Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2O)

V Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US, 163/22, 109/23 – odl. US, 131/23 – ZORZFS in 55/24 – odl. US) se v 1. členu prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Ta zakon ureja: – pravice in obveznosti zavezancev ali zavezank za davek (v nadaljnjem besedilu: zavezanci za davek) ter drugih oseb v postopku pobiranja davkov, – pristojnosti državnih in drugih organov za pobiranje davkov, – obračunavanje, odmero, plačevanje, vračilo, nadzor in izvršbo davkov (v nadaljnjem besedilu: pobiranje davkov), – način plačila, dan plačila, vrstni red plačila davka in pripadajočih dajatev, obresti, zastaranje in druge materialnopravne določbe, – varovanje podatkov, ki se štejejo za davčno tajnost, ter – medsebojno pomoč pri pobiranju davkov in izmenjavo podatkov z drugimi državami članicami Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice EU), s tretjimi državami in ozemlji.«.

V 3. členu se v tretjem odstavku v drugi alineji besedilo »prispevke za zaposlovanje in prispevke za starševsko varstvo« nadomesti z besedilom »prispevke za zaposlovanje, prispevke za starševsko varstvo in prispevke za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo«. V petem odstavku se črta besedilo »uvajajo in«.

V 14. členu se v petem odstavku besedilo »v šestih mesecih od vročitve obvestila iz tretjega odstavka tega člena, s katerim je zavezanca za davek obvestil, da bo izdal zavezujočo informacijo« nadomesti z besedilom »v treh mesecih od prejema popolne vloge«.

V 21. členu se za besedilom »zdravstveno zavarovanje,« doda besedilo »prispevkih za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo,«.

28. člen se spremeni tako, da se glasi: Davčni organ sme subjektom, ki izvršujejo sklep za zavarovanje oziroma sklep o davčni izvršbi, razkriti podatke o posameznem zavezancu za davek iz sklepa za zavarovanje oziroma sklepa o davčni izvršbi, ki so davčna tajnost. Razkriti se smejo samo podatki, potrebni za izvajanje zavarovanja izpolnitve in plačila davčne obveznosti ter davčne izvršbe.«.

V 58. členu se v prvem odstavku za 1. točko doda nova 1.a točka, ki se glasi: »1.a delodajalec prejemnika dohodka iz zaposlitve po zakonu, ki ureja delovno razmerje, pri čemer se za delodajalca šteje tudi nerezident Republike Slovenije, ki ima v skladu z zakonom o obdavčenju poslovno enoto nerezidenta v Republiki Sloveniji ali ima v skladu s predpisi, ki urejajo ustanovitev in poslovanje v Republiki Sloveniji, podružnico v Republiki Sloveniji, pod pogojem, da se od teh dohodkov v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj, in če gre za dohodek v zvezi z delovnim razmerjem pri tem delodajalcu in če oseba, ki jo dohodek bremeni, ni plačnik davka v skladu s 1. točko tega odstavka;«. V 6. točki se za besedilom »če oseba, ki jo dohodek bremeni,« doda besedilo »ali oseba iz 1.a točke tega odstavka«.

V 61. členu se v prvem odstavku za besedo »navesti« doda beseda »pravilne«. V tretjem odstavku se besedilo »60 dni« nadomesti z besedilom »30 dni«.

V 64. členu se za besedilom člena, ki postane prvi odstavek, dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »(2) Če davčni zavezanec po odpremi odločbe o odmeri davka, vendar pred njeno vročitvijo, vloži popravek davčne napovedi, davčni organ izda odločbo, s katero nadomesti prvotno odločbo o odmeri davka.

(3)Davčni organ s sklepom zavrže pritožbo zoper prvotno odločbo o odmeri davka, če je davčni zavezanec pred vročitvijo te odločbe vložil popravek davčne napovedi.«.

V 70. členu se tretji odstavek črta.

Za 74. členom se doda nov 74.a člen, ki se glasi:

(1)Za davčno obveznost, ugotovljeno v odmerni odločbi na podlagi tretjega ali četrtega odstavka 74. člena tega zakona, solidarno odgovarjata plačnik davka in oseba, ki je prejela neupravičeno davčno korist s sklenitvijo navideznega pravnega posla oziroma zaradi nedovoljenega davčnega izogibanja ali zlorabe predpisa.

(2)Oseba, ki je prejela neupravičeno davčno korist s sklenitvijo navideznega pravnega posla oziroma zaradi nedovoljenega davčnega izogibanja ali zlorabe predpisa, odgovarja za davčno obveznost iz prvega odstavka tega člena v delu, ki se nanaša na pravni posel, v zvezi s katerim je prejela neupravičeno davčno korist.

(3)Če je bila v zvezi z istim gospodarskim (ekonomskim) dogodkom že izdana odločba, s katero je bila odmerjena drugačna davčna obveznost od tiste, ki je bila ugotovljena na podlagi tretjega ali četrtega odstavka 74. člena tega zakona, obveznost za plačilo te obveznosti preneha z vročitvijo odločbe iz prvega odstavka tega člena.

(4)Če je bila obveznost na podlagi odločbe iz prejšnjega odstavka že plačana, se plačani znesek šteje kot delno plačilo davčne obveznosti, ki jo davčni organ ugotovi v skladu s prvim odstavkom tega člena.

(5)Za davčno obveznost, ugotovljeno na podlagi tretjega ali četrtega odstavka 74. člena tega zakona, zavezanec za davek ne more predložiti davčnega obračuna na podlagi 140.a člena tega zakona.«.

V 79. členu se v petem odstavku za besedilom »so bile v postopku« doda besedilo »davčnega nadzora posameznega področja poslovanja ali«.

V 80. členu se v prvem odstavku v 9. točki beseda »in« nadomesti s podpičjem, v 10. točki pa se pika nadomesti z besedo »in« ter doda nova 11. točka, ki se glasi: »11. znesek davka, ki se vrne, in rok ter način vračila davka.«. Četrti in peti odstavek se črtata.

81. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Davčni organ lahko v zadevah, v katerih pri odločanju v celoti upošteva podatke iz davčne napovedi, obračuna davka, carinske deklaracije, drugega dokumenta v davčnih zadevah ali uradne podatke, izda odmerno odločbo v enostavnih zadevah.

(2)Izrek odločbe v enostavnih zadevah vsebuje davčno osnovo, stopnjo davka in znesek odmerjenega oziroma vrnjenega davka, obrazložitev odločbe pa kratko obrazložitev strankine vloge in predpise, na podlagi katerih je bilo o zadevi odločeno.

(3)V enostavnih zadevah lahko vloga oziroma dokument predstavlja odločbo, kar davčni organ ugotovi ali odmeri z odtisom žiga na tej vlogi oziroma dokumentu in navede predpise, na podlagi katerih je bilo v zadevi odločeno. Poleg žiga mora biti podpis pooblaščene osebe.

(4)V carinskih zadevah se za odločbo v enostavnih zadevah šteje vloga oziroma dokument, na katerem sta žig in podpis pooblaščene osebe.«.

82. člen se črta.

V 85. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita: »(1) Vse odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, razen odločb, sklepov in drugih dokumentov, ki se izdajo v postopku davčnega nadzora in v postopku davčne izvršbe ter odločb o obročnem plačilu davka po 101., 102., 103. in sedmem odstavku 288.a člena tega zakona, se vročajo z navadno vročitvijo. Vročitev je opravljena 15. dan od dneva odpreme, če ta zakon ne določa drugače.

(2)Odločbe, izdane na podlagi sedmega odstavka 267. člena, in informativni izračuni akontacije dohodnine iz tretjega odstavka 288.a člena tega zakona, se vročajo z osebno vročitvijo.«.

V 85.a členu se v naslovu člena beseda »portala« nadomesti z besedo »sistema«. V prvem odstavku se besedilo »informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: portal eDavki)« nadomesti z besedilom »sistema eDavki«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) Davčni organ vroča dokumente prek sistema eDavki tudi drugim davčnim zavezancem, če se prijavijo v ta sistem ali predložijo davčno napoved ali drugo vlogo v elektronski obliki prek sistema eDavki in se v postopku vložitve vloge prijavijo v sistem elektronskega vročanja prek omenjenega sistema. Davčni organ v primerih iz prejšnjega stavka vroča vse dokumente prek sistema eDavki do odjave iz sistema elektronskega vročanja, ki se opravi prek sistema eDavki, o čemer mora biti davčni zavezanec ob prijavi v ta sistem tudi seznanjen. Vročitev dokumenta velja za opravljeno, če je bila odjava dana, ko je bil dokument že odložen in je davčni zavezanec že prejel obvestilo iz tretjega odstavka tega člena o prejemu dokumenta.«. V tretjem, četrtem, petem in šestem odstavku se beseda »portal« v vseh sklonih nadomesti z besedo »sistem« v ustreznem sklonu.

V 86. členu se v prvem, drugem in tretjem odstavku črta beseda »lahko«.

V 87. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Davčni organ do vročitve odločitve o pritožbi odloži davčno izvršbo po uradni dolžnosti, če oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi, lahko pa tudi na zahtevo davčnega zavezanca, če ta hkrati s pritožbo predloži ustrezni instrument zavarovanja iz 117. člena tega zakona ali dovoli vknjižbo zastavne pravice v ustrezni register.«. Doda se nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Drugi odstavek tega člena se ne uporablja za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevke za zdravstveno zavarovanje.«.

V 88. členu se v drugem odstavku za besedilom »če je z njo« doda beseda »očitno«.

V 96. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Od davkov, ki jih zavezanec za davek ni plačal v prepisanem roku, se plačajo zamudne obresti po obrestni meri, kot jo določa zakon, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti.«. Drugi odstavek se črta. Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek. Dosedanji četrti odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »(3) Od obresti, zaračunanih na podlagi devetega odstavka 62. člena, drugega odstavka 63. člena, tretjega in četrtega odstavka 87. člena, 95. člena ter 104. člena tega zakona, se od zapadlosti dolga naprej obračunajo obresti po obrestni meri iz prvega odstavka tega člena.«. Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.

V 99. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Zavezancu za davek, ki mu je davčni organ dovolil odlog plačila davka na njegovo zahtevo ali mu je v skladu z drugim odstavkom 87. člena tega zakona odložil davčno izvršbo do odločitve o pritožbi zoper odmerno odločbo, ne pripadajo obresti po prvem odstavku tega člena, če davek poravna pred potekom časa, za katerega mu je bil dovoljen odlog plačila oziroma pred odločitvijo o pritožbi.«. Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek. Za dosedanjim četrtim odstavkom, ki postane peti odstavek, se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Ne glede na četrti in peti odstavek tega člena zavezancu za davek ne pripadajo obresti, ki se obračunajo v skladu s 96. členom tega zakona, če davčni organ zaradi razlogov, ki so na strani zavezanca, ni vrnil davka v predpisanem roku.«.

V 101. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(odpis, delni odpis in obročno plačevanje davka za fizične osebe)«. Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(1) Davčni organ lahko dovoli odpis, delni odpis ali plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.«. V drugem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Vlogo za odpis oziroma delni odpis ali obročno plačilo davka mora davčni zavezanec vložiti pri davčnem organu.«. V tretjem odstavku se besedilo »odpisu, odlogu« nadomesti z besedilom »odpisu, delnemu odpisu«. V četrtem odstavku se besedilo »delni odpis, obročno plačilo in odlog plačila« nadomesti z besedilom »delni odpis in obročno plačilo«. V petem odstavku se besedilo »delnega odpisa, odloga in obročnega plačevanja« nadomesti z besedilom »delnega odpisa in obročnega plačevanja«.

V 102. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(obročno plačevanje davka v primerih hujše gospodarske škode)«. V prvem odstavku se črtata besedilo »dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma« in besedilo »odlog in«. V tretjem odstavku se črta besedilo »odlog plačila oziroma«. V četrtem odstavku se črta besedilo »odlogu oziroma«. V petem odstavku se črta besedilo »odloga in«. Za osmim odstavkom se doda nov deveti odstavek, ki se glasi: »(9) Ta člen se ne uporablja za skupino DDV.«.

V 106. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(odpis davka pri postopkih zaradi insolventnosti in pri postopkih zaradi grozeče insolventnosti)«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(3) Davek iz prvega odstavka tega člena se odpiše z dnem pravnomočnosti sklepa o končanju stečajnega postopka, davek iz drugega odstavka tega člena pa z dnem pravnomočnosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja.«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Davčni organ odpiše davek, glede katerega v postopku sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti ni bilo potrjeno znižano poplačilo, in sicer z dnem pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave v postopku sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti.«. Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek. Dosedanji šesti odstavek, ki postane sedmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »(7) Če se razveljavi potrjena prisilna poravnava, potrjena prisilna poravnava v postopku sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti ali odpust obveznosti oziroma najde premoženje zavezanca, ki je s stečajem prenehal, se znova vzpostavi tudi obveznost za plačilo odpisanega davka, ki je bil odpisan v skladu s tretjim, četrtim ali petim odstavkom tega člena.«.

V 110. členu se v prvem odstavku za besedilom »zdravstveno zavarovanje,« doda besedilo »za obvezni zdravstveni prispevek, za prispevke za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo,«.

V 111. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Davčni organ zavaruje izpolnitev davčne obveznosti pred izdajo odločbe ali po poteku roka za predložitev obračuna davka, če obračun davka ni predložen, kadar pričakovana davčna obveznost, ugotovljena v davčnem nadzoru, presega 50.000 eurov.«.

Za 111. členom se doda nov 111.a člen, ki se glasi: Določbe tretjega dela tega zakona, ki urejajo davčno izvršbo, se smiselno uporabljajo tudi za postopek zavarovanja, če ni v tem podpoglavju določeno drugače.«.

Besedilo 123. člena se spremeni tako, da se glasi: »Če zavezanec za davek ne izpolni oziroma ne plača davčne obveznosti v predpisanem roku, davčni organ unovči predloženi instrument zavarovanja. Zavezancu za davek se v primeru unovčitve gotovinskega pologa kot instrumenta zavarovanja ne zaračunajo obresti po 96. členutega zakona (zamudne obresti).«.

V 125. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita: »(1) Pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati, odtegniti in odmeriti. V primeru odmere na podlagi napovedi pravica do odmere zastara glede na dan, ko bi bilo treba davek napovedati.

(2)Pravica do odmere davka na dediščine zastara v petih letih od pravnomočnosti sklepa o dedovanju.«. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(4) Pravica zavezanca za davek do vračila plačanega davka, ki ga ni bil dolžan plačati, zastara v petih letih od dneva, ko ga je plačal, oziroma od pridobitve pravnega naslova, s katerim je bilo ugotovljeno, da ga ni bil dolžan plačati. Pravica do vračila presežka DDV zastara v petih letih od predložitve obračuna DDV, v katerem je bil ugotovljen presežek DDV.«.

V 126. členu se v tretjem odstavku za besedilom »do vračila plačanega davka« doda besedilo »ali do vračila presežka DDV«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Zastaranje pravice do odmere davka se zadrži za čas postopka skupnega dogovarjanja. Čas, ki je pretekel pred zadržanjem, se všteje v zastaralni rok, ki ga določa ta zakon.«. Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek. V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se za besedilom »deset let od dneva, ko je« doda besedilo »zastaranje pravice do odmere ali zastaranje pravice do izterjave«, za besedilom »pravice do« pa se doda besedilo »odmere in«. Dosedanji sedmi odstavek postane osmi odstavek.

V 126.a členu se v prvem odstavku beseda »šestega« nadomesti z besedo »sedmega«.

V 140. členu se v prvem odstavku število »20« nadomesti s številom »30«. V drugem odstavku se črta besedilo »so obstajali pred izdajo zapisnika in«.

V 145. členu se v drugem odstavku 11. točka spremeni tako, da se glasi: »11. izvršljiv notarski zapis, s katerim je bila v zavarovanje plačila davčne obveznosti ustanovljena zastavna pravica na premičnini, denarni terjatvi ali vrednostnih papirjih.«.

Za 146. členom se doda nov 146.a člen, ki se glasi:

(1)Davčna izvršba se na podlagi izvršilnega naslova iz 145. oziroma 146. člena tega zakona lahko opravi tudi zoper osebo, ki v izvršilnem naslovu ni opredeljena kot dolžnik, če gre za univerzalnega pravnega naslednika dolžnika oziroma za drugo osebo, ki odgovarja za obveznosti dolžnika neposredno na podlagi zakona.

(2)Odgovornost osebe iz prejšnjega odstavka se dokazuje s pravnomočnim sklepom o dedovanju, z izpisom iz sodnega registra oziroma z drugo javno ali po zakonu overjeno listino, ki dokazuje, da je obveznost prešla z dolžnika na to osebo.«.

V 152. členu se v drugem odstavku besedilo »za katero se dokaže, da« nadomesti z besedo »ki«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Šteje se, da izvršba ni bila upravičena, če v času izdaje sklepa o davčni izvršbi niso bili izpolnjeni pogoji za začetek davčne izvršbe po tem zakonu.«. Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

V 158. členu se za tretjim odstavkom dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita: »(4) Ne glede na prejšnji odstavek davčni organ lahko proda sporne zarubljene stvari pred zaključkom postopka pred sodiščem, če: – gre za hitro pokvarljivo blago; – je hramba povezana z nesorazmernimi stroški ali – se vrednost premičnine zmanjšuje.

(5)Davčni organ mora pred prodajo od osebe iz prvega odstavka tega člena pridobiti izjavo glede prodaje. Če se ta s prodajo ne strinja, ji lahko dovoli položitev varščine ter določi pogoje zanjo.«. Za dosedanjim četrtim odstavkom, ki postane šesti odstavek, se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Davčni organ tretji osebi povrne prejeto kupnino z zamudnimi obrestmi po določbah zakona, ki ureja obligacijska razmerja, o neupravičeni pridobitvi, če je s pravnomočno sodno odločbo ugotovljena lastninska pravica tretje osebe na premičnini, prodani po četrtem odstavku tega člena.«.

V 159. členu se 2. točka spremeni tako, da se glasi: »2. invalidnina za telesno okvaro po predpisih o invalidskem zavarovanju;«. 6. točka se spremeni tako, da se glasi: »6. nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov;«. 11. točka se spremeni tako, da se glasi: »11. sredstva, pridobljena za odpravo posledic naravnih nesreč ali škode na podlagi predpisov, ki urejajo odpravo naravnih nesreč;«. 17. točka se spremeni tako, da se glasi: »17. denarna sredstva, prejeta iz naslova vključenosti osebe v ukrepe na področju socialnega varstva, po zakonu, ki ureja socialno varstvo.«.

V 243.a členu se na koncu 15. točke pika nadomesti s podpičjem in doda nova 16. točka, ki se glasi: »16. kršitev varstva podatkov pomeni kršitev varstva, ki povzroči uničenje, izgubo, spremembo ali kakršen koli neprimeren ali nepooblaščen dostop, razkritje ali uporabo informacij, med drugim osebnih podatkov, ki so poslani, shranjeni ali kako drugače obdelani, kot posledico namernih nezakonitih dejanj, malomarnosti ali nesreč. Kršitev varstva podatkov lahko zadeva zaupnost, razpoložljivost in celovitost podatkov.«.

Za 247.a členom se doda nov 247.b člen, ki se glasi:

(1)Osebe iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, pri katerih so podatki, lahko zahtevi davčnega organa za posredovanje podatkov iz 247. člena tega zakona, ki se nanašajo na določenega davčnega zavezanca, ugovarjajo v osmih dneh po prejemu zahteve, če je očitno, da davčni organ zahteva podatke, ki predvidoma niso pomembni.

(2)Če davčni organ ugotovi, da je ugovor utemeljen, zahtevo za posredovanje podatkov spremeni ali umakne. Če davčni organ ugotovi, da ugovor ni utemeljen, o tem izda odločbo.«.

V 253.b členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Pristojni organ na način, kot ga določi Evropska komisija, to obvešča o podatkih iz prvega odstavka 248. člena tega zakona, s katerimi razpolaga in jih lahko s pristojnimi organi drugih držav članic EU izmenjuje avtomatično v skladu s tem zakonom, ter ji najmanj enkrat letno sporoča statistične podatke o obsegu avtomatične izmenjave podatkov iz 248., 248.a, 248.b, 248.c in 248.č člena tega zakona ter informacije o upravnih in drugih stroških in koristih, povezanih z opravljenimi izmenjavami, ter vse morebitne spremembe, tako za davčni organ kot tudi za tretje osebe.«. V drugem odstavku se besedilo »Ministrstvo, pristojno za finance« nadomesti z besedilom »Pristojni organ«. V tretjem odstavku se črta beseda »tudi«.

V 255.a členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Za namene izvajanja tega poglavja se za sodelujočo jurisdikcijo šteje jurisdikcija, če se med pristojnima organoma te jurisdikcije in Republike Slovenije uporablja sporazum o avtomatični izmenjavi informacij o finančnih računih, v skladu s katerim pristojni organ Republike Slovenije zagotavlja informacije iz 255.č člena tega zakona in je ta jurisdikcija navedena na seznamu jurisdikcij, ki jim Republika Slovenija zagotavlja informacije o finančnih računih, objavljenem na spletni strani Ministrstva za finance Republike Slovenije.«. Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

V 255.b členu se za šestim odstavkom doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Za poročevalske finančne institucije, druge osebe ali posrednike, ki izvajajo dejanja, da bi se izognili izvajanju pravil poročanja in dolžne skrbnosti, veljajo določbe tega poglavja, kot da obveznosti poročanja in dolžne skrbnosti niso bile izpolnjene.«.

V 255.m členu se v prvem odstavku za besedilom »tega zakona« doda besedilo »in večstranskem sporazumu med pristojnimi organi o avtomatični izmenjavi informacij v zvezi z aranžmaji za izogibanje enotnemu standardu poročanja in nepreglednimi strukturami offshore«. Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Za namene izvajanja tega poglavja se za sodelujočo jurisdikcijo šteje jurisdikcija, če se med pristojnima organoma te jurisdikcije in Republike Slovenije uporablja sporazum o avtomatični izmenjavi informacij v zvezi z aranžmaji za izogibanje enotnemu standardu poročanja in nepreglednimi strukturami offshore, v skladu s katerim pristojni organ Republike Slovenije zagotavlja informacije iz 255.p člena tega zakona in je ta jurisdikcija navedena na seznamu jurisdikcij, ki jim Republika Slovenija zagotavlja informacije v zvezi z aranžmaji za izogibanje enotnemu standardu poročanja in nepreglednimi strukturami offshore, objavljenem na spletni strani Ministrstva za finance.«.

V 255.p členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Posredniki so dolžni razkriti naslednje podatke o aranžmaju za izogibanje enotnemu standardu poročanja ali nepregledni strukturi offshore, kot sta opredeljena v sporazumu o avtomatični izmenjavi informacij v zvezi z aranžmaji za izogibanje enotnemu standardu poročanja in nepreglednimi strukturami offshore, in sicer v obsegu, v katerem poznajo, posedujejo ali nadzorujejo takšne informacije: 1. ime, naslov, jurisdikcijo rezidentstva in davčno številko za naslednje osebe: – osebo, ki opravi razkritje; – katerega koli naročnika te osebe v zvezi s tem aranžmajem ali strukturo, vključno z datumom rojstva takih oseb; – vsakega dejanskega uporabnika aranžmaja za izogibanje enotnemu standardu poročanja ali vsakega dejanskega lastnika nepregledne strukture offshore; – vsako osebo, ki je posrednik v povezavi s tem aranžmajem ali strukturo (razen osebe, ki opravi razkritje). 2. podrobnosti aranžmaja za izogibanje enotnemu standardu poročanja ali nepregledne strukture offshore, še zlasti naslednje informacije: – v zvezi z aranžmajem o izogibanju enotnega standarda poročanja dejanski opis značilnosti dogovora, ki so bile zasnovane tako, da se izognejo zakonodaji enotnega standarda poročanja ali so bile tržene s tem namenom oziroma imajo tak učinek; – v zvezi z nepregledno strukturo offshore dejanski opis značilnosti, ki delujejo tako, da ne dopuščajo natančne določitve dejanskega lastništva davčnega zavezanca, o katerem se poroča, ali dajejo vtis, da davčni zavezanec, o katerem se poroča, ni dejanski lastnik; – jurisdikcijo, kjer je bil aranžma o izogibanju enotnega standarda poročanja ali nepregledna struktura offshore na voljo za izvedbo.«. V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo »prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »prvega in drugega odstavka tega člena«. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se za besedo »prvega« doda besedilo »in drugega«. Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

V 255.z členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Za namene izvajanja tega poglavja se za sodelujočo jurisdikcijo šteje jurisdikcija, če se med pristojnima organoma te jurisdikcije in Republike Slovenije uporablja sporazum o avtomatični izmenjavi informacij o dohodkih, pridobljenih prek digitalnih platform, v skladu s katerim pristojni organ Republike Slovenije zagotavlja informacije iz 255.aa člena tega zakona in je ta jurisdikcija navedena na seznamu jurisdikcij, ki jim Republika Slovenija zagotavlja informacije o dohodkih, pridobljenih prek digitalnih platform, objavljenem na spletni strani Ministrstva za finance.«. Dosedanji tretji, četrti, peti in šesti odstavek postanejo četrti, peti, šesti in sedmi odstavek.

Za 255.ao členom se doda nov a255.ao člen, ki se glasi: »Pristojni organ informacije iz 255.aa člena tega zakona poleg državam članicam v skladu z 248.č členom tega zakona sporoča tudi sodelujočim jurisdikcijam iz tretjega odstavka 255.z člena tega zakona, za katere se uporablja sporazum med pristojnimi organi o avtomatični izmenjavi informacij o dohodkih, pridobljenih prek digitalnih platform, in katerih rezident je prodajalec, o katerem se poroča, oziroma – če prodajalec, o katerem se poroča, opravlja storitve dajanja nepremičnin v najem – pristojnemu organu jurisdikcije, v kateri je nepremičnina.«.

V 260. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »(3) Davčni organ o zahtevku, ki ga predloži plačnik davka davčnemu organu, odloči najpozneje v 15 dneh od prejema zahtevka.«.

Besedilo 265. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Pristojni organ za izvajanje: – mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja, – mednarodnih pogodb o izmenjavi informacij za davčne namene, – Konvencije o medsebojni upravni pomoči pri davčnih zadevah in Protokola o spremembi Konvencije o medsebojni upravni pomoči pri davčnih zadevah (Uradni list RS, št. 109/10 – MP, št. 22/10) ter – Konvencije o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij s Protokolom (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 12/07) je v Republiki Sloveniji ministrstvo, pristojno za finance.

(2)Pristojni organ za: – izmenjavo informacij po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja in mednarodnih pogodbah o izmenjavi informacij za davčne namene, – nudenje pomoči pri pobiranju davkov po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja, – nudenje pomoči pri davčnih zadevah po Konvenciji o medsebojni upravni pomoči pri davčnih zadevah in Protokola o spremembi Konvencije o medsebojni upravni pomoči pri davčnih zadevah (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 22/10), – postopke skupnega dogovarjanja iz drugega odstavka 14.a člena tega zakona, ki se vodijo zaradi sklenitve dvostranskih ali večstranskih APA sporazumov in – postopke skupnega dogovarjanja iz 256. člena tega zakona, ki se vodijo na podlagi zahteve davčnega zavezanca v zvezi s Konvencijo o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij s Protokolom (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 12/07) in mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki obvezuje Republiko Slovenijo, kadar se zahteva nanaša na njene določbe, ki določajo pripis dobička stalni poslovni enoti podjetja države pogodbenice ter ugotavljanje in prilagoditev dobička med povezanimi podjetji držav pogodbenic (vključno z upoštevanjem transfernih cen), je Generalni finančni urad Finančne uprave Republike Slovenije.«.

V 266.c členu se za sedmim odstavkom doda nov osmi odstavek, ki se glasi: »(8) Za poročevalske finančne institucije, druge osebe ali posrednike, ki izvajajo dejanja, da bi se izognili izvajanju poročanja in dolžne skrbnosti, veljajo določbe tega poglavja, kot da obveznosti poročanja in dolžne skrbnosti niso bile izpolnjene.«.

V 272. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Davčni organ je v postopku odmere dohodnine vezan na višino akontacije, odmerjene z dokončno odločbo o odmeri akontacije dohodnine, ter na vrsto dohodka, ki je bila ugotovljena v postopku odmere akontacije dohodnine.«.

Za 288. členom se doda nov 288.a člen, ki se glasi:

(1)Ne glede na 278. in 281. člen tega zakona akontacijo dohodnine v primeru iz dvanajstega odstavka 16. člena ZDoh-2 izračuna davčni organ z odločbo.

(2)Odmera akontacije dohodnine se opravi na podlagi podatkov iz obvestila plačnika davka, podanega v obračunu davčnega odtegljaja, in podatkov davčnega zavezanca.

(3)Na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka davčni organ najpozneje v 30 dneh od prejema obvestila plačnika davka iz prejšnjega odstavka za davčnega zavezanca sestavi informativni izračun akontacije dohodnine, ki velja za njegovo napoved, če davčni zavezanec nanj v 15 dneh od vročitve ne vloži ugovora. Po poteku roka za vložitev ugovora in če davčni zavezanec nanj ne ugovarja, velja informativni izračun akontacije dohodnine za odločbo o odmeri akontacije dohodnine. V tem primeru velja, da se je odpovedal pritožbi.

(4)Če davčni zavezanec ugotovi, da so podatki v informativnem izračunu nepravilni ali nepopolni, v 15 dneh od vročitve informativnega izračuna vloži ugovor.

(5)Če davčni zavezanec ugovarja zoper informativni izračun, v roku za ugovor vloži dopolnjen informativni izračun, ki se šteje za njegovo napoved za akontacijo dohodnine.

(6)V primerih iz četrtega in petega odstavka tega člena davčni organ preveri navedbe davčnega zavezanca in na podlagi svojih podatkov in podatkov davčnega zavezanca izda odločbo.

(7)Davčni organ lahko davčnemu zavezancu odobri obročno plačilo po 101. členu, odlog in obročno plačilo po prvem odstavku 103. člena in obročno plačilo po drugem odstavku 103. člena tega zakona tudi za akontacijo dohodnine in prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevke za zdravstveno zavarovanje in prispevke za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.«.

Za 337. členom se dodata nova 337.a in 337.b člen, ki se glasita:

(1)Delodajalci morajo davčnemu organu za delavce, ki so od tega delodajalca prejeli opcije za nakup delnic ali deležev tega delodajalca ali dohodek v obliki delnic ali deležev tega delodajalca, v zvezi s katerimi se po 45.b členu ZDoh-2 uveljavlja posebna davčna obravnava tega dohodka, najkasneje do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto posredovati podatke, potrebne za pobiranje davka iz tega dohodka, in sicer: 1. Podatki o podelitvi opcij ter odsvojitvi opcij vsebujejo podatke o: – delavcu, potrebne za identifikacijo (osebno ime in davčna številka), – času podelitve opcij in – času odsvojitve opcije. 2. Podatki o pridobitvi in odsvojitvi delnic ali deležev vsebujejo podatke o: – delavcu, potrebne za identifikacijo (osebno ime in davčna številka), – količini in vrednosti delnic ali deležev ob pridobitvi, – času pridobitve delnic ali deležev, – plačilu za pridobitev delnic ali deležev ter o tem, ali so pridobljeni na podlagi opcijske pogodbe, – količini in vrednosti delnic ali deležev ob odsvojitvi in – času odsvojitve delnic ali deležev. 3. Podatki o prenehanju delovnega razmerja vsebujejo podatke o: – delavcu, potrebne za identifikacijo (osebno ime in davčna številka) in – datumu sklenitve pogodbe o zaposlitvi in prenehanja delovnega razmerja. 4. Podatki o prenehanju ali preoblikovanju delodajalca ali prenehanju štetja delodajalca za plačnika davka vsebujejo podatke o: – delavcu, potrebne za identifikacijo (osebno ime in davčna številka) in – datumu prenehanja ali preoblikovanja delodajalca za plačnika davka. 5. Podatki o poteku obdobja desetih let od leta, ko je delavec pridobil delnico ali delež, vsebujejo podatke o: – delavcu, potrebne za identifikacijo (osebno ime in davčna številka) in – datumu poteka obdobja desetih let.

(2)Delodajalci morajo podatke iz prvega odstavka tega člena posredovati v elektronski obliki.

(3)Delodajalci morajo v roku iz prvega odstavka tega člena delavcu pisno posredovati podatke iz prvega odstavka tega člena.

(4)Delavec mora delodajalcu poročati podatke iz tretje alineje 1. točke ter pete in šeste alineje 2. točke prvega odstavka tega člena v 15 dneh od odsvojitve. Navedena obveznost ne velja v primeru, ko delavec odsvoji delnico ali delež v okviru pridobivanja lastnih delnic ali deležev družbe, razen ko družba pridobiva lastne delnice na organiziranem trgu.

Organ, pristojen za vodenje registra inovativnih zagonskih podjetij, pošlje davčnemu organu enkrat letno, in sicer do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto, naslednje podatke o vpisu in izbrisu podjetij, vpisanih v register inovativnih zagonskih podjetij: – podatke o podjetju, potrebne za identifikacijo, – podatke o datumu vpisa in – datumu izbrisa.«.

V 353.a členu se v četrtem, petem in šestem odstavku beseda »portal« v vseh sklonih nadomesti z besedo »sistem« v ustreznem sklonu.

Za 353.a členom se doda nov 353.b člen, ki se glasi: Ne glede na drugi odstavek 352. člena tega zakona prispevke za socialno varnost, za katere je zavezanec zavarovanec, v primeru iz dvanajstega odstavka 16. člena ZDoh-2 izračuna davčni organ v odločbi, izdani na podlagi napovedi zavezanca. Prispevki za socialno varnost, za katere je zavezanec zavarovanec, se v tem primeru izračunajo po postopku, določenem v 288.a členu tega zakona.«.

V 395. členu se v 1. točki za besedilom »10. člena« doda besedilo »in prvi odstavek 61. člena«.

V 397. členu se v prvem odstavku na koncu 48. točke pika nadomesti s podpičjem in doda nova 49. točka, ki se glasi: »49. davčnemu organu ali delavcu v nasprotju z zakonom ne posreduje podatkov v zvezi s posebno davčno obravnavo za delavce inovativnih zagonskih podjetij ali ne dostavi teh podatkov v predpisanem roku ali na predpisani način ali posreduje neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke (prvi, drugi in tretji odstavek 337.a člena).«.

V 400.a členu se v prvem odstavku v 3. točki za besedilom »ne sporoča pravočasno« doda besedilo »ali pri sporočanju navede neresnične, nepravilne ali nepopolne informacije«.

V 400.b členu se v prvem odstavku v 3. točki za besedilom »ne sporoča pravočasno« doda besedilo »ali pri sporočanju navede neresnične, nepravilne ali nepopolne informacije«.

Postopki v zvezi z dovolitvijo odlogov plačil davka, ki do dneva uveljavitve tega zakona še niso pravnomočno končani, se končajo po Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US, 163/22, 109/23 – odl. US, 131/23 – ZORZFS in 55/24 – odl. US).

Dopolnjeni četrti odstavek 125. člena zakona, ki se nanaša na pravico do vračila presežka DDV, se uporablja za obračune DDV, v katerih je bil ugotovljen presežek DDV in ki so predloženi po uveljavitvi tega zakona.

(1)Spremenjeni tretji odstavek 126. člena zakona, ki se nanaša na pretrganje zastaranja pravice do vračila presežka DDV, se uporablja za obračune DDV, v katerih je bil ugotovljen presežek DDV in ki so predloženi po uveljavitvi tega zakona.

(2)Novi peti odstavek 126. člena zakona, ki se nanaša na zastaranje pravice do odmere davka, se uporablja za vse zadeve, glede katerih je postopek skupnega dogovarjanja ob uveljavitvi tega zakona v teku.

Organ, pristojen za vodenje registra inovativnih zagonskih podjetij, pošlje davčnemu organu podatke o podjetjih, vpisanih v register inovativnih zagonskih podjetij na dan 1. januarja 2025, do 31. marca 2025.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 86. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09, 101/11, 24/12, 32/12 – ZDavP-2E, 19/13, 45/14, 97/14, 39/15, 40/16, 85/16, 30/17, 37/18, 43/19, 80/19, 106/20, 200/20, 135/21, 43/22, 166/22 in 74/23).

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 432-01/24-16/17 Ljubljana, dne 14. novembra 2024 EPA 1684-IX Državni zbor