Kolektivna pogodba za dejavnost javni red in varnost

Ta kolektivna pogodba (v nadaljnjem besedilu: pogodba) ureja uveljavljanje pravic in obveznosti iz delovnih razmerij policistov in drugih uslužbencev Policije ter splošne pogoje za delovanje sindikata pri delodajalcu.

Izrazi, uporabljeni v tej pogodbi, pomenijo: 1. Policisti so uniformirani ali neuniformirani uslužbenci Policije, ki opravljajo naloge policije in imajo pravico in dolžnost izvrševati policijska pooblastila (v nadaljnjem besedilu: policist); 2. drugi uslužbenci Policije so javni uslužbenci, ki v policiji izvajajo podporne in administrativne naloge; 3. družinski člani uslužbencev Policije so zakonec in zunajzakonski partner v skladu s predpisi o zakonski zvezi in zunajzakonski skupnosti (v nadaljnjem besedilu: zakonec) ter otroci ali posvojenci oziroma pastorki (v nadaljnjem besedilu: otroci) do polnoletnosti in otroci, ki jih policist preživlja oziroma jih mora preživljati; 4. policijska družina je zakonska ali zunajzakonska skupnost dveh odraslih oseb – policistov z najmanj enim mladoletnim otrokom.

Ta kolektivna pogodba velja: a) Krajevna veljavnost: za območje Republike Slovenije. b) Stvarna veljavnost: za Policijo. c) Osebna veljavnost: za uslužbence Policije. d) Kolektivna pogodba velja tudi za učence, dijake in študente na obveznem praktičnem usposabljanju ter za volonterske pripravnike v Policiji, če je glede posameznih pravic v tej kolektivni pogodbi to izrecno določeno. e) Za funkcionarje ta kolektivna pogodba ne velja. f) Časovna veljavnost: kolektivna pogodba se sklene za obdobje 5 let.

Pogodbeni strani se zavezujeta pravilno izvajati in spoštovati določbe te kolektivne pogodbe.

Pogodbeni strani sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvajanju te kolektivne pogodbe.

(1)Vsaka pogodbena stran lahko kadar koli predlaga spremembe in dopolnitve veljavne kolektivne pogodbe.

(2)Pogodbena stran, ki želi spremembe in dopolnitve veljavne kolektivne pogodbe, posreduje nasprotni strani svoj obrazložen predlog s priporočenim pismom ali z elektronsko pošto, pri čemer elektronska pošiljka ni pogojena z elektronskim podpisom. Predlog pogodbeni strani delodajalca se posreduje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, predlog pogodbeni strani delojemalcev pa se posreduje na uradne naslove sindikatov podpisnikov.

(3)Nasprotna stran se mora do predloga opredeliti v 60 dneh po prejemu.

(4)Predlagatelj v roku 14 dni po preteku roka iz prejšnjega odstavka, skliče pogajanja.

(5)Šteje se, da pogajanja niso uspela, če druga stran pisno izjavi, da zavrača pogajanja ali se ne udeleži razpisanih pogajanj.

(6)V primeru, da druga stran predloga ne sprejme ali se do njega ne opredeli v 60 dneh ali se ne udeleži razpisanih pogajanj lahko pogodbena stran, ki je posredovala predlog za spremembe in dopolnitve, začne postopek arbitraže.

(1)Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pobudo katere koli pogodbene strani, ko ena stran predloži drugi strani predlog nove kolektivne pogodbe.

(2)Na pisno pobudo se mora nasprotna stran opredeliti v 60 dneh po prejemu pobude.

(1)Pogajanja za sklenitev nove kolektivne pogodbe oziroma spremembe in dopolnitve veljavne kolektivne pogodbe se začnejo v roku 60 dni po tem, ko ena stran predloži drugi predlog nove pogodbe oziroma predlog sprememb in dopolnitev veljavne pogodbe.

(2)Šteje se, da pogajanja niso uspela, če druga stran pisno izjavi, da zavrača pogajanja, ali če ena od strani pisno izjavi, da odstopa od pogajanj.

Spore med stranema te kolektivne pogodbe, in sicer tiste, ki so posledica različnih interesov strani (interesni spor) in kolektivne spore zaradi neizvrševanja te kolektivne pogodbe ali njene kršitve med stranema (spor o pravicah), katerih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, lahko strani rešujeta z arbitražo v skladu z določili te kolektivne pogodbe.

(1)Postopek pred arbitražno komisijo lahko sproži vsaka pogodbena stran.

(2)Katera koli pogodbena stran lahko sproži postopek pred arbitražno komisijo tudi v primeru kršitve pravic zaposlenih ali kršitev določb te pogodbe. Postopek reševanja sporov v arbitražnem postopku v takem primeru ni obvezen.

(3)O vprašanjih, za katera predpisi ne določajo, da jih je potrebno obvezno urediti s kolektivno pogodbo, lahko ena stran te kolektivne pogodbe uvede arbitražni postopek zaradi ureditve vprašanja, za katerega obstaja njun medsebojni interes, da se uredi s to kolektivno pogodbo ali arbitražno odločbo, le s soglasjem druge strani te kolektivne pogodbe.

(4)Za odločanje o posamezni zadevi se imenuje arbitražna komisija. V arbitražno komisijo vsaka pogodbena stran imenuje po enega člana in njegovega namestnika, predsednika in njegovega namestnika pa določita pogodbeni strani sporazumno.

(5)Če arbitri niso imenovani v 30 dneh oziroma arbitraža ne odloči v roku 90 dni od uvedbe arbitražnega postopka, lahko vsaka stran sproži kolektivni spor pred pristojnim sodiščem.

(6)V postopku pred arbitražo se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za kolektivne delovne spore po zakonu, ki ureja delovna in socialna sodišča.

(7)Arbitražna odločba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1)Pogodbeni strani sporazumno imenujeta petčlansko komisijo za razlago te kolektivne pogodbe, pri čemer vsaka stran imenuje po dva člana komisije, s soglasjem pa pogodbeni strani imenujeta predsednika komisije. Komisija se konstituira najpozneje v dveh mesecih po začetku veljavnosti te pogodbe.

(2)Komisija mora podpisnikom pogodbe odgovoriti v 30 dneh od prejema njihove zahteve.

(3)Razlage komisije so obvezen način uporabe določb te kolektivne pogodbe in se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

Veljavnost te pogodbe se podaljša za nadaljnjih pet let, če nobena pogodbena stran te pogodbe s priporočenim pismom ne odpove v najmanj devetih mesecih pred iztekom veljavnosti pogodbe.

(1)Ta pogodba preneha veljati s sporazumom obeh pogodbenih strani, s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, ali z odpovedjo, kot določa prejšnji člen te pogodbe.

(2)Sporazum iz prejšnjega odstavka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

V efektivni delovni čas se poleg časa, določenega s predpisi, ki urejajo delovni čas javnih uslužbencev, šteje tudi: – čas, ko policist skladno z zakonom, ki ureja pooblastila policije, v svojem prostem času ukrepa in uporabi z zakonom določena pooblastila, – čas, ko uslužbenec Policije sodeluje v strokovnih organih, komisijah in usposabljanjih, ki jih organizira ali na katera ga napoti delodajalec, ter čas, ko je policist v zvezi z opravljanjem delovnih nalog vabljen pred sodne in upravne organe ter gospodarske subjekte, – čas napotitve na delo ob začetku dela in čas odprave z dela.

Delodajalec mora uslužbenca Policije obvestiti o namenu podaljšanja ali nepodaljšanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas najmanj tri mesece pred potekom pogodbe o zaposlitvi.

Predstojnik uslužbence Policije, ki opravljajo operativno delo ali drugo nevarno delo, nezgodno zavaruje med opravljanjem dela za primer nesreče pri delu po ustrezni zavarovalni polici o kolektivnem nezgodnem zavarovanju za primer nesreče pri delu, katere posledica je smrt, trajna izguba splošne delovne zmožnosti ali izguba začasne delovne zmožnosti, ki vsebuje tudi primerno dnevno odškodnino.

(1)Za varnost in zdravje pri delu se uporabljajo splošni in posebni predpisi ter načela varnosti in zdravja pri delu.

(2)Delodajalec in delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu ter predstavniki reprezentativnih sindikatov v Policiji se morajo o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu medsebojno obveščati, skupno posvetovati ter soodločati v skladu s splošnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

S to kolektivno pogodbo se uvrščajo v plačne razrede delovna mesta v plačnih podskupinah C3, C8 in C9, kot izhaja iz osebne veljavnosti te pogodbe.

Pogodbeni strani soglašata, da se naslednji dan po objavi te kolektivne pogodbe v Uradnem listu Republike Slovenije, nadaljuje s pogajanji za sklenitev aneksa k tej kolektivni pogodbi, s katerim se dopolni ali spremeni normativni in tarifni del kolektivne pogodbe.

(1)Pogodbeni strani soglašata, da se v tarifnem delu določi plačne razrede za vsa delovna mesta, ki so trenutno sistemizirana v policiji in so v Prilogi, ki je sestavni del te kolektivne pogodbe.

(2)Do sklenitve aneksa, s katerim se lahko delovna mesta iz Priloge določi drugače oziroma po potrebi določi tudi nova delovna mesta, ki se jih ustrezno uvrsti v strukturo (karierna lestvica) in ureditve tarifnega dela strokovno tehničnih delovnih mest, se uporablja kolektivna pogodba, ki ureja plače uslužbencev policije.

Pogodbeni strani soglašata, da se v normativni del te kolektivne pogodbe smiselno prenesejo posamezne vsebine Kolektivne pogodbe za policiste (Uradni list RS, št. 41/12, 97/12, 41/14, 22/16, 71/23 in 27/24), pri čemer se ta lahko preoblikuje oziroma spremeni, če se bosta pogodbeni strani strinjali, da so te vsebine pomanjkljive ali neustrezne.

Ta kolektivna pogodba je sklenjena z dnem podpisa obeh strani, veljati pa začne naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-298/2024/26 Ljubljana, dne 15. novembra 2024 EVA 2024-1711-0018 Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dne 20. 11. 2024 izdalo potrdilo št. 10101-1/2024-2611-2 o tem, da je Kolektivna pogodba za dejavnost javni red in varnost (KPDJRV) vpisana v evidenco kolektivnih pogodb na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06 in 45/08 – ZArbit) pod zaporedno številko 51. Priloga: Izpis sistemiziranih delovnih mest