev iz 68. do 71. člena tega zakona.

(3)Kadar vložnik zavaruje denarna sredstva uporabnika plačilnih storitev oziroma denarna sredstva imetnika elektronskega denarja z zavarovalno pogodbo ali primerljivim jamstvom zavarovalnice ali banke, za namene iz 1. točke prvega odstavka tega člena, opis sprejetih ukrepov vsebuje: 1. potrditev, da je zavarovalna pogodba ali primerljivo jamstvo sklenjeno z zavarovalnico ali banko, ki ni del iste skupine podjetij kot plačilna institucija ali družba za izdajo elektronskega denarja, 2. podatke o vzpostavljenem postopku usklajevanja, s katerim se zagotavlja, da zavarovalna pogodba ali primerljivo jamstvo zadostuje za to, da so obveznosti plačilne institucije ali družbe za izdajo elektronskega denarja glede zavarovanja denarnih sredstev vedno izpolnjene, 3. trajanje in pogoje podaljšanja kritja, 4. zavarovalno pogodbo ali primerljivo jamstvo ali njun osnutek.

(4)Za namene iz 2. točke prvega odstavka tega člena mora opis dokazovati, da so upravljavska ureditev, mehanizmi notranje kontrole in ureditev za uporabo IKT iz 2. točke prvega odstavka tega člena sorazmerni, ustrezni, zanesljivi in zadostni. Poleg tega upravljavska ureditev in mehanizmi za notranje kontrole vključujejo: 1. opis tveganj, ki jih je ugotovila plačilna institucija ali družba za izdajo elektronskega denarja, vključno z vrsto tveganj in postopki, ki jih je ali jih bo plačilna institucija ali družba za izdajo elektronskega denarja vzpostavila za ocenjevanje in preprečevanje takih tveganj, 2. različne postopke za izvajanje občasnih in stalnih kontrol, vključno s pogostostjo in številom osebja, 3. računovodske postopke, s katerimi plačilna institucija ali družba za izdajo elektronskega denarja vodi evidenco svojih finančnih informacij in poroča o njih, 4. identiteto osebe oziroma oseb, odgovornih za notranjo kontrolo, med drugim za občasne in stalne kontrole ter nadzor skladnosti, in posodobljeni življenjepis te osebe oziroma oseb, 5. identiteto vseh revizorjev, ki niso pooblaščeni revizorji, kakor so opredeljeni v 25. točki 3. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08, 63/13 – ZS-K, 84/18, 115/21 in 85/24), 6. sestavo organov poslovodstva, in če ga vložnik ima, tudi nadzornega sveta, 7. opis nalog, oddanih v zunanje izvajanje, njihovega spremljanja in nadzorovanja, da bi preprečili poslabšanje kakovosti notranjih kontrol plačilne institucije ali družbe za izdajo elektronskega denarja, 8. opis spremljanja in nadzorovanje zastopnikov in podružnic v okviru vložnikovih notranjih kontrol, 9. kadar je vložnik odvisno podjetje reguliranega subjekta v drugi državi članici, opis upravljanja skupine.

(5)Načrt prenehanja delovanja iz 3. točke prvega odstavka tega člena je prilagojen predvideni velikosti in poslovnemu modelu vložnika ter vključuje opis ukrepov za zmanjšanje tveganj, ki jih bo sprejel vložnik ob prenehanju opravljanja plačilnih storitev, da bi zagotovil izvršitev nedokončanih plačilnih transakcij in prenehanje obstoječih pogodb.

(6)Banka Slovenije nadzira izpolnjevanje zahtev iz tega člena.«.

V 240. členu se v drugem odstavku besedilo »iz prejšnjega člena« nadomesti z besedilom »iz prejšnjega odstavka«.

V 243. členu se v četrtem odstavku besedilo »924/2009/ES« nadomesti z besedilom »2021/1230/EU«. Dvanajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(12) Za nadzor nad bankami v skladu s prvim in devetim odstavkom tega člena ter za izvajanje nadzora nad predpisi iz četrtega, petega in šestega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe od 245. do 259. člena tega zakona.«.

V 247. členu se v prvem odstavku besedilo »1. in 2. točko prvega odstavka prejšnjega člena« nadomesti z besedilom »prvim odstavkom 245. in 246. člena tega zakona«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(3) Plačilna institucija plača letno nadomestilo za nadzor, izračunano na podlagi dejanskih stroškov nadzora v preteklem letu, v enkratnem znesku. Banka Slovenije izda račun za plačilo nadomestila do 31. marca v tekočem letu za preteklo leto.«.

V 263. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »(3) Upravljavec plačilnega sistema plača letno nadomestilo za nadzor, izračunano na podlagi dejanskih stroškov nadzora v preteklem letu, v enkratnem znesku. Banka Slovenije izda račun za plačilo nadomestila do 31. marca v tekočem letu za preteklo leto.«.

Za 263. členom se dodajo novi 14.4.A podpoglavje in 263.a ter 263.b člen, ki se glasijo:

(1)Za nadzor nad ponudnikom storitev pretvorbe valut, ki ni ponudnik plačilnih storitev, in opravlja storitve pretvorbe valut na bankomatu ali na prodajnem mestu na podlagi Uredbe 2021/1230/EU in tega zakona (v nadaljevanju: ponudnik storitev pretvorbe valut), se smiselno uporabljajo določbe 246. člena, 248. do 253. člena in 255. člena tega zakona, če ni v tem členu določeno drugače.

(2)Če Banka Slovenije pri opravljanju nadzora ugotovi, da so pri ponudniku storitev pretvorbe valut podane ali bodo v naslednjih 12 mesecih verjetno podane kršitve Uredbe 2021/1230/EU ali tega zakona, ali če ponudnik storitev pretvorbe valut ne ravna v skladu s prvim odstavkom 248. člena tega zakona, ponudnika storitev pretvorbe valut pisno obvesti o ugotovitvah in odredi, da preneha z ravnanji in odpravi kršitve ter v odredbi določenem roku Banki Slovenije predloži poročilo o odpravi kršitev iz 255. člena tega zakona.

(3)Če iz poročila o odpravi kršitev iz prejšnjega odstavka in priloženih dokazov izhaja, da je ponudnik storitev pretvorbe valut odpravil kršitve, ugotovljene z odredbo, Banka Slovenije v treh mesecih po prejemu celovitega poročila ponudnika storitev pretvorbe valut o odpravi kršitev izda odločbo, s katero ugotovi, da so bile kršitve odpravljene.

(4)Banka Slovenije lahko pred izdajo odločbe iz prejšnjega odstavka zahteva dopolnitev poročila ali opravi pregled ponudnika storitev pretvorbe valut v obsegu, potrebnem za ugotovitev, ali je ponudnik storitev pretvorbe valut odpravil ugotovljene kršitve.

(5)Če Banka Slovenije pri opravljanju nadzora ugotovi, da je ponudnik storitev pretvorbe valut kršil določbe Uredbe 2021/1230/EU ali tega zakona, vendar je kršitve oziroma verjetne kršitve odpravil pred izdajo odredbe o odpravi teh kršitev, lahko Banka Slovenije, z upoštevanjem pogojev iz šestega odstavka tega člena izda ugotovitveno odločbo, s katero ugotovi, da je ponudnik storitev pretvorbe valut kršil določbe Uredbe 2021/1230/EU ali tega zakona in da je ugotovljene kršitve odpravil.

(6)Banka Slovenije izda ugotovitveno odločbo iz prejšnjega odstavka, če lahko glede na naravo in pomen kršitev iz drugega odstavka tega člena za zagotavljanje pravne varnosti in zaščite uporabnikov izdaja takšne odločbe in objava informacij na podlagi 244. člena tega zakona pomembno prispevata k izboljšanju praks pri zagotavljanju storitve pretvorbe valut na bankomatu ali na prodajnem mestu.

(7)Banka Slovenije pred izdajo ugotovitvene odločbe iz petega odstavka tega člena ponudnika storitev pretvorbe valut pisno obvesti o ugotovitvah v zvezi s kršitvami iz drugega odstavka tega člena in o nameri, da bo izdala ugotovitveno odločbo o odpravljenih kršitvah, ter ga pozove, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev o izdaji ugotovitvene odločbe o odpravi kršitev Uredbe 2021/1230/EU ali tega zakona.

(1)Če ponudnik storitev pretvorbe valut ne ravna v skladu z odredbo o odpravi kršitev iz drugega odstavka prejšnjega člena, mu Banka Slovenije izda odredbo, s katero mu naloži, da do odprave kršitev ugotovljenih z odredbo o odpravi kršitev, preneha opravljati storitve pretvorbe valut na bankomatu ali na prodajnem mestu (v nadaljnjem besedilu: odredba o prenehanju opravljanja storitev pretvorbe valut).

(2)V odredbi o prenehanju opravljanja storitev pretvorbe valut Banka Slovenije ponudniku storitev pretvorbe valut naloži, da v roku, ki ne sme biti krajši od osem in ne daljši od 15 dni, predloži poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je izvedel v zvezi s prenehanjem opravljanja storitev pretvorbe valut, in v katerem se lahko izjavi o utemeljenosti razlogov za izdajo odredbe o prenehanju opravljanja storitev pretvorbe valut. Ponudnik storitev pretvorbe valut poročilu priloži dokaze, iz katerih izhaja, da je izvedel ukrepe v zvezi s prenehanjem opravljanja storitev pretvorbe valut.«.

V 286. členu se v prvem odstavku besedilo »924/2009/ES« nadomesti z besedilom »2021/1230/EU«.

V 288. členu se v prvem odstavku za 4. točko doda nova 5. točka, ki se glasi: »5. uporabniku ne posreduje obvestila o odpovedi okvirne pogodbe v skladu s prvim odstavkom 99. člena tega zakona;«. Dosedanji 5. in 6. točka postaneta 6. in 7. točka. Za dosedanjo 7. točko, ki postane 8. točka, se doda nova 9. točka, ki se glasi: »9. ne dokumentira ali ne obvešča uporabnikov o razlogih za zavrnitev sklenitve oziroma odpoved od okvirne pogodbe v skladu s 102.a členom tega zakona,«. Dosedanje 8. do 13. točka postanejo 10. do 15. točka. V dosedanji 14. točki, ki postane 16. točka, se besedilo »prvi in drugi« nadomesti z besedilom »drugi in tretji«. Dosedanje 15. do 33. točka postanejo 17. do 35. točka.

V 291. členu se v prvem odstavku na koncu 19. točke pika nadomesti z vejico in dodata novi 20. in 21. točka, ki se glasita: »20. ne zagotavlja informacij v skladu s prvim odstavkom 185. člena tega zakona, 21. potrošnikov, ki jim zavrne sklenitev okvirne pogodbe ali jim okvirno pogodbo odpove, hkrati pisno ne seznani s pravico do osnovnega plačilnega računa ali ne dokumentira informacij v skladu s tretjim odstavkom 185. člena tega zakona.«.

V 292. členu se v prvem odstavku 10. točka spremeni tako, da se glasi: »10. Banki Slovenije ne posreduje, posreduje z zamudo ali posreduje napačne podatke o nadomestilih iz prvega odstavka 173. člena tega zakona na način, v obliki in rokih, določenih s predpisom, izdanim na podlagi drugega odstavka 173. člena tega zakona,«.

307. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje ponudnik plačilnih storitev, ki: 1. ne posreduje Banki Slovenije poročil oziroma informacij o zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora in izvrševanje drugih pristojnosti in nalog Banke Slovenije (drugi odstavek 248. člena tega zakona in drugi odstavek 248. člena v povezavi s petim odstavkom 161. člena tega zakona), 2. ne ravna v skladu s pozivom Banke Slovenije (tretji odstavek 248. člena tega zakona in tretji odstavek 248. člena v povezavi s petim odstavkom 161. člena tega zakona), 3. ne posreduje pooblaščeni osebi Banke Slovenije na njeno zahtevo poročil in informacij o zadevah, pomembnih za opravljanje pregleda poslovanja (tretji odstavek 252. člena tega zakona in tretji odstavek 252. člena v povezavi s petim odstavkom 161. člena tega zakona).

(2)Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje član poslovodstva ali oseba, ki je pri ponudniku plačilnih storitev neposredno odgovorna za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi storitvami ali izdajanjem elektronskega denarja, če: 1. ne posreduje Banki Slovenije poročil oziroma informacij o zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora in izvrševanje drugih pristojnosti in nalog Banke Slovenije (drugi odstavek 248. člena tega zakona in drugi odstavek 248. člena v povezavi s petim odstavkom 161. člena tega zakona), 2. ne ravna v skladu s pozivom Banke Slovenije (tretji odstavek 248. člena tega zakona in tretji odstavek 248. člena v povezavi s petim odstavkom 161. člena tega zakona), 3. ne posreduje pooblaščeni osebi Banke Slovenije na njeno zahtevo poročil in informacij o zadevah, pomembnih za opravljanje pregleda poslovanja (tretji odstavek 252. člena tega zakona in tretji odstavek 252. člena v povezavi s petim odstavkom 161. člena tega zakona).

(3)Z globo od 200 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje zaposleni pri ponudniku plačilnih storitev, ki ni član poslovodstva ali oseba, ki je pri ponudniku plačilnih storitev neposredno odgovorna za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi storitvami ali izdajanjem elektronskega denarja, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.

V 310. členu se v prvem odstavku za 7. točko doda nova 8. točka, ki se glasi: »8. kot udeleženec plačilnega sistema ne omogoča pošiljanja nalogov za prenos skozi plačilni sistem v skladu s četrtim odstavkom 206. člena tega zakona,«. Dosedanji 8. in 9. točka postaneta 9. in 10. točka.

311. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje ponudnik plačilnih storitev, ki pri opravljanju plačilnih storitev v Republiki Sloveniji: 1. ne obračuna nadomestil v skladu s 3. členom ali drugim odstavkom 6. člena Uredbe 2021/1230/EU, 2. ne prikaže obračunanih nadomestil ali ne zagotovi informacij v skladu s prvim do četrtim odstavkom 4. člena ali 5. členom Uredbe 2021/1230/EU, 3. uporabniku ne sporoči informacij v skladu s petim ali šestim odstavkom 4. člena Uredbe 2021/1230/EU, 4. informacij iz 4. člena Uredbe 2021/1230/EU ne zagotovi brezplačno ali na nevtralen in razumljiv način (sedmi odstavek 4. člena Uredbe 2021/1230/EU), 5. uporabniku ne sporoči podatkov v skladu s prvim odstavkom 6. člena Uredbe 2021/1230/EU.

(2)Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba ponudnika plačilnih storitev, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.

Za 311. členom se doda nov 311.a člen, ki se glasi:

(1)Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki zagotavlja storitev pretvorbe valut na bankomatu ali na prodajnem mestu, če: 1. ne prikaže obračunanih nadomestil ali ne zagotovi informacij v skladu s prvim, tretjim ali četrtim odstavkom 4. člena Uredbe 2021/1230/EU, 2. informacij iz prvega, tretjega ali četrtega odstavka 4. člena Uredbe 2021/1230/EU ne zagotovi brezplačno ali na nevtralen in razumljiv način (sedmi odstavek 4. člena Uredbe 2021/1230/EU).

(2)Z globo od 200 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.

V 316. členu se v prvem odstavku na koncu 3. točke pika nadomesti z vejico in dodajo nove 4. do 7. točka, ki se glasijo: »4. ponudnik plačilnih storitev uporabniku plačilnih storitev ne nudi storitve prejemanja oziroma pošiljanja takojšnjih kreditnih prenosov od datumov iz osmega odstavka 5a. člena Uredbe 260/2012/EU, 5. družba za izdajo elektronskega denarja ali plačilna institucija ne nudi uporabniku plačilnih storitev storitve prejemanja oziroma pošiljanja takojšnjih kreditnih prenosov v eurih od datuma iz osmega odstavka 5a. člena Uredbe 260/2012/EU, 6. ponudnik plačilnih storitev ne izvaja zahtev iz 5c. člena Uredbe 260/2012/EU od datuma iz devetega odstavka 5c. člena Uredbe 260/2012/EU, 7. ponudnik plačilnih storitev ne poroča Banki Slovenije v skladu s tretjim odstavkom 15. člena Uredbe 260/2012/EU.«.

V 317. členu se v prvem odstavku za 3. točko dodajo nove 4. do 17. točka, ki se glasijo: »4. ponudnik plačilnih storitev ne izpolnjuje zahtev glede prejema naloga za plačilo iz tretjega odstavka 5a. člena Uredbe 260/2012/EU, 5. ponudnik plačilnih storitev pri izvajanju takojšnjih kreditnih prenosov ne izpolnjuje zahtev iz četrtega ali petega odstavka 5a. člena Uredbe 260/2012/EU, 6. ponudnik plačilnih storitev ne ravna v skladu s šestim odstavkom 5a. člena Uredbe 260/2012/EU, 7. ponudnik plačilnih storitev ne ponuja uporabniku plačilnih storitev možnosti predložitve nalogov za plačilo v paketu v skladu s sedmim odstavkom 5a. člena Uredbe 260/2012/EU, 8. ponudnik plačilnih storitev pri določanju nadomestil za kreditne prenose v eurih in takojšnje kreditne prenose v eurih ravna v nasprotju s 5b. členom Uredbe 260/2012/EU, 9. ponudnik plačilnih storitev ne izvaja storitve preverjanja prejemnika plačila pri kreditnih prenosih v skladu s prvim odstavkom 5c. člena Uredbe 260/2012/EU, 10. ponudnik storitev odreditve plačil ne zagotovi točnih informacij o prejemniku plačila v skladu z drugim odstavkom 5c. člena Uredbe 260/2012/EU, 11. ponudnik plačilnih storitev ali ponudnik storitev odreditve plačil ne vzdržuje zanesljivih notranjih postopkov za zagotovitev točnih informacij o prejemnikih plačil v skladu s tretjim odstavkom 5c. člena Uredbe 260/2012/EU, 12. ponudnik plačilnih storitev plačnika, v primeru plačilnega naloga v papirni obliki, ne opravi storitve, s katero se zagotovi preverjanje prejemnika plačila v skladu s četrtim odstavkom 5c. člena Uredbe 260/2012/EU, 13. ponudnik plačilnih storitev ne zagotovi, da opravljanje storitve, s katero se zagotovi preverjanje prejemnika plačila, in storitve iz drugega odstavka, plačnikom ne preprečujejo odobritve kreditnega prenosa (peti odstavek 5c. člena Uredbe 260/2012/EU), 14. ponudnik plačilnih storitev uporabniku plačilnih storitev, ki ni potrošnik ne zagotovi možnosti odločitve, da pri predložitvi več plačilnih nalogov v paketu ne uporablja storitve preverjanja prejemnika plačila ali ne zagotovi, da se uporabnik kadar koli lahko odloči za uporabo te storitve (šesti odstavek 5c. člena Uredbe 260/2012/EU), 15. ponudnik plačilnih storitev ne obvesti plačnika ali uporabnika plačilnih storitev, ki ni potrošnik, da odobritev kreditnega prenosa lahko privede do prenosa sredstev na plačilni račun, ki ni račun prejemnika plačila, ki ga je navedel plačnik, in o posledicah njegove odločitve, da ne upošteva prejetega obvestila (sedmi odstavek 5c. člena Uredbe 260/2012/EU), 16. ponudnik plačilnih storitev plačnika, plačniku nemudoma ne povrne prenesenega zneska ali na plačilnem računu ne vzpostavi stanja, kakršno bi bilo, če transakcija ne bi bila izvršena, v skladu z osmim odstavkom 5c. člena Uredbe 260/2012/EU, 17. ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila ali ponudnik storitev odreditve plačil, ponudniku plačilnih storitev plačnika ne nadomesti finančne škode v skladu z osmim odstavkom 5c. člena Uredbe 260/2012/EU,«. Dosedanji 4. in 5. točka postaneta 18. in 19. točka.

Za 318. členom se doda nov 318.a člen, ki se glasi:

(1)Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje ponudnik plačilnih storitev, če pri opravljanju plačilnih storitev: 1. ne izvaja preverjanja uporabnikov plačilnih storitev v skladu s prvim ali drugim odstavkom 5d. člena Uredbe 260/2012/EU, 2. ne izvaja preverjanja uporabnikov plačilnih storitev od datuma iz tretjega odstavka 5d. člena navedene uredbe.

(2)Z globo od 1.500 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba ponudnika plačilnih storitev, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se ponudnik plačilnih storitev kaznuje z globo v višini do 10 % skupnega čistega letnega prometa pravne osebe v predhodnem poslovnem letu.

(4)Z globo do 5.000.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba ponudnika plačilnih storitev.

(5)Kadar je ponudnik plačilnih storitev iz tretjega odstavka tega člena odvisno podjetje obvladujočega podjetja, kakor je opredeljeno v zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ali katerega koli podjetja, ki ima dejansko prevladujoči vpliv na ponudnika plačilnih storitev, se za podatek o čistem letnem prometu v predhodnem poslovnem letu upošteva letno konsolidirano poročilo obvladujočega podjetja, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.«.

Za 323. členom se doda nov 323.a člen, ki se glasi: Višine in razponi glob, določeni v 318.a členu tega zakona, veljajo in se uporabljajo ne glede na določbe zakona, ki ureja prekrške.«.

(1)Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2)Spremenjeni 3., 35., 45., 54., 151. in 152. člen zakona se začnejo uporabljati 17. januarja 2025.

(3)Spremenjeni 68., 204., 205., 206., 310., 316., 7. in 8. točka prvega odstavka 317. člena ter novi 206.a člen zakona se začnejo uporabljati 9. aprila 2025. 4. do 6. točka in 9. do 17. točka prvega odstavka 317. člena ter 318.a in 323.a člen zakona se začnejo uporabljati 9. oktobra 2025.

(4)Do začetka uporabe spremenjenih 3., 35., 45., 54., 68., 151., 152., 204., 205., 206., 310., 316. in 317. člena zakona, se uporabljajo 3., 35., 45., 54., 68., 151., 152., 204., 205., 206., 310., 316. in 317. člen Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 7/18, 9/18 – popr. in 102/20). Št. 450-01/24-18/11 Ljubljana, dne 19. decembra 2024 EPA 1762-IX Državni zbor