19. člen

(1)Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ sedem delovnih dni v letu zaradi:

(2)Odsotnost v zgornjih primerih je treba koristiti ob nastopu dogodka. Dnevi odsotnosti zaradi selitve, krvodajalstva, koriščenja oskrbovalskega dopusta in v primeru urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanje posledic nasilja v družini v skladu s 168.a členom ZDR-1, se ne vštevajo v kvoto sedmih dni.

(3)Odsotnost delavca iz prvega odstavka tega člena je v breme delodajalca.

(4)Delavcu mora delodajalec omogočiti odsotnost z dela zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in opravljanja funkcije v predstavniških organih republike in lokalnih skupnosti.

(5)Če v primerih odsotnosti iz prejšnjega odstavka ni predpisana možnost povrnitve nadomestila, je taka odsotnost v breme delavca.

(6)Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih: – neodložljivih osebnih opravkov, – zasebnega potovanja, – nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna, – 3 dni koriščenja oskrbovalskega dopusta, – popravila hiše oziroma stanovanja, – zdravljenja na lastne stroške.

(7)Delodajalec lahko delavcu odreče izrabo odsotnosti iz prejšnjega odstavka, razen za koriščenje oskrbovalskega dopusta, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.