24. člen

(1)Območje državnega prostorskega načrta posega na območja ohranjanja narave. Podatki o območjih ohranjanja narave so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.

(2)Zadnjo vegetacijsko sezono pred izvedbo načrtovanega posega je na območju dostopne poti iz Avstrije treba preveriti prisotnost, velikost in viabilnosti habitata brkate zvončice ( Campanula barbata). Ob prisotnosti vrste in uničenju osebkov zaradi širjenja cestišča je pred izgradnjo nove trase potrebna presaditev posameznih rastlin stran od cestišča. Popis vrste in morebitni nadzor nad presajevanjem mora izvesti strokovnjak botanik. Popis je treba izvesti v optimalnem vegetacijskem času, predvidoma sredi julija, ko cveti večina primerkov.

(3)Zadnjo vegetacijsko sezono pred izvedbo načrtovanega posega je na območju dostopne poti iz Dravograda treba preveriti prisotnost, velikosti in viabilnosti habitata kamiličnolistne mladomesečine ( Botrychium marticariifolium). Ob prisotnosti vrste je pred rekonstrukcijo ceste potrebna presaditev posameznih rastlin vstran od cestišča. Popis vrste in morebitni nadzor nad presajevanjem mora izvesti strokovnjak botanik. Popis je treba izvesti v optimalnem vegetacijskem času na začetku julija.

(4)V začetnih letih delovanja je treba zagotoviti prekinitev delovanja vetrnice v času aktivnosti netopirjev (glede na temperaturo in vetrne razmere v različnih obdobjih leta): – od 16. aprila do 31. maja in od 1. oktobra do 30. oktobra, pri temperaturah nad 10 stopinj Celzija in pri hitrosti vetra pod 6 m/sekundo veljajo omejitve od sončnega zahoda do štiri ure po njem; – od 1. junija do 31. septembra, pri temperaturah nad 8 stopinj Celzija in pri hitrosti vetra pod 6,5 m/sekundo veljajo omejitve celo noč od sončnega zahoda do vzhoda; – od 1. novembra do 15. aprila omejitev ni. Če se v samodejni sistem nadzora vrtenja vetrnic lahko vključijo tudi podatki o padavinah, se lahko vetrnice nemoteno vrtijo ves čas, ko dežuje (>2 mm/10 min). Rezultati monitoringa med obratovanjem lahko prispevajo k optimizaciji teh parametrov.

(5)Območje povezovalnih kablovodov med VA-3, VA-2 in VA-1 ter kablovoda med VA-1-RTP do vasi Srednik je na odsekih, kjer posegajo v gozdni prostor izven cestnega telesa, treba po izvedbi sanirati v najkrajšem možnem času. Obvezna je zasaditev avtohtonih grmovnih vrst, prednostno borovnic, lahko pa tudi drugih grmovnih vrst, kot so brin, češmin in zelena jelša.

(6)Gradnja dostopne ceste do stojnih mest VA (iz smeri Avstrije), povezovalnih cest med VA in gradnja VA se ne izvaja med 1. marcem in 30. junijem.

(7)Dostopna cesta do stojnih mest VA (iz smeri Avstrije) se zadnjih 200 m pred državno mejo po končani gradnji sanira. Sanacija zajema: – brežine dostopne poti, kjer je bila odstranjena vegetacija ali humusni del, se po gradnji prekrijejo z istim humusom in zasadijo z drevesnimi vrstami, ki dolgoročno ugodno vplivajo na ohranjanje populacije divjega petelina na območju Košenjaka. To so predvsem zelena jelša, smreka in rdeči bor v mešani zmesi. Dosadijo naj se tudi grmovne vrste, prednostno borovnice; – kjer je to mogoče, se na novem odseku ceste vzpostavi čim naravnejši prečni profil pobočja, vozišče pa prekrije s tanko plastjo humusa in nanj vrzelasto posadi predvsem zelena jelša, vsakih deset metrov pa šop rdečega bora in smreke; – območje nadomestne zasaditve se zavaruje z začasno leseno ograjo, da se preprečijo objedanje sadik, uničenje sadik zaradi hoje in uničenje rastišča zaradi morebitne nedovoljene vožnje s kolesi in vozili na motorni pogon; – za preprečevanje dostopa na vozišče novo zgrajene dostopne ceste se oba zaključka odseka prekopljeta z vsaj 1 m globokim in 1,5 m širokim jarkom. Območje za jarkom se zasadi z gosto sadnjo smreke, ki onemogoča prosto prehajanje ljudi in zmanjša plašenje zaradi prisotnosti ljudi pred začetkom ceste. Na vozišče se dodatno odložijo debla in veje oziroma se izvedejo ukrepi, ki učinkovito preprečujejo dostop na cestišče.

(8)Dostopna cesta do stojnih mest VA (iz smeri Avstrije) se ne sme uporabljati kot servisna pot.

(9)Na brežinah obstoječih gozdnih cest, ki se zaprejo z zapornicami, se na območju posega osnuje 10 šopastih zasaditev zelene jelše (šop je 20 sadik).

(10)Na območju naravne vrednote je treba obnoviti obe zapornici (na dostopni cesti iz Dravograda in na gozdni cesti, ki pelje proti Avstriji) in poleg namestiti obveščevalni tabli o divjem petelinu in pomenu miru na cestah za varstvo divjega petelina.

(11)Med gradnjo in po posegu se upoštevajo ti pogoji: – na površine z zavarovanimi habitatnimi tipi in v habitate zavarovanih vrst se posega čim manj; – platoje na vseh treh stojiščih je treba projektirati v najmanjšem potrebnem obsegu in čim bolj prilagojeno terenu, da nastane čim manj usekov in nasipov ter je potrebnih čim manj posekov gozdne vegetacije; – prometne poti in traso kablovoda je treba projektirati v najmanjšem potrebnem obsegu, čim bolj prilagojeno terenu (čim manj usekov in nasipov) ter po obstoječih poteh, tako da so potrebni čim manjši poseki gozdne vegetacije; – oblikovanje vkopov in nasipov je treba načrtovati tako, da ne nastajajo erozijska žarišča; – po končanih gradbenih delih je treba sanirati poškodovane površine; – obstoječo vegetacijo je treba čim bolj ohraniti, nove zasaditve in biološka rekultivacija se izvedejo izključno z avtohtonimi vrstami; – na območju naravne vrednote se trajno ne odlagajo presežki izkopane zemljine, gradbenega materiala ali odpadkov, se ne parkirajo gradbeni stroji, vozila, se ne odlaga oprema, se ne postavljajo začasni objekti (kontejnerji), se ne kuri in podobno; – po končani gradnji se na vseh prizadetih površinah, ki obsegajo travišča v neposredni bližini prometnih poti, začasne širitve poti s posekom gozdnega drevja in podobno vzpostavi prvotno stanje rabe zemljišča: zatravitev z avtohtono mešanico trav oziroma senenim drobirjem z bližnjih travnikov, pogozditev gozdnih robov in sanacija razširitev cestnih povezav z lokalno značilnimi avtohtonimi vrstami (na delih trase v gozdnem prostoru); – po končanih zemeljskih delih se do vzpostavitve naravne vegetacije izvajajo ukrepi za preprečitev zasaditve invazivnih vrst rastlin z redno kontrolo (žetev nadomestnih zasaditev, čistilna košnja invazivnih rastlin in odstranjevanje z izruvanjem).

(12)Pred začetkom gradnje je treba celotno gradbišče na območju Košenjaka vidno razmejiti (opozorilni trak, ki označuje območje delovnega pasu).

(13)V času gradnje se zagotovijo vsi potrebni varnostni ukrepi in taka organizacija na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi, ob nezgodi pa se zagotovi takojšnje ukrepanje ustrezno usposobljenih delavcev.

(14)Gradnja se organizira tako, da se prepreči vnos tujerodnih invazivnih rastlin. Vsa gradbena mehanizacija mora biti pred dostavo na gradbišče skrbno očiščena in oprana. Potrebno je preverjanje izvora gradbenega in nasipnega materiala, navoženega z drugih območij; lahko se uporablja samo gradbeni material, ki ne vsebuje delov rastlin ali semen invazivnih tujerodnih vrst.

(15)Zaradi preprečitve razraščanja tujerodnih rastlin je treba dela opraviti v najkrajšem možnem času, po končani gradnji pa zaradi gradnje razgaljene površine takoj sanirati.

(16)Gradnjo je treba organizirati v dnevnem času. V nočnem času se lahko izvajajo le tista dela, ki jih je za zagotavljanje ustreznosti treba opraviti v eni kampadi (betoniranje posameznega temelja VA). Osvetljevanje gradbišča je dovoljeno le za potrebe varnosti gradbiščnih delavcev (v času megle).

(17)Investitor o začetku del najmanj 14 dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo narave.