12. člen

(1)Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, načrtovane s to uredbo, mora vsebovati načrt krajinske arhitekture, ki vključuje predvsem oblikovalske in načrtovalske rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa na območju montažnih platojev, rešitve v zvezi z urejanjem in rekultivacijo gradbiščnih platojev in začasnih deponij materiala ter s sanacijo gozdnega roba in sanacijo živic v odprti krajini. Vse zasaditve se izvedejo z lokalno značilnimi rastlinskimi in travnatimi vrstami.

(2)Platoji na vseh treh stojiščih se projektirajo v najmanjšem potrebnem obsegu in čim bolj prilagojeno poteku obstoječega terena, tako da nastane čim manj usekov in nasipov in je obseg odstranitve obstoječe gozdne vegetacije čim manjši. Kolikor je to mogoče je treba ohranjati gozdno zarast na površinah ob stojiščih, ki so v vidnem stiku s poselitvijo in turističnimi točkami (vedute s pomembnih točk opazovanja).

(3)Oblikovanje reliefa: – relief se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami z doslednim vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter zveznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječi relief, tako da se zagotovi čim naravnejši videz; – vkopi ob načrtovanih cestah se oblikujejo tako, da se omogoči izvedba sanacijskih zasaditev. Vse vkopne brežine se izvedejo čim bolj neporavnano s spreminjajočim se naklonom, ohranjenim naravnim lomom skale in zemljatimi skalnimi žepi.

(4)Vse nasipne in vkopne brežine montažnih platojev in dostopnih cest se ob koncu gradnje humusirajo oziroma rekultivirajo v skladu z rešitvami v načrtu krajinske arhitekture. Po končani gradnji se rekultivirajo tudi vse tiste površine, ki pri obratovanju niso potrebne, vključno s površinami predhodno odstranjenih platojev za potrebe gradbišča in začasno odlaganje materiala.

(5)Pred gradnjo kablovoda se v celotnem delovnem pasu odstrani obstoječa zarast. Obvodno in obrežno rastje, rastje na območjih naravnih vrednot, rastje na kmetijskih zemljiščih in rastje v gozdu se odstrani samo na mestih, kjer je to potrebno zaradi gradnje kablovoda. Sečnja se opravi selektivno tako, da se v čim večjem obsegu ohranijo vitalna srednje velika in velika drevesa.

(6)V tamponski coni med mejnim sestojem gozda in odprtimi prostori vetrnih agregatov se oblikuje mehak gozdni rob (v skupni dolžini približno 1500 m) tako, da se v smeri od vetrnega agregata proti gozdu najprej izvede sajenje grmovnic in nizkega drevja ter v nadaljevanju večjih dreves, s čimer se doseže sestojna streha v obliki parabole. Novo načrtovani gozdni rob mora biti valovit ter višinsko in vodoravno členjen. Območja začasnih gradbenih platojev ob agregatih in območja začasnega deponiranja materiala se po končani gradnji pogozdijo. Sadijo naj še plodonosne lokalno značilne listopadne vrste, da se obogatijo borni prehranski pogoji za gozdno favno. Pri izdelavi zasaditvenega načrta in njegovi izvedbi je treba zagotoviti sodelovanje strokovnjaka s področja gozdarstva.

(7)Varovalni pas v širini 1 m na obeh straneh od osi kablovoda se z drevnino ne zasaja, temveč samo humusira in zatravi.

(8)Zasaditve in zatravitve, s katerimi se utrjujejo tla in varuje gozdni rob ter izvede rekultivacija kmetijskih površin, se izvedejo takoj po končanih gradbenih delih na posameznih odsekih trase cest in kablovoda ter območjih montažnih platojev.

(9)Barvanje vetrnih agregatov se izvede z nesvetlečo barvo v svetlo sivem odtenku, brez poslikav, logotipov in podobnih oznak.