Zakon o pravici oseb po prebolelem raku in določenih drugih bolezni do enakega dostopa do zavarovalnih in kreditnih produktov (ZPEDZKP)

Ta zakon ureja pravico osebe, ki je prebolela raka ali se okužila z virusom hepatitisa C ali HIV, do pozabe in njeno uveljavljanje pri sklenitvi zavarovalne pogodbe življenjskega zavarovanja ali kreditnega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: zavarovalna pogodba) in kreditne pogodbe za nepremičnino pod enakimi pogoji kot osebi, ki nikoli ni zbolela za rakom ali se okužila z virusom hepatitisa C ali HIV.

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen: 1. kreditna pogodba za nepremičnino je kreditna pogodba za nepremičnino, kot je določena v zakonu, ki ureja potrošniške kredite; 2. kreditno zavarovanje je zavarovanje, kot je določeno v 14. točki drugega odstavka 7. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15, 9/19, 102/20, 48/23, 78/23 – ZZVZZ-T in 84/24 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZZavar-1) in se nanaša na kreditno pogodbo za nepremičnino; 3. kreditodajalec je dajalec kredita ali kreditni posrednik kreditne pogodbe za nepremičnino v skladu z zakonom, ki ureja potrošniške kredite; 4. oseba je: – potrošnik, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja potrošniške kredite; – zavarovanec, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja zavarovalništvo, ali – samostojni podjetnik posameznik in druga fizična oseba, ki opravlja registrirano dejavnost, ali s predpisom ali z aktom o ustanovitvi določene dejavnosti; 5. zavarovalnica je pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo, na območju Republike Slovenije opravlja zavarovalne posle ali distribucijo zavarovalnih produktov; 6. življenjsko zavarovanje je zavarovanje, kot je opredeljeno v 19. in 21. točki drugega odstavka 7. člena ZZavar-1 in se nanaša na kreditno pogodbo za nepremičnino.

(1)Pravica osebe, ki je prebolela raka ali se okužila z virusom hepatitisa C ali HIV, do pozabe je pravica, da se dejstvo, da je prebolela raka ali se okužila z virusom hepatitisa C ali HIV, ne glede na šesti odstavek 521. člena ZZavar-1 v delu, ki se nanaša na zdravstveno stanje, in drugi odstavek 924. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631), ne upošteva pri sklenitvi zavarovalne pogodbe ali kreditne pogodbe za nepremičnino (v nadaljnjem besedilu: pravica do pozabe).

(2)Pravica do pozabe pomeni enako obravnavo osebe iz prejšnjega odstavka pri pogojih sklenitve in sklenitvi zavarovalne pogodbe in kreditne pogodbe za nepremičnino, kot za obravnavo osebe, ki nikoli ni zbolela za rakom ali se okužila z virusom hepatitisa C ali HIV.

(3)Oseba iz prvega odstavka tega člena je oseba, ki: – je zbolela za rakom in je od konca aktivnega zdravljenja, ne da bi imela ponovitev bolezni, minilo sedem let; – se je okužila z virusom hepatitisa C in pred zdravljenjem ni imela napredovalne bolezni jeter oziroma določenih soobolevnosti in je od konca aktivnega zdravljenja in ozdravitve minilo tri mesece; – se je okužila z virusom HIV in je od začetka aktivnega zdravljenja minilo eno leto.

(4)Obdobja od konca ali začetka aktivnega zdravljenja iz prejšnjega odstavka so lahko krajša za določene tipe oziroma stadije raka, za okužbo z virusom hepatitisa C ali HIV in zaradi drugih strokovno utemeljenih medicinskih pogojev, kar je opredeljeno v seznamu bolezni, okužb z virusom hepatitisa C in HIV ter krajših obdobij (v nadaljnjem besedilu: seznam). Seznam sestavlja: 1. naslov, da gre za seznam na podlagi tega zakona, 2. opis bolezni, določeni tipi oziroma stadiji raka, okužbe z virusom hepatitisa C ali HIV, 3. drugi, strokovno utemeljeni medicinski pogoji, vključno s trajanjem in vrsto zdravljenja, 4. krajše obdobje, ki mora preteči od konca aktivnega zdravljenja določenih tipov oziroma stadijev raka, od konca aktivnega zdravljenja in ozdravitve okužbe z virusom hepatitisa C ali od začetka aktivnega zdravljenja okužbe z virusom HIV, 5. krajše obdobje iz prejšnje alineje se lahko izrazi v mesecih ali letih, 6. številka in datum sklepa pristojnih razširjenih strokovnih kolegijev k seznamu.

(5)Seznam iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za zdravje.

(1)Konec ali začetek aktivnega zdravljenja pomeni: – za osebo, ki je prebolela raka, konec aktivnega zdravljenja pomeni trenutek konca uporabe postopkov in zdravil za zdravljenje raka, z izjemo hormonskega, biološkega in drugega preventivnega zdravljenja, namenjenega zmanjševanju tveganja ponovitve bolezni po popolni remisiji; – za osebo, okuženo z virusom hepatitisa C, konec aktivnega zdravljenja pomeni trenutek konca uporabe postopkov in zdravil za zdravljenje okužbe z virusom hepatitisa C; – za osebo, okuženo z virusom HIV, začetek aktivnega zdravljenja pomeni začetek uporabe postopkov in zdravil za zdravljenje okužbe z virusom HIV.

(2)Konec ali začetek aktivnega zdravljenja se izkazuje z zdravniškim potrdilom, ki ga osebi na njeno zahtevo izda izbrani osebni zdravnik, ki potrdi, da oseba izpolnjuje pogoje o koncu ali začetku aktivnega zdravljenja v skladu s prejšnjim odstavkom.

(3)Za potrditev konca ali začetka aktivnega zdravljenja lahko izbrani osebni zdravnik pisno komunicira z lečečim zdravnikom osebe. Za izdajo zdravniškega potrdila smeta izbrani osebni zdravnik in lečeči zdravnik obdelovati podatke v zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva in v zdravstveni dokumentaciji osebe, ki je zahtevala zdravniško potrdilo.

(4)Podrobnejši postopek izdaje zdravniškega potrdila iz drugega odstavka tega člena in obrazec zdravniškega potrdila določi minister, pristojen za zdravje.

(5)Oseba pravico do pozabe uveljavlja tako, da zavarovalnici ali kreditodajalcu predloži zdravniško potrdilo iz drugega odstavka tega člena.

(6)Sredstva za izdajo zdravniškega potrdila iz drugega odstavka tega člena se zagotavljajo iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja za primer bolezni in poškodbe izven dela.

(1)Zavarovalnica in kreditodajalec morata pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe in kreditne pogodbe za nepremičnino osebo pisno opozoriti na pravico do pozabe. Opozorilo se lahko zagotovi v standardizirani obliki.

(2)Zavarovalnica in kreditodajalec pri sklenitvi zavarovalne pogodbe in kreditne pogodbe za nepremičnino od osebe ne smeta zahtevati, pridobivati in obdelovati podatkov osebe o boleznih in okužbah, ki jih ureja ta zakon, razen podatka o koncu ali začetku aktivnega zdravljenja iz zdravniškega potrdila, izdanega v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena.

(3)Zavarovalnica in kreditodajalec pri sklenitvi zavarovalne pogodbe in kreditne pogodbe za nepremičnino ne smeta uporabiti ali obdelovati podatkov osebe o boleznih in okužbah, ki jih ureja ta zakon, ki sta jih že pridobila ali so jima na drugačen način znani pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe in kreditne pogodbe za nepremičnino.

(4)Zavarovalnica in kreditodajalec lahko uporabita ali obdelujeta podatke osebe iz zdravniškega potrdila iz drugega odstavka prejšnjega člena le za namen dokazovanja, da je izpolnjen pogoj o koncu ali začetku aktivnega zdravljenja osebe, če je oseba predložila zdravniško potrdilo zavarovalnici in kreditodajalcu.

(1)Minister, pristojen za zdravje, imenuje komisijo, ki pripravi predlog seznama iz četrtega odstavka 3. člena tega zakona. Predlog seznama komisija posodablja najmanj vsaka tri leta.

(2)V komisijo iz prejšnjega odstavka se imenujejo predstavnik ministrstva, pristojnega za zdravje, predstavniki medicinske stroke s področja bolezni in okužb, ki jih ureja ta zakon, in predstavniki oseb, ki so prebolele raka ali se okužile z virusom hepatitisa C ali HIV, predstavnik zavarovalnic in predstavnik kreditodajalcev.

(3)Sredstva za delo komisije iz prvega odstavka tega člena se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.

(4)Seznam s sklepom potrdijo razširjeni strokovni kolegiji, ki so pristojni za področja bolezni in okužb, ki jih ureja ta zakon.

Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravljajo Agencija za zavarovalni nadzor, Banka Slovenije in Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije.

(1)Za odločanje o prekrških in za opravljanje nadzora Agencije za zavarovalni nadzor se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavarovalništvo.

(2)Za odločanje o prekrških in za opravljanje nadzora Banke Slovenije se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo.

(3)Za odločanje o prekrških in za opravljanje nadzora Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(1)Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek kaznuje zavarovalnica ali kreditodajalec, če pri pogojih sklenitve in sklenitvi zavarovalne pogodbe in kreditne pogodbe za nepremičnino ne zagotavlja enake obravnave osebe, ki je prebolela raka, ali se okužila z virusom hepatitisa C ali HIV, kot za obravnavo osebe, ki nikoli ni zbolela za rakom, ali se okužila z virusom hepatitisa C ali HIV (drugi odstavek 3. člena).

(2)Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba zavarovalnice ali kreditodajalca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek kaznuje zavarovalnica ali kreditodajalec, če: – pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe ali kreditne pogodbe za nepremičnino osebe ne opozori na pravico do pozabe (prvi odstavek 5. člena); – pri sklenitvi zavarovalne pogodbe ali kreditne pogodbe za nepremičnino zahteva, pridobi ali obdeluje podatke osebe o boleznih ali okužbah, ki jih ureja ta zakon (drugi odstavek 5. člena); – pri sklenitvi zavarovalne pogodbe ali kreditne pogodbe za nepremičnino uporabi ali obdeluje podatke osebe o boleznih ali okužbah, ki jih ureja ta zakon, ki sta jih že pridobila ali so jima na drugačen način znani pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe in kreditne pogodbe za nepremičnino (tretji odstavek 5. člena); – krši določbe o namenski uporabi ali obdelavi podatkov osebe iz zdravniškega potrdila (četrti odstavek 5. člena).

(4)Z globo od 200 do 8.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba zavarovalnice in kreditodajalca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem prekrškovnem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

(1)Minister, pristojen za zdravje: – imenuje komisijo za pripravo predloga seznama iz prvega odstavka 6. člena tega zakona v 30 dneh od uveljavitve tega zakona, – določi podrobnejši postopek izdaje zdravniškega potrdila in obrazec zdravniškega potrdila iz četrtega odstavka 4. člena tega zakona v 60 dneh od uveljavitve tega zakona, – določi seznam iz petega odstavka 3. člena tega zakona v 60 dneh od prejema sklepa o potrditvi predloga seznama razširjenih strokovnih kolegijev iz četrtega odstavka 6. člena tega zakona.

(2)Komisija za pripravo predloga seznama pripravi predlog seznama v treh mesecih od imenovanja.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šest mesecev po njegovi uveljavitvi. Št. 500-01/24-54/19 Ljubljana, dne 22. novembra 2024 EPA 1703-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica