Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-2)

(1)Ta zakon določa pogoje za opravljanje detektivske dejavnosti, pristojnosti Detektivske zbornice Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica), disciplinsko odgovornost detektivov, pridobitev licence, varnostno preverjanje, mirovanje statusa, prenehanje veljavnosti in odvzem licence, izbris iz evidence, usposabljanje, detektivski izpit, pravice in dolžnosti detektiva, opravljanje detektivske dejavnosti tujih detektivov, pritožbe zoper delo detektivov, nadzor, evidence in druga vprašanja, ki se nanašajo na področje detektivske dejavnosti.

(2)Ta zakon določa splošna pravila, ki urejajo izvajanje pravice do svobode ustanavljanja ponudnikov storitev in prostega čezmejnega opravljanja storitev v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2006/123/ES z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L, št. 376 z dne 27. 12. 2006, str. 36).

(1)Detektivska dejavnost je pridobivanje in obdelava podatkov in informacij ter sporočanje informacij naročniku, kadar se podatki in informacije nanašajo na delovno področje detektiva in se pri tem uporabljajo upravičenja detektiva po tem zakonu, ter svetovanje na področju preprečevanja kaznivih ravnanj.

(2)Detektivska dejavnost je regulirana gospodarska dejavnost, namenjena naročnikom detektivskih storitev, ki jo Republika Slovenija regulira zaradi varovanja javnega reda, javne varnosti, osebne varnosti in dostojanstva naročnikov, tretjih oseb in oseb, ki neposredno opravljajo detektivsko dejavnost. Regulacijo po tem zakonu vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(1)Detektivsko dejavnost lahko opravljajo fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje detektivske dejavnosti v skladu s tem zakonom.

(2)Detektivsko dejavnost opravlja detektiv oziroma detektivka individualno kot svobodni poklic (v nadaljnjem besedilu: detektiv) ali kot samostojni podjetnik posameznik oziroma samostojna podjetnica posameznica, ki na trgu samostojno opravlja detektivsko dejavnost v okviru organiziranega podjetja (v nadaljnjem besedilu: detektiv podjetnik).

(3)Detektivsko dejavnost lahko opravlja pravna oseba, ki se ustanovi v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (v nadaljnjem besedilu: detektivska družba).

(4)Detektiv lahko opravlja svoj poklic tudi na podlagi delovnega razmerja pri detektivu podjetniku ali v detektivski družbi (v nadaljnjem besedilu: zaposleni detektiv).

(5)Detektiv podjetnik in detektivska družba lahko opravljata detektivsko dejavnost le, če jo registrirata kot glavno dejavnost.

(6)Detektiv, detektiv podjetnik in detektivska družba morajo biti lastniki ali najemniki poslovnih prostorov v Republiki Sloveniji. Šteje se, da detektiv izpolnjuje obveznost iz prejšnjega stavka, če ima kot poslovni subjekt registrirano opravljanje detektivske dejavnosti na naslovu stalnega ali začasnega prebivališča v skladu z zakonom, ki ureja vodenje in vzdrževanje Poslovnega registra Slovenije.

(7)Določbe tega zakona, ki se nanašajo na detektiva, veljajo tudi za detektiva podjetnika in zaposlenega detektiva, če s tem zakonom ni določeno drugače.

(1)Firma detektiva podjetnika vsebuje ime in priimek detektiva podjetnika, skrajšano oznako, da gre za samostojnega podjetnika (s. p.), oznako »detektivska dejavnost« in morebitne dodatne sestavine.

(2)Firma detektivske družbe mora vsebovati navedbo »detektivska družba«.

(1)Pravico opravljanja detektivske dejavnosti pridobi detektiv z vpisom v evidenco detektivov.

(2)Pravico opravljanja detektivske dejavnosti pridobi detektivska družba z vpisom v evidenco detektivskih družb.

(3)Postopek za vpis v evidenco detektivov se začne z vložitvijo predloga fizične osebe, ki namerava opravljati detektivsko dejavnost v eni od oblik iz drugega in četrtega odstavka 3. člena tega zakona. Predlog mora vsebovati naslednje podatke: 1. ime in priimek za fizično osebo; ime oziroma firmo fizične osebe, ki bo na trgu samostojno opravljala detektivsko dejavnost v okviru organiziranega podjetja; 2. enotno matično številko občana za fizično osebo (v nadaljnjem besedilu: EMŠO), matično številko fizične osebe, ki bo na trgu samostojno opravljala detektivsko dejavnost v okviru organiziranega podjetja; 3. naslov stalnega in začasnega prebivališča fizične osebe, sedež in poslovni naslov fizične osebe, ki bo na trgu samostojno opravljala detektivsko dejavnost v okviru organiziranega podjetja, in poslovni naslov podružnice; 4. kontaktno številko telefona in kontaktni naslov elektronske pošte fizične osebe oziroma fizične osebe, ki bo na trgu samostojno opravljala detektivsko dejavnost v okviru organiziranega podjetja in podružnice; 5. dokazilo o izpolnjevanju pogoja iz šestega odstavka 3. člena tega zakona; 6. naslov in raven pridobljene izobrazbe; 7. dokazilo o zavarovanju odgovornosti za škodo; 8. pisno izjavo detektiva podjetnika oziroma detektivske družbe, iz katere izhaja, da bo fizična oseba, ki predlaga vpis v evidenco detektivov, opravljala delo v obliki delovnega razmerja pri detektivu podjetniku oziroma detektivski družbi, ki je podala izjavo.

(4)Postopek za vpis v evidenco detektivskih družb se začne z vložitvijo predloga zakonitega zastopnika pravne osebe, ki namerava opravljati detektivsko dejavnost. Predlog mora vsebovati naslednje podatke: 1. ime in priimek ter naslov stalnega in začasnega prebivališča vsakega družbenika in poslovodje; 2. ime oziroma firmo, sedež in poslovni naslov družbe in poslovni naslov podružnice; 3. kontaktno številko telefona in kontaktni naslov elektronske pošte pravne osebe in podružnice; 4. dokazilo o izpolnjevanju pogoja iz šestega odstavka 3. člena tega zakona; 5. ime in priimek ter naslov stalnega in začasnega prebivališča osebe, ki je pooblaščena za zastopanje; 6. izvod družbene pogodbe.

(5)Zbornica v postopku odločanja o vpisu v evidenco detektivov zaradi preverjanja izpolnjevanja pogojev po tem zakonu za opravljanje detektivske dejavnosti pridobi za predlagatelja iz tretjega odstavka tega člena dokazilo o opravljenem detektivskem izpitu, podatek o datumu in številki izdane licence za detektiva, podatek o državljanstvu in dokazilo o registraciji detektivske dejavnosti kot glavne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: dokazilo o registraciji detektivske dejavnosti) za fizično osebo, ki bo na trgu samostojno opravljala detektivsko dejavnost v okviru organiziranega podjetja. V skladu z namenom iz prejšnjega stavka pridobi zbornica v postopku odločanja o vpisu v evidenco detektivskih družb dokazilo o registraciji detektivske dejavnosti tudi za predlagatelja iz četrtega odstavka tega člena.

(6)Zbornica si preskrbi po uradni dolžnosti podatke iz prejšnjega odstavka iz evidenc, ki jih vodi v skladu s tem zakonom. Enako ravna glede pridobivanja podatkov, ki jih vodi v uradni evidenci državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila. Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil so dolžni zahtevane podatke brezplačno posredovati zbornici takoj oziroma najkasneje v 15 dneh, če ni v predpisu, ki ureja uradno evidenco, drugače določeno.

(7)Če predlog ne vsebuje vseh podatkov iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena, zbornica najpozneje v petih delovnih dneh od prejema predloga predlagatelja pisno pozove, naj predlog dopolni v določenem roku. Če predlagatelj predloga v določenem roku ne dopolni ali ga ne dopolni ustrezno, zbornica predlog zavrže.

(8)Zbornica opravi vpis v evidenco detektivov oziroma evidenco detektivskih družb najkasneje v 15 dneh od prejema popolnega predloga iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena. O opravljenem vpisu v evidenco detektivov oziroma evidenco detektivskih družb izda zbornica predlagatelju iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena potrdilo praviloma istega dne, ko je predlagatelj vložil predlog za vpis, najpozneje pa v treh delovnih dneh po opravljenem vpisu.

(9)Če zbornica na podlagi vloženega predloga ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji za vpis v evidenco detektivov ali evidenco detektivskih družb, predlog zavrne.

Če ta zakon ne določa drugače, se za ustanovitev in poslovanje detektiva podjetnika in detektivske družbe uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe.

(1)Pri detektivu in v detektivski družbi se lahko opravlja detektivsko pripravništvo zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje detektivske dejavnosti.

(2)Detektivsko pripravništvo se lahko opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Detektivsko pripravništvo traja šest mesecev.

(3)Detektivski pripravnik se usposablja pod stalnim neposrednim nadzorom detektiva (mentorja). Detektiv pripravnik pod stalnim neposrednim nadzorom detektiva (mentorja) ne sme izvajati upravičenj detektiva po tem zakonu.

(4)Osebe morajo biti pred opravljanjem detektivskega pripravništva varnostno preverjene v skladu z določbami tega zakona.

(1)Detektiv in detektivska družba morata imeti pred opravljanjem detektivske dejavnosti in ves čas opravljanja detektivske dejavnosti zavarovano odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati naročniku ali tretjim osebam in izvira iz opravljanja detektivske dejavnosti.

(2)O višini zavarovalne vsote se v skladu s predpisi, ki urejajo zavarovalništvo, za posamezen zavarovalni primer ali za vse zavarovalne primere v zavarovalnem letu dogovorita zavarovalnica in detektiv, ki opravlja detektivsko dejavnost.

(3)Višina zavarovalne vsote ne sme biti nižja od 42.000 eurov za posamezen zavarovalni primer oziroma 84.000 eurov za vse zavarovalne primere v zavarovalnem letu.

(4)Zavarovanje iz prvega odstavka tega člena mora kriti odgovornost za ravnanje vseh oseb, ki opravljajo detektivsko dejavnost.

(1)Zbornica je pravna oseba javnega prava. Detektivi se obvezno združujejo v zbornico.

(2)Organi zbornice so: – skupščina; – upravni odbor; – predsednik zbornice; – nadzorni odbor; – častno razsodišče in – drugi organi, ki jih določa statut.

(3)Zbornica sprejme svoj statut, s katerim se v skladu s tem zakonom podrobneje določijo: 1. sedež zbornice; 2. naloge zbornice, ki jih zbornica opravlja neposredno in organizacija zbornice; 3. sestava organov zbornice, temeljne določbe o volitvah oziroma imenovanjih, mandati organov, pravila delovanja organov in njihove naloge; 4. pravice, obveznosti in odgovornosti članov zbornice; 5. prenehanje članstva v zbornici; 6. način zagotavljanja finančnih sredstev za delovanje zbornice; 7. način določanja višine članarine; 8. disciplinska odgovornost detektivov in 9. naloge, ki jih opravlja zbornica na podlagi javnega pooblastila v skladu s tem zakonom.

(4)Statut se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani zbornice.

(5)Zbornica pred objavo posreduje statut ministrstvu v soglasje.

(1)Zbornica opravlja naslednje naloge: 1. sprejema kodeks poklicne etike; 2. predlaga ministrstvu program strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja, poklicne standarde in kataloge strokovnih znanj in spretnosti ter način opravljanja detektivskega izpita; 3. predlaga ministrstvu obrazec detektivske izkaznice; 4. organizira in izvaja obdobna usposabljanja detektivov; 5. podeljuje in odvzema licenco za opravljanje detektivske dejavnosti in detektivsko izkaznico; 6. opravlja naloge po zakonu, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev; 7. vodi s tem zakonom predpisane evidence in pridobiva podatke za potrebe njihovega zbiranja oziroma vnosa v evidence; 8. opravlja strokovni nadzor nad delom detektivov in detektivskih družb; 9. vodi pritožbene postopke zoper detektive in 10. opravlja druge naloge, če zakon tako določa.

(2)Naloge iz 4., 5., 6., 7., 8. in 9. točke prejšnjega odstavka opravlja zbornica na podlagi javnega pooblastila.

(3)Zbornica o opravljanju nalog na podlagi javnega pooblastila pisno poroča ministrstvu do 31. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto. Ministrstvo vsako leto do 30. junija oblikuje mnenje k poročilu iz prejšnjega stavka.

(4)Zoper odločbo, ki jo izda zbornica na podlagi javnega pooblastila, imajo stranke v postopku pravico do pritožbe, o kateri na drugi stopnji odloča ministrstvo.

(1)Nadzor nad izvajanjem nalog, ki jih zbornica opravlja kot javno pooblastilo po določbah tega zakona, izvaja ministrstvo.

(2)Naloge nadzorstva nad izvajanjem nalog, ki jih zbornica opravlja z javnim pooblastilom, izvaja komisija, ki jo izmed javnih uslužbencev zaposlenih na ministrstvu, s sklepom, v katerem se določi obseg nadzora, imenuje minister, pristojen za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: minister).

(3)Komisija ima v okviru nadzora nad izvajanjem nalog, ki jih zbornica izvaja kot javno pooblastilo, pravico udeleževati se sej organov zbornice, na njih razpravljati ter predlagati obravnavanje določenih zadev.

(4)Ministrstvo lahko javno pooblastilo zbornici odvzame, če ta: 1. nezakonito ali neupravičeno opravi vpis v evidenco detektivov ali evidenco detektivskih družb; 2. nezakonito ali neupravičeno podeli ali odvzame licenco za opravljanje detektivske dejavnosti; 3. v skladu s tem zakonom ne vodi evidenc, ne pridobiva podatkov iz uradnih evidenc za potrebe ugotavljanja izpolnjevanja pogojev po tem zakonu za opravljanje detektivske dejavnosti ali ne vzdržuje evidenc, ki jih mora voditi po tem zakonu; 4. ne spoštuje rokov in postopkov, ki urejajo priznavanje poklicnih kvalifikacij tujim detektivom za opravljanje reguliranih poklicev; 5. za vodenje in odločanje v upravnih postopkih in postopkih priznavanja poklicnih kvalifikacij nima za to usposobljene osebe; 6. v skladu s tem zakonom ne organizira in izvaja obdobnih usposabljanj detektivov; 7. ne opravlja strokovnega nadzora nad delom detektivov, ali 8. ne vodi pritožbenih postopkov zoper detektive.

(5)Če ministrstvo ugotovi nepravilnosti iz prejšnjega odstavka, zbornico na to opozori in ji določi rok za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Rok za odpravo nepravilnosti ne sme biti daljši od 15 dni.

(6)Če zbornica v roku iz prejšnjega odstavka ne odpravi nepravilnosti, ji ministrstvo javno pooblastilo odvzame z odločbo, zoper katero pritožba ni dovoljena, dovoljen pa je upravni spor. V primeru odvzema javnega pooblastila naloge zbornice iz 4., 5., 6., 7., 8. in 9. točke prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona prevzame ministrstvo. S tem preneha tudi obveznost članstva.

(7)Zbornica mora v 30 dneh od dokončnosti odločbe o odvzemu javnega pooblastila ministrstvu brezplačno prenesti vso dokumentacijo in evidence v elektronski obliki in na papirju, ki jih ima in vodi v zvezi z izvajanjem nalog javnega pooblastila.

(8)Za vodenje in odločanje v postopku odvzema javnega pooblastila se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

(1)Zbornica na lastno pobudo ali na zahtevo ministrstva izvaja redni in izredni strokovni nadzor nad delom detektivov in detektivskih družb.

(2)Strokovni nadzor zbornice se uvede z namenom ugotavljanja dejanskega stanja in vseh okoliščin, povezanih z: – izpolnjevanjem pogojev iz tega zakona za ohranitev statusa detektiva in detektivske družbe; – izpolnjevanjem obveznosti vodenja evidenc detektiva, določenih s tem zakonom; – pravočasnim in točnim sporočanjem okoliščin in sprememb okoliščin, ki vplivajo na pravico do opravljanja detektivske dejavnosti; – izpolnjevanjem članskih obveznosti detektiva do zbornice.

(3)Zbornica za potrebe ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz tega zakona za ohranitev statusa detektiva in detektivske družbe lahko pridobiva in obdeluje naslednje podatke o detektivu ali detektivski družbi: – podatek o določitvi šifre glavne dejavnosti v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti od upravljavca poslovnega registra in – podatek o lokaciji poslovnega prostora, ki se uporablja za opravljanje detektivske dejavnosti od upravljavca davčnega registra.

(4)Minister predpiše način in vsebino izvajanja strokovnega nadzora zbornice.

(1)Detektiv mora vestno opravljati detektivsko dejavnost in je odgovoren za kršitve dolžnosti pri njenem opravljanju.

(2)S statutom zbornice se določijo dejanja, ki pomenijo kršitev vestnega opravljanja detektivske dejavnosti.

(1)V disciplinskih postopkih zoper detektive se lahko izrečeta disciplinska ukrepa: – pisni opomin, – denarna kazen.

(2)Disciplinska ukrepa iz prejšnjega odstavka se podrobneje uredita s statutom zbornice.

(1)Pobudo za uvedbo disciplinskega postopka lahko poda nadzorni odbor zbornice, član zbornice ali posameznik, ki meni, da je detektiv kršil dolžnosti pri opravljanju detektivske dejavnosti.

(2)Zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka lahko poda minister. Na podlagi pisno vložene zahteve iz prejšnjega stavka se disciplinski postopek mora uvesti.

(3)V disciplinskem postopku mora detektiv, zoper katerega teče postopek, imeti možnost, da se izjavi glede kršitev, zaradi katerih se postopek vodi.

(4)V disciplinskih zadevah zoper detektiva odloča disciplinska komisija prve stopnje. Predsednika in člane disciplinske komisije prve stopnje, ki so detektivi, izvoli skupščina zbornice iz vrst detektivov za čas, ki ga določa statut.

(5)Zoper odločbo disciplinske komisije prve stopnje lahko detektiv v 15 dneh od njene vročitve vloži pritožbo, o kateri odloča disciplinska komisija druge stopnje, ki jo imenuje predsednik zbornice. Za člane disciplinske komisije druge stopnje se imenujejo dva predstavnika zbornice, od katerih je eden podpredsednik zbornice, in predstavnik ministrstva. Predsednik disciplinske komisije druge stopnje je podpredsednik zbornice.

(6)Kandidate za člane disciplinske komisije druge stopnje ministrstva s sklepom imenuje minister za štiri leta in so lahko znova imenovani.

(7)Izvedbo disciplinskega postopka in delovanje disciplinskih organov iz tega člena podrobneje uredi zbornica s statutom.

(1)Zbornica podeli licenco za opravljanje detektivske dejavnosti posamezniku s certifikatom o licenci. Certifikat o licenci vsebuje podatke o podeljevalcu certifikata, pravni podlagi za podelitev certifikata in podpis pooblaščene osebe podeljevalca certifikata ter o detektivu, ki vsebujejo ime in priimek imetnika licence, naslov stalnega in začasnega prebivališča, številko licence ter kraj in datum izdaje certifikata.

(2)Ob vpisu v evidenco detektivov izda zbornica detektivu izkaznico, s katero se detektiv predstavlja in izkazuje upravičenost za opravljanje detektivske dejavnosti. Detektivska izkaznica vsebuje podatke o izdajatelju izkaznice, fotografijo detektiva, številko licence, ime in priimek, EMŠO, datum izdaje in podpis pooblaščene osebe izdajatelja izkaznice.

(3)Obliko in ceno certifikata o licenci in detektivske izkaznice določi minister.

(4)Detektiv ima med opravljanjem detektivske dejavnosti pri sebi detektivsko izkaznico, ki jo mora pokazati na zahtevo osebe, na katero se nanašajo detektivova upravičenja, policista ali inšpektorja.

(1)Vloga za pridobitev licence in za izdajo detektivske izkaznice se vloži pri zbornici. K vlogi se priložijo pisna dokazila o izpolnjevanju s tem zakonom predpisanih pogojev za podelitev licence.

(2)Vloga prosilca mora vsebovati: 1. ime in priimek; 2. datum in kraj rojstva; 3. državljanstvo; 4. naslov stalnega in začasnega prebivališča; 5. EMŠO; 6. kontaktno številko telefona in kontaktni naslov elektronske pošte; 7. dokazilo, da ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih prve stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, ali da je v tujini končal primerljivo izobraževanje, ki se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju ali z odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlovanja ali z odločbo o nostrifikaciji; 8. dokazilo o opravljenem detektivskem izpitu; 9. dokazilo, da v zadnjih dveh letih pred vložitvijo vloge ni opravljal nalog policista, pooblaščene uradne osebe v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji ali obveščevalno varnostni službi ministrstva, pristojnega za obrambo; 10. dokazilo o plačilu stroškov za pridobitev certifikata o licenci, detektivske izkaznice; 11. dokazilo o plačilu predpisane upravne takse v skladu z zakonom, ki ureja upravne takse; 12. ime oziroma firmo, sedež in poslovni naslov pravne osebe ali ime in priimek, EMŠO ter naslov stalnega in začasnega prebivališča fizične osebe – pooblaščenca oziroma zastopnika, če prosilec želi, da v njegovem imenu ureja vse postopke v zvezi s podelitvijo licence, kot tudi v primeru prekinitve postopka ali umika vloge; 13. fotografijo; 14. lastnoročni podpis.

(3)Državni organi, samoupravne lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil, od katerih zbornica med odločanjem o podelitvi licence in izdaji detektivske izkaznice zbira podatke iz drugega odstavka tega člena, morajo zbornici zahtevane podatke brezplačno posredovati najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve.

Prosilec lahko pridobi licenco, če izpolnjuje naslednje pogoje: 1. je državljan Republike Slovenije ali države članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije; 2. je poslovno sposoben; 3. ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih prve stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, ali je v tujini končal primerljivo izobraževanje, ki se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju ali z odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlovanja ali z odločbo o nostrifikaciji; 4. ima opravljen izpit za detektiva; 5. je varnostno preverjen in nima varnostnih zadržkov; 6. da zoper njega v obdobju zadnjih dveh let ni bil izrečen ukrep pogojnega odvzema licence ali odvzema licence in ukrep prepovedi ponovne pridobitve licence, izrečen z odločbo o odvzemu licence, ki še traja; 7. v zadnjih dveh letih pred vložitvijo vloge ni opravljal nalog policista, pooblaščene uradne osebe v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji ali obveščevalno varnostni službi ministrstva, pristojnega za obrambo.

(1)Varnostno preverjanje je poizvedba, ki jo opravi ministrstvo in katere namen je zbrati podatke o morebitnih varnostnih zadržkih iz 20. člena tega zakona. Varnostno preverjanje se opravi za: – osebo, ki bo opravljala detektivsko pripravništvo; – prosilca za pridobitev licence za opravljanje detektivske dejavnosti.

(2)Varnostno preverjanje za osebi iz prejšnjega odstavka se opravi z njunim pisnim soglasjem. Za osebo, ki ne da pisnega soglasja za opravo varnostnega preverjanja, se šteje, da ne izpolnjuje pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti.

(3)Varnostno preverjanje mora biti opravljeno: – pred začetkom opravljanja detektivskega pripravništva za osebo iz prve alineje prvega odstavka tega člena; – pred izdajo licence za opravljanje detektivske dejavnosti za osebo iz druge alineje prvega odstavka tega člena.

(4)Varnostno preverjanje se opravi tudi kasneje, če je podan sum obstoja varnostnih zadržkov iz 20. člena tega zakona. Kasnejše varnostno preverjanje se opravi na predlog ministrstva, zbornice, inšpektorata ministrstva, pristojnega za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat), ali policije. Za osebo, ki ne da pisnega soglasja za opravo kasnejšega varnostnega preverjanja, se šteje, da ne izpolnjuje pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti.

(5)Varnostno preverjanje za osebi iz prvega odstavka tega člena se opravi na zahtevo: – detektiva ali zakonitega zastopnika detektivske družbe, pri katerem bo oseba opravljala detektivsko pripravništvo, ob izkazanem pisnem soglasju osebe, ki jo je treba varnostno preveriti in – zbornice za prosilca za pridobitev licence za opravljanje detektivske dejavnosti, ob izkazanem pisnem soglasju osebe, ki jo je treba varnostno preveriti.

(6)Podatki, ki se smejo pridobivati v postopku varnostnega preverjanja, so: – podatek o pravnomočni sodni odločbi za kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, in o pravnomočni odločbi o prekršku prekrškovnega organa oziroma sodišča; – podatek o kazenskem postopku za kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, in postopku o prekršku.

(7)Ministrstvo pridobiva podatke od organov, ki so pristojni za vodenje evidenc v zvezi z dejanji iz 20. člena tega zakona.

(8)Sodišča, prekrškovni in drugi organi so ministrstvu dolžni posredovati podatke o obstoju varnostnih zadržkov.

(9)Ministrstvo o ugotovitvah varnostnega preverjanja obvesti vlagatelja zahteve za varnostno preverjanje.

(10)Minister predpiše postopek varnostnega preverjanja.

(1)Varnostni zadržki so ugotovitve varnostnega preverjanja, iz katerega izhaja: – da je oseba pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti; – da je oseba pravnomočno obsojena za drugo kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, na kazen zapora v trajanju več kot tri mesece; – da je oseba najmanj trikrat s pravnomočno odločbo spoznana za odgovorno za prekrške zoper javni red in mir z elementi nasilja, ali za prekrške po predpisih, ki urejajo proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, ali za prekrške po predpisih, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, če se prekrški nanašajo na obdelavo osebnih podatkov brez podlage v zakonu ali osebne privolitve posameznika in ji je bila zaradi teh prekrškov izrečena globa, ali – da obstaja utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe za opravljanje detektivske dejavnosti.

(2)Utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe je podan, če se na podlagi ugotovljenih dejstev iz kazenskih postopkov ali postopkov za prekrške lahko sklepa, da bo oseba nezakonito in nestrokovno opravljala detektivsko dejavnost. Pri presoji se na podlagi načela sorazmernosti upoštevajo okoliščine in teža storitve posameznih dejanj oziroma kršitev, vrsta in višina predpisane sankcije, čas, ki je pretekel od storitve, vpliv na varstvo človekovih pravic in svoboščin, starost osebe v času storitve oziroma kršitve, povezava med dejanjem in nalogami, ki jih v detektivski dejavnosti opravlja.

(3)Za osebo, ki že opravlja detektivsko dejavnost, je utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti podan tudi, če: – je proti njej vložen obtožni predlog, na podlagi katerega je razpisana glavna obravnava ali je proti njej vložena pravnomočna obtožnica, ki je bila vložena brez preiskave ali je zoper njo pravnomočno uvedena preiskava, in sicer v vseh primerih za kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, ki ga je storil v povezavi z opravljanjem detektivske dejavnosti, ali – je bila najmanj dvakrat s pravnomočno odločbo spoznana za odgovorno za prekrške, zaradi katerih se lahko po tem zakonu odvzame licenca in ji je bila izrečena globa.

(4)Varnostno preverjanje se prekine do pravnomočne odločitve: – če je proti osebi vložen obtožni predlog, na podlagi katerega je razpisana glavna obravnava ali je proti njej vložena pravnomočna obtožnica, ki je bila vložena brez preiskave, ali je zoper njo pravnomočno uvedena preiskava, in sicer v vseh primerih za kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti in za katerega je mogoče izreči kazen zapora več kot dve leti, ali – če je oseba v postopku zaradi prekrška zoper javni red in mir z elementi nasilja, prekrška po predpisih, ki urejajo proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, ali prekrška po predpisih, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, če se prekršek nanaša na obdelavo osebnih podatkov brez podlage v zakonu ali osebne privolitve posameznika, in ji je bila zaradi teh prekrškov že izrečena globa.

(5)Varnostni zadržki prenehajo z izbrisom pravnomočne odločitve iz kazenske ali prekrškovne evidence oziroma s prenehanjem razlogov iz drugega in tretjega odstavka tega člena.

(1)Detektiv lahko v primeru začasne nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov ali izrabe materinskega, očetovskega ali starševskega dopusta zahteva mirovanje statusa za obdobje, dokler trajajo razlogi za mirovanje statusa.

(2)Detektiv ne more zahtevati mirovanja statusa iz bolezenskih razlogov za obdobje, krajše od šestih mesecev.

(3)O mirovanju statusa po tem členu izda zbornica odločbo na podlagi zahteve detektiva, s katero ugotovi izpolnjevanje razlogov za mirovanje statusa.

(4)Detektiv mora v osmih dneh po vročitvi odločbe iz prejšnjega odstavka vrniti detektivsko izkaznico zbornici, ta pa jo deponira.

(5)Detektiv ne sme opravljati detektivske dejavnosti v obdobju mirovanja statusa.

(6)Po izteku razlogov za mirovanje zbornica vrne detektivsko izkaznico na zahtevo njenega imetnika.

(7)V obdobju mirovanja statusa je detektiv oproščen obveznosti zavarovanja odgovornosti iz 8. člena tega zakona in udeležbe na obdobnem usposabljanju iz 32. člena tega zakona.

Licenca preneha veljati, če: – detektiv pisno izjavi, da ne bo več opravljal detektivske dejavnosti; – detektiv umre.

(1)Zaradi varovanja javnega reda, javne varnosti, varstva naročnikov in tretjih oseb lahko zbornica z odločbo izreče: – odvzem licence; – pogojni odvzem licence (preizkusna doba); – prepoved opravljanja detektivske dejavnosti.

(2)Zbornica pri presoji ukrepov iz prejšnjega odstavka ugotavlja okoliščine in težo posameznih ravnanj oziroma kršitev, število kršitev, vrsto in višino sankcije, čas, ki je potekel od storitve, ogroženost javnega interesa, nastanek ali verjetnost nastanka škodljivih posledic in vpliv na varnost ljudi in premoženja ter odloči v skladu z načelom sorazmernosti.

(3)Detektiv, ki mu je izrečen odvzem licence, mora najkasneje v osmih dneh od pravnomočnosti odločbe o odvzemu licence o tem obvestiti naročnike, za katere je v času odvzema opravljal detektivsko dejavnost.

(1)Zbornica odvzame licenco detektivu, če: 1. zaradi njegovega nezakonitega dela obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, javni red, javno varnost ali premoženje večje vrednosti oziroma obstaja hujša grožnja javnemu interesu, kršitev pravic naročnikov ali drugih posameznikov, 2. ugotovi, da so za detektiva podani varnostni zadržki iz prvega odstavka 20. člena tega zakona, 3. ugotovi, da so podatki in dokazila, na podlagi katerih je licenca izdana, neresnični ali netočni, 4. je postavljen pod skrbništvo, tako da ne more samostojno opravljati nobenih pravnih poslov, bistvenih za opravljanje detektivske dejavnosti, 5. je detektivu izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja detektivske dejavnosti ali 6. je detektivu izrečen pogojni odvzem licence in je bil v preizkusni dobi na podlagi nove kršitve, za katero je mogoče izreči pogojni odvzem, ponovno kaznovan z globo.

(2)Z odločbo o odvzemu licence zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka se prepove ponovna pridobitev licence za čas od enega do štirih let od pravnomočnosti odločbe o odvzemu licence.

(1)Zbornica izreče detektivu pogojni odvzem licence, če: 1. opravlja detektivsko dejavnost brez pisnega pooblastila naročnika ali opravlja vročanje brez odredbe sodišča (prvi odstavek 33. člena tega zakona), 2. prenese pooblastilo na drugega detektiva brez predhodnega pisnega soglasja naročnika (drugi odstavek 33. člena tega zakona), 3. zbira informacije, ki jih ni upravičen zbirati (drugi odstavek 34. člena tega zakona), 4. opravlja naloge, ki so mu prepovedane (40. člen tega zakona) ali 5. mu je z ukrepom inšpektorja izrečena prepoved opravljanja dejavnosti in kljub izrečenemu ukrepu še naprej opravlja dejavnost (2. točka prvega odstavka 55. člena tega zakona).

(2)V odločbi o pogojnem odvzemu licence zbornica izreče odvzem licence, ki pa se ne izvrši, če imetnik licence v času, ki ga določi zbornica in ne sme biti krajši kot tri mesece in ne daljši kot 12 mesecev (preizkusna doba), ne stori nove kršitve, za katero je mogoče izreči pogojni odvzem licence, in mu je za to kršitev izrečena globa.

(3)Zbornica prekliče pogojni odvzem licence, če stori imetnik licence v preizkusni dobi novo kršitev, za katero je mogoče izreči pogojni odvzem licence, in mu je za to kršitev izrečena globa.

(1)Zbornica tujemu detektivu ali tujemu detektivu tretje države prepove opravljanje detektivske dejavnosti, če ugotovi, da so podani razlogi iz 1., 4. in 5. točke prvega odstavka 24. člena tega zakona, ali da so podatki in dokazila, na podlagi katerih je bil vpisan v evidenco detektivov, neresnični ali netočni.

(2)Prepoved opravljanja detektivske dejavnosti traja, dokler obstajajo razlogi, zaradi katerih je bila prepoved izrečena.

(1)Detektiv se izbriše iz evidence detektivov: – s prenehanjem veljavnosti licence, – z odvzemom licence ali – če ne izpolnjuje več pogojev iz tega zakona za opravljanje detektivske dejavnosti.

(2)Zbornica izda odločbo, s katero ugotovi obstoj razloga iz prve ali druge alineje prejšnjega odstavka, v: – petih dneh po seznanitvi z razlogom za prenehanje veljavnosti licence; – treh dneh od pravnomočnosti odločbe o odvzemu licence.

(3)Če detektiv ne izpolnjuje več pogojev iz tega zakona za opravljanje detektivske dejavnosti, ga zbornica pozove, da v primernem roku odpravi pomanjkljivosti. Če detektiv v postavljenem roku ne odpravi pomanjkljivosti, zbornica v petih dneh po izteku postavljenega roka izda odločbo, s katero ugotovi obstoj razloga iz tretje alineje prvega odstavka.

(4)Zbornica izbriše detektiva iz evidence detektivov v osmih dneh od pravnomočnosti odločbe iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.

(1)Detektivska družba se izbriše iz evidence detektivskih družb, če ne izpolnjuje več pogojev iz tega zakona za opravljanje detektivske dejavnosti.

(2)Če detektivska družba ne izpolnjuje več pogojev iz tega zakona za opravljanje detektivske dejavnosti, jo zbornica pozove, naj v primernem roku odpravi pomanjkljivosti. Če detektivska družba v postavljenem roku ne odpravi pomanjkljivosti, zbornica v petih dneh po izteku postavljenega roka izda odločbo, s katero ugotovi obstoj razlogov iz prejšnjega odstavka.

(3)Zbornica izbriše detektivsko družbo iz evidence detektivskih družb v osmih dneh od pravnomočnosti odločbe iz prejšnjega odstavka.

(1)Oseba, ki je bila izbrisana iz evidence detektivov, mora zbornici vrniti certifikat o licenci in detektivsko izkaznico najpozneje v osmih dneh od pravnomočnosti odločbe iz drugega oziroma tretjega odstavka 27. člena tega zakona.

(2)Zbornica certifikat o licenci in detektivsko izkaznico uniči. Če oseba iz prejšnjega odstavka certifikata o licenci in detektivske izkaznice ne vrne, zbornica na svoji spletni strani objavi podatke o njenem imenu in priimku, številki certifikata o licenci in detektivske izkaznice ter datum njenega izbrisa iz evidence detektivov.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko oseba, ki ji je prenehala veljavnost licence zaradi pisne izjave, da ne bo več opravljala detektivske dejavnosti, in zoper njo ni uveden postopek odvzema licence po tem zakonu, zadrži detektivsko izkaznico. Način uničenja detektivske izkaznice za potrebe zadržanja detektivske izkaznice določi minister.

(1)Strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje po tem zakonu pomeni: – strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje kandidata za detektiva in – obdobno usposabljanje detektiva.

(2)Pred opravljanjem detektivskega izpita se kandidat za detektiva strokovno usposablja in izpopolnjuje za pridobitev strokovnih znanj in spretnosti po programu strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja.

(3)Detektiv je strokovno usposobljen, če ima opravljen detektivski izpit ali mu je bila z odločbo priznana poklicna kvalifikacija v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev.

(4)Program strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja, tarifo, kadrovske in materialne pogoje izvajanja programa ter način opravljanja detektivskega izpita predpiše minister.

(5)Strokovno znanje kandidata na detektivskem izpitu ocenjuje komisija zbornice za detektivski izpit, v katero sta imenovana dva člana ministrstva in dva člana zbornice.

(6)Minister, pristojen za notranje zadeve, določi listo članov ministrstva za dobo štirih let, z možnostjo podaljšanja.

(7)Zbornica za vsak detektivski izpit določi predsednika in člane komisije s sklepom.

(1)Ministrstvo lahko za izvajanje strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja kandidata za detektiva z odločbo, na podlagi javnega natečaja podeli javno pooblastilo pravni osebi, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1. je vpisana v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja; 2. ima strokovni delavec, ki pri nosilcu javnega pooblastila vodi strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje, najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih prve stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, ter ima pedagoško-andragoško izpit in strokovni izpit, predpisan za področje izobraževanja; 3. ima zagotovljene predavatelje in druge strokovne delavce, ki izpolnjujejo pogoje, predpisane za posamezna področja strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja; 4. razpolaga s prostori, opremo in učnim gradivom, predpisanim za izvedbo programa in 5. da niso podane okoliščine, iz katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da ne bo ustrezno izvajala programov.

(2)Nosilec javnega pooblastila mora ves čas izpolnjevati pogoje, predpisane v prejšnjem odstavku, in javno pooblastilo izvajati zakonito in pravočasno ter na način, določen s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. Izvajanje predpisanih programov nadzira ministrstvo. Če se pri nadzoru ugotovi, da nosilec javnega pooblastila ne izpolnjuje več pogojev ali javnega pooblastila ne izvaja na način, določen s tem zakonom ali s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, na to opozori nosilca javnega pooblastila, ki je nepravilnosti dolžan odpraviti v enem mesecu. Če nosilec javnega pooblastila v tem roku nepravilnosti ne odpravi, mu ministrstvo javno pooblastilo z odločbo odvzame. Naloge nosilca javnega pooblastila prevzame ministrstvo ali jih z javnim natečajem podeli drugemu nosilcu javnega pooblastila. Nadzor nad izvajalcem strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja kandidata za detektiva lahko predlaga tudi zbornica.

(1)Z obdobnim usposabljanjem detektiv obnovi strokovna znanja in se seznani z novostmi na področju detektivske dejavnosti.

(2)Detektiv se mora udeležiti obdobnega usposabljanja vsaka štiri leta.

(3)Obdobno usposabljanje organizira in izvaja zbornica najmanj enkrat letno.

(4)Minister predpiše vsebino in trajanje obdobnega usposabljanja.

(1)Detektiv opravlja detektivsko dejavnost na podlagi pisnega pooblastila naročnika (v nadaljnjem besedilu: pooblastilo), iz katerega je razvidno delovno področje iz tega zakona, namen in obseg danega pooblastila. V primeru sklenjene pogodbe med detektivom in naročnikom mora biti pooblastilo priloga pogodbe. Detektiv opravlja dejavnost vročanja sodnih pisanj na podlagi odredbe sodišča.

(2)Detektiv lahko prenese pooblastilo na drugega detektiva po predhodnem pisnem soglasju naročnika.

(3)Detektiv podjetnik ali detektivska družba ne smeta podeliti pooblastila svojemu zaposlenemu detektivu, če bi se področje zbiranja informacij ali namen zbiranja informacij nanašalo na notranje zadeve tega detektiva podjetnika ali detektivske družbe.

(1)Detektiv lahko opravlja detektivsko dejavnost na področjih pridobivanja informacij, vročanja pisemskih in drugih pošiljk, svetovanja na področju preprečevanja kaznivih ravnanj, načrtovanja in izvajanja zaščite poslovnih skrivnosti, informacijskih sistemov, ekonomskih in osebnih podatkov in informacij ter druga upravičenja, ki so mu podeljena z zakonom.

(2)Detektiv pridobiva informacije o: 1. osebah, ki so pogrešane ali skrite; 2. o povzročiteljih premoženjskih in nepremoženjskih škod ter gradivu in dejstvih, potrebnih za zavarovanje pravic in upravičenj stranke pred sodišči, drugimi pravosodnimi organi in drugimi organi oziroma organizacijami, ki v postopkih odločajo o teh pravicah; 3. anonimnih pisanjih – o piscih in odpošiljateljih anonimnih pisanj, razen v primerih anonimnih prijav, za katere je z zakonom prepovedano ugotavljanje identitete njihovih prijaviteljev; 4. dolžnikih in njihovem premoženju; 5. predmetih, ki so pogrešani ali izgubljeni; 6. spoštovanju konkurenčne prepovedi in konkurenčne klavzule; 7. uspešnosti in poslovnosti poslovnih subjektov; 8. kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na zasebno tožbo, in o njihovih storilcih; 9. zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zlorabah uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, dela pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog ter o drugih disciplinskih kršitvah in kršilcih v skladu z zakonodajo, ki ureja delovna razmerja.

(3)Detektiv vroča pisemske in druge pošiljke naslovnikom. Kadar vročanje pošiljk urejajo posebni predpisi, mora detektiv izpolnjevati pogoje v skladu s temi predpisi.

(4)Detektiv svetuje na področju preprečevanja kaznivih ravnanj.

(5)Detektiv načrtuje in izvaja zaščito poslovnih skrivnosti, informacijskih sistemov, ekonomskih in osebnih podatkov in informacij.

(1)Detektiv ima naslednja upravičenja: – pridobivanje podatkov od oseb ali iz javno dostopnih virov; – pridobivanje podatkov iz evidenc; – pridobivanje podatkov z osebno zaznavo; – uporaba tehničnih sredstev.

(2)Detektiv lahko opravlja storitve za naročnika samo v okviru detektivovega delovnega področja, določenega v tem zakonu.

(1)Detektiv lahko pridobiva informacije neposredno od osebe, na katero se podatki nanašajo, in od drugih oseb, ki s podatki razpolagajo, če so jih pripravljene dati prostovoljno, ter iz javno dostopnih virov.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek ima detektiv v okviru pooblastila naročnika za izvedbo nadzora zaradi ugotavljanja zlorabe pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe pravico pridobiti navodilo o ravnanju osebe pod nadzorom v času zadržanosti od dela. Detektiv se pri pridobivanju navodila ne sme seznaniti z drugimi podatki zdravstvene dokumentacije, ki se nanašajo na osebo pod nadzorom.

(3)Navodilo o ravnanju osebe pod nadzorom v času zadržanosti od dela je pristojni osebni zdravnik dolžan detektivu posredovati v treh delovnih dneh od prejema detektivove pisne zahteve. Detektiv mora zahtevi priložiti tudi fotokopijo pisnega pooblastila.

(1)Detektiv ima v okviru pisnega pooblastila naročnika ali odredbe sodišča pravico pridobivati podatke iz uradnih evidenc, če je do tega upravičen naročnik ali če to izrecno določa ta ali drug zakon. Detektiv lahko za posamezno osebo obdeluje naslednje osebne podatke, ki so potrebni za opravljanje detektivske dejavnosti: ime in priimek, naslov bivališča, EMŠO ali davčno številko, razen če posamezna točka tega odstavka ne določa drugače. Podatke pridobi iz naslednjih zbirk osebnih podatkov in evidenc: 1. evidence registriranih vozil iz zakona, ki ureja motorna vozila (podatki o posameznem vozilu, ki morajo biti navedeni na prometnem dovoljenju, in o lastniku vozila ali osebi, na katero je vozilo registrirano); 2. informacijskega sistema o ravnanju z izrabljenimi vozili iz uredbe, ki ureja izrabljena vozila (podatke iz poročila o uničenju vozila); 3. centralnega registra prebivalstva iz zakona, ki ureja centralni register prebivalstva (ime in priimek posameznika, EMŠO, državljanstvo, spol, država in kraj rojstva, datum smrti, podatek o prijavljenih stalnih in začasnih prebivališčih v Republiki Sloveniji ter obdobjih prijavljenega prebivanja na teh naslovih, stalnih in začasnih naslovih v tujini ter obdobjih prijavljenega prebivanja na teh naslovih, naslovih za vročanje, ime in priimek ter EMŠO osebe, ki ima ali je imela prijavljeno stalno in začasno prebivališče na enakem naslovu kot posameznik); 4. evidence zavarovancev iz zakona, ki ureja matično evidenco zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (podatke o zaposlitvi, delodajalcu, delovnem mestu, prejšnjih zaposlitvah); 5. evidence o zavarovanih osebah obveznega zdravstvenega zavarovanja iz zakona, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje (ime in priimek osebnega zdravnika zavarovane osebe); 6. slovenskega ladijskega registra iz zakonika, ki ureja pomorstvo (podatke o plovilih in njihovih lastnikih); 7. registra zrakoplovov iz zakona, ki ureja letalstvo (podatke o zrakoplovu, lastniku in načinu pridobitve zrakoplova, uporabniku zrakoplova, če to ni lastnik, hipotekah, vezanih na ta zrakoplov, in drugih pravicah na zrakoplovu ter podatke o spremembah, ki se nanašajo na vsebino registra zrakoplovov); 8. katastra nepremičnin iz zakona, ki ureja kataster nepremičnin (podatki o lastniku nepremičnine, upravljavcu ter podatki o nepremičninah, kjer lastništva še niso vpisana v zemljiško knjigo); 9. evidence izdanih osebnih izkaznic iz zakona, ki ureja osebno izkaznico (fotografija državljana, lastnoročni podpis državljana, ki se zna in zmore podpisati); 10. evidence potnih listin iz zakona, ki ureja potne listine (fotografija državljana, lastnoročni podpis državljana, ki se zna in zmore podpisati).

(2)Podatke iz prejšnjega odstavka je upravljavec zbirke podatkov dolžan detektivu posredovati v osmih dneh od prejema detektivove pisne zahteve. Če se detektivova zahteva nanaša na posredovanje podatkov iz zbirke podatkov iz 1. ali 3. točke prejšnjega odstavka, je upravljavec zbirke podatkov dolžan detektivu posredovati podatke v treh delovnih dneh od prejema detektivove pisne zahteve. Detektiv mora zahtevi priložiti tudi fotokopijo pisnega pooblastila ali odredbe sodišča.

(3)Detektiv sme vpogledati v sodne, tožilske in upravne spise ali si iz njih prepisati podatke, kadar ima po zakonu, ki ureja to področje, enako pravico tudi naročnik, ki ga je za to pooblastil, pri čemer je detektiv upravičen dostopati le do tistih podatkov spisa, s katerimi se sledi namenu zbiranja informacij iz naročnikovega pooblastila.

(4)Če se zbirke podatkov iz prvega odstavka tega člena vodijo v informatizirani obliki, če je zagotovljena tehnična izvedljivost neposrednega elektronskega dostopa do njih in če je taka možnost dostopa z zakonom dovoljena tudi pooblaščenim uporabnikom, lahko detektiv pridobi podatke pri upravljavcu zbirke podatkov na podlagi elektronskega dostopa.

(1)Detektiv lahko pridobiva podatke tudi z osebno zaznavo na javnih krajih ali iz javnih krajev, javno dostopnih odprtih in zaprtih prostorov ter krajev in prostorov, ki so vidni z javno dostopnega kraja in prostora.

(2)Detektiv lahko pridobiva podatke na način iz prejšnjega odstavka na delovnih področjih iz 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 9. točke drugega odstavka 34. člena tega zakona.

(3)Pridobivanje podatkov z osebno zaznavo lahko traja le tako dolgo, dokler ni odkrita kršitev ali dokler na strani naročnika obstaja utemeljena potreba, da se ugotovi dejansko stanje glede področja, na katerem se pridobivajo podatki, vendar največ štiri mesece od podelitve pisnega pooblastila naročnika oziroma sklenitve pogodbe za opravljanje detektivske dejavnosti.

(4)Detektiv lahko izvaja upravičenje po tem členu le v najmanjšem možnem obsegu, kot je potreben za pridobitev podatkov iz delovnega področja, za katerega je pooblaščen, in pri tem ne sme izvajati vsesplošne in neprekinjene osebne zaznave.

(5)Detektiv pri izvajanju upravičenja po tem členu ne sme posegati v zasebni prostor in zasebni zaprti prostor. Zasebni prostor iz prejšnjega stavka vključuje tudi zasebni prostor, ki ga je posameznik s postavitvijo kakršnekoli ograje, prepreke ali razvidne oznake oziroma opozorila ločil od javnega prostora in na ta način navzven nakazal, da gre za zasebni prostor.

(1)Pri pridobivanju podatkov na delovnih področjih iz drugega odstavka 34. člena tega zakona in ob upoštevanju prepovedi iz 40. člena tega zakona lahko detektiv, zaradi izpolnitve naloge iz pooblastila in če je to nujno potrebno za zavarovanje gradiv in dejstev, uporablja tehnična sredstva za: 1. slikovno snemanje (na primer fotoaparat, mobilna naprava, opremljena s fotoaparatom); 2. zvočno snemanje (na primer diktafon, mobilna naprava, opremljena s snemalnikom glasu); 3. iskanje, zavarovanje in primerjavo dokazov in sledi, najdenih na kraju dogodka (na primer mikroskop, spektrometer, sistem za preiskavo prstnih odtisov); 4. ugotavljanje alkohola v izdihanem zraku (na primer merilnik stopnje alkohola v izdihanem zraku); 5. ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog ali drugih prepovedanih snovi (na primer hitri testi za ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog ali drugih prepovedanih snovi v slini); 6. izvajanje protiprisluškovalnih pregledov; 7. komunikacijo med detektivi na terenu.

(2)Detektiv lahko uporablja tehnična sredstva iz 2. točke prejšnjega odstavka le na podlagi pisnega soglasja osebe, zoper katero se bo sredstvo uporabilo.

Detektiv ne sme: – uporabljati prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih v skladu z zakonom uporabljajo policija, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija in obveščevalno varnostna služba ministrstva, pristojnega za obrambo; – opravljati upravičenj ali pooblastil, za katera so po zakonu pristojni policija, sodišča ali drugi državni organi; – opravljati detektivske dejavnosti za domače in tuje obveščevalne ali varnostne službe, organe s področja javne varnosti, politične stranke, tuje državne organe in ustanove, katerih ustanovitelji so politične stranke ali politična društva.

(1)Informacije in podatki, ki jih je detektiv zbral za naročnika, se štejejo za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovno skrivnost, in se ne smejo posredovati tretjim osebam. Zbrane informacije in podatke mora detektiv varovati tudi po opravljeni storitvi za naročnika.

(2)Detektiv je v zadevah, ki jih opravlja, oziroma so mu bile zaupane, zavezan k varovanju poslovne skrivnosti, varovanju tajnih in osebnih podatkov v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje teh podatkov.

(3)Informacije in podatke, ki jih je detektiv zbral za naročnika, lahko obdeluje in uporablja samo za namen, za katerega so bili pridobljeni.

(4)Detektiv je dolžan po izpolnitvi pooblastila, pogodbe ali odredbe sodišča naročniku izročiti vse podatke, zbrane na tej podlagi. Če je detektiv pri opravljanju detektivske dejavnosti izvajal tudi upravičenje pridobivanja podatkov iz evidenc, je naročniku dolžan izročiti le tiste podatke, katerih pridobitev je bila nujno potrebna za izpolnitev pooblastila, pogodbe ali odredbe sodišča.

(5)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka detektiv hrani izvod pooblastila, pogodbe ali odredbe sodišča in poročila o opravljeni detektivski storitvi. Če poročilo o opravljeni detektivski storitvi vsebuje priloge, ki jih je mogoče kopirati ali prepisati, lahko detektiv hrani tudi izvod prilog.

(6)Kadar detektiv pri opravljanju detektivske dejavnosti odkrije podatek o storitvi kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, poda ovadbo pristojnemu organu.

(7)Detektiv je dolžan naročnika obvestiti o svojih dolžnostih po tem členu pred podelitvijo pooblastila.

(1)Preiskava poslovnih prostorov detektiva ali detektivske družbe ali zaseg dokumentov in predmetov pri detektivu ali v detektivski družbi je dovoljena samo glede dokumentov in predmetov, ki so izrecno navedeni v odredbi o preiskavi, izdani v kazenskem postopku.

(2)Pri preiskavi poslovnih prostorov detektiva ali detektivske družbe mora biti navzoč predstavnik zbornice.

(1)Fizična ali pravna oseba, ki je državljan države članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora, Švicarske konfederacije ali ima sedež v njih ali v državi, s katero je sklenjen mednarodni sporazum (v nadaljnjem besedilu: tuji detektiv), lahko opravlja detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji, če izpolnjuje pogoje za zakonito opravljanje detektivske dejavnosti v svoji matični državi. Matična država je tista država, v kateri je tuji detektiv pridobil pravico do opravljanja detektivske dejavnosti po predpisih te države.

(2)Pod enakimi pogoji, kot veljajo za tujega detektiva, se presoja tudi pridobitev pravice do opravljanja detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji slovenskega državljana, ki je opravljal ali še opravlja detektivsko dejavnost in je pridobil pravico do opravljanja detektivske dejavnosti v tujini.

(3)Fizična ali pravna oseba, ki ni državljan katere od držav iz prejšnjega odstavka ali nima sedeža v kateri od njih (v nadaljnjem besedilu: tuji detektiv tretje države), lahko v Republiki Sloveniji opravlja detektivsko dejavnost pod pogoji iz 44. člena tega zakona in ob izpolnjevanju dodatnega pogoja materialne vzajemnosti. Pogoj materialne vzajemnosti je izpolnjen, če fizična ali pravna oseba, ki je državljan Republike Slovenije ali ima sedež v njej, v tretji državi lahko opravlja detektivsko dejavnost pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod katerimi to dejavnost opravlja v Republiki Sloveniji tuji detektiv tretje države in izpolnjevanje katerih za fizično ali pravno osebo, ki je državljan Republike Slovenije ali ima sedež v njej, ni bistveno težje, kot je v pravnem redu Republike Slovenije predpisano za tujega detektiva tretje države. Če je tuji detektiv tretje države državljan več tretjih državah ali ima sedež v njih, se pri ugotavljanju materialne vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, ki je strožji.

(4)Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov mora imeti tuji detektiv in tuji detektiv tretje države sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo v skladu z 8. členom tega zakona. Za sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo se šteje dokazilo o zavarovanju odgovornosti, sklenjeno v Republiki Sloveniji ali v drugi državi, če to zavarovanje ustrezno krije škodo, povzročeno v Republiki Sloveniji.

(5)Tuji detektiv lahko opravlja detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji, kot so s tem zakonom določeni za detektiva, ki je državljan Republike Slovenije, in detektivsko družbo s sedežem v Republiki Sloveniji, razen če ni s tem zakonom določeno drugače.

(1)Tuji detektiv, ki je pridobil poklicno kvalifikacijo v državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora, Švicarski konfederaciji ali v državi, s katero je sklenjen mednarodni sporazum (v nadaljnjem besedilu: matična država), in želi v Republiki Sloveniji trajno opravljati detektivsko dejavnost po tem zakonu, mora pri zbornici pridobiti odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije.

(2)Poleg pogojev iz zakona, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev, so pogoj za izdajo odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije dokazilo, da je tuji detektiv v svoji matični državi pridobil pravico do opravljanja detektivske dejavnosti, dokazilo o zagotovljenem zavarovanju odgovornosti za škodo v skladu z določbami tega zakona, dokazilo, da mu ni prepovedano opravljanje detektivske dejavnosti v matični državi, in dokazilo matične države, da tuji detektiv v zadnjih petih letih pred vložitvijo vloge za priznanje poklicne kvalifikacije ni bil pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti ali s pravnomočno odločbo spoznan za odgovornega za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja, prekršek po predpisih, ki urejajo proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, ali prekršek po predpisih, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, če se prekršek nanaša na obdelavo osebnih podatkov brez podlage v zakonu ali osebne privolitve posameznika. Dokazila iz prejšnjega stavka morajo biti prevedena v slovenski jezik.

(3)Če zbornica v postopku priznavanja poklicne kvalifikacije v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev, ugotovi, da poklicne kvalifikacije tujega detektiva ne ustrezajo, izda o ugotovitvi začasno odločbo, v kateri tujega detektiva pozove, naj opravi dopolnilna ukrepa: – preizkus poklicne usposobljenosti ali – izpolnitev manjkajočih pogojev za priznavanje ustreznosti poklicnih kvalifikacij v določenem prilagoditvenem obdobju.

(4)Zbornica izda tujemu detektivu odločbo o priznanju njegovih poklicnih kvalifikacij za opravljanje detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji: – če izpolnjuje pogoje po drugem odstavku tega člena; – če na podlagi vloge ugotovi, da njegove poklicne kvalifikacije ustrezajo poklicnim kvalifikacijam, ki jih za opravljanje detektivske dejavnosti zahteva ta zakon, ali – ko ji vlagatelj predloži dokazilo o uspešno opravljenem prilagoditvenem obdobju ali preizkusu poklicne usposobljenosti.

(1)Tuji detektiv, ki je pridobil pravico do opravljanja detektivske dejavnosti v matični državi, lahko opravlja detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji začasno ali občasno. Če poklic detektiva v matični državi ni reguliran, tuji detektiv lahko opravlja detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji, če jo je v matični državi opravljal vsaj eno leto v obdobju zadnjih desetih let. Pogoja iz prejšnjega stavka tujemu detektivu ni treba izpolnjevati, če je v matični državi, katere državljan je ali ima v njej sedež, regulirano izobraževanje in usposabljanje za poklic detektiva.

(2)Tuji detektiv, ki želi v Republiki Sloveniji začasno ali občasno opravljati detektivsko dejavnost po tem zakonu, mora pri zbornici vložiti pisno prijavo v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev. Prijavo je treba vložiti tudi vsakokrat, ko se bistveno spremenijo okoliščine za opravljanje detektivske dejavnosti.

(3)K prijavi iz prejšnjega odstavka se priložijo tudi naslednji dokumenti, ki morajo biti prevedeni v slovenski jezik: – potrdilo o državljanstvu tujega detektiva; – potrdilo, da je tuji detektiv pridobil pravico do opravljanja detektivske dejavnosti v matični državi; – dokazila o poklicnih kvalifikacijah; – potrdilo, da je tuji detektiv opravljal detektivsko dejavnost v matični državi vsaj eno leto v obdobju predhodnih desetih let, če poklic detektiva v matični državi ni reguliran.

(4)Tuji detektiv postane na podlagi prijave začasni član zbornice. Za začasno članstvo zbornica tujemu detektivu ne sme zaračunati članarine.

(5)Tuji detektiv, ki detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji opravlja več kot eno leto, svojo prijavo podaljša enkrat v koledarskem letu pri zbornici in v njej navede morebitno spremembo podatkov. Če zbornica ob prijavi ali podaljšanju prijave na podlagi kriterijev iz zakona, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev, ugotovi, da ima opravljanje detektivske dejavnosti tujega detektiva naravo trajnega opravljanja detektivske dejavnosti, lahko zahteva vpis v evidenco detektivov oziroma evidenco detektivskih družb, včlanitev tujega detektiva v zbornico in plačilo članarine.

(1)Tuji detektiv, ki trajno opravlja detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji, in tuji detektiv tretje države pridobita pravico do opravljanja detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji z vpisom v evidenco detektivov oziroma v evidenco detektivskih družb.

(2)Predlog za vpis tujih detektivov iz prejšnjega odstavka v evidenco detektivov oziroma evidenco detektivskih družb mora poleg podatkov iz tretjega oziroma četrtega odstavka 5. člena tega zakona vsebovati tudi naslednje podatke: – dokazilo, da je v svoji matični državi pridobil pravico do opravljanja detektivske dejavnosti; – odločbo o priznani poklicni kvalifikaciji iz četrtega odstavka 44. člena tega zakona; – potrdilo, da mu ni prepovedano opravljanje detektivske dejavnosti v matični državi in – dokazilo matične države, da v zadnjih petih letih pred vložitvijo predloga ni bil pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, ali s pravnomočno odločbo spoznan za odgovornega za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja, prekršek po predpisih, ki urejajo proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, ali prekršek po predpisih, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, če se prekršek nanaša na obdelavo osebnih podatkov brez podlage v zakonu ali osebne privolitve posameznika.

(3)Zbornica ugotavlja izpolnjevanje pogoja materialne vzajemnosti iz tretjega odstavka 43. člena tega zakona v postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za vpis v evidenco detektivov oziroma evidenco detektivskih družb.

(4)Za vpis v evidenco detektivov oziroma evidenco detektivskih družb in izbris iz nje se smiselno uporabljajo določbe 5., 27. in 28. člena tega zakona.

(5)Z vpisom v evidenco detektivov postaneta tuji detektiv, ki trajno opravlja detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji, in tuji detektiv tretje države člana zbornice, z vsemi pravicami in obveznostmi člana.

(6)Po vpisu tujega detektiva, ki trajno opravlja detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji, ali tujega detektiva tretje države v evidenco detektivov oziroma evidenco detektivskih družb zbornica o tem obvesti ministrstvo in pristojni organ matične države te osebe.

(7)Tujemu detektivu, ki trajno opravlja detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji, in tujemu detektivu tretje države, ki v matični državi nima podeljene detektivske izkaznice, zbornica po vpisu v evidenco detektivov izda detektivsko izkaznico za opravljanje dejavnosti, s katero izkazujeta pravico do opravljanja detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji.

(1)Posameznik, ki meni, da je detektiv pri izvajanju detektivske dejavnosti kršil upravičenja iz tega zakona, lahko v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za domnevno kršitev, vloži pritožbo na zbornico. Pritožbeni postopek se ne uporablja za kršitve pogodbenega razmerja med detektivom in naročnikom.

(2)V pritožbenem postopku se pritožniku in detektivu zagotavlja pravica do sodelovanja in izjavljanja o pritožbenih navedbah in okoliščinah primera.

(3)Pritožnik in detektiv sta vedno vabljena na sejo pritožbene komisije. V vabilu, ki jima mora biti vročeno najmanj pet delovnih dni pred sejo, se ju opozori, da bo pritožbeni postopek končan na podlagi razpoložljivih dokazov, če se seje ne bosta udeležila osebno ali po pooblaščencu.

(4)Pritožnik in detektiv se na seji pritožbene komisije lahko izrečeta o vsebini pritožbe in dejstvih v zvezi z njo. Po predsedniku pritožbene komisije lahko postavljata vprašanja vabljenim ali predlagata izvajanje dodatnih dokazov.

(5)Če s tem zakonom ni določeno drugače, se v pritožbenem postopku glede pritožbe, ustne obravnave, izločitve, stranke in njenega zastopanja, zapisnika, jezika v postopku, vročanja, rokov in narokov, vrnitve v prejšnje stanje in dokazovanja smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

(6)Pritožbeni postopek ne pomeni upravne zadeve v smislu zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Pritožba zoper sklepe v primerih iz prejšnjega odstavka ni dovoljena.

(1)Pritožba iz prvega odstavka prejšnjega člena mora biti razumljiva in mora vsebovati: – osebno ime ter naslov stalnega in začasnega prebivališča pritožnika, – podatke o morebitnem pooblaščencu pritožnika, – naslov za vročanje, lahko pa tudi druge podatke (elektronski naslov, telefonska številka), – kraj, čas in opis dejanja detektiva pri izvajanju detektivske dejavnosti, ko naj bi kršil upravičenja po tem zakonu, – morebitna dejstva in dokaze, na katerih temelji pritožba, in – podpis pritožnika.

(2)Če je pritožba nerazumljiva ali nepopolna, predsednik zbornice najpozneje v petih delovnih dneh od prejema pritožbe pritožnika pisno pozove, naj pritožbo popravi ali dopolni v petih delovnih dneh od vročitve zahteve za popravo ali dopolnitev.

(3)Predsednik zbornice popolno pritožbo preizkusi, da ugotovi, ali gre za pritožbo, ali je ta dopustna in pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba.

(4)Pritožba se ne obravnava, če: – pritožnik v predpisanem roku nerazumljive ali nepopolne pritožbe ne popravi ali dopolni; – ne gre za pritožbo po tem zakonu; – je pritožba vložena prepozno; – je pritožbo vložila neupravičena oseba; – gre za pritožbo, o kateri je bilo v pritožbenem postopku že odločeno; – je vsebina pritožbe zlonamerna ali se s pritožbo zlorablja pritožbeni postopek; – je pritožnik pred uvedbo pritožbenega postopka odstopil od pritožbe s pisno ali ustno izjavo, ki se evidentira.

(5)O odločitvi, da se pritožba ne bo obravnavala, predsednik zbornice pritožnika in ministrstvo seznani s pisnim obvestilom. Obvestilo se pritožniku vroči osebno.

(1)O pritožbi odloča pritožbena komisija (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo imenuje predsednik zbornice. Za člane komisije se imenujejo podpredsednik zbornice, ki je predsednik komisije, predstavnik ministrstva in strokovnjak s področja varnostnih ved ali varstva človekovih pravic, ki ni član zbornice ali zaposlen v ministrstvu.

(2)Komisija ima sedež pri zbornici, ki zagotavlja finančna sredstva, strokovno in administrativno pomoč ter druge pogoje za njeno delo.

(3)Kandidate za člane komisije ministrstva s sklepom imenuje minister za štiri leta in so lahko znova imenovani.

(4)Kandidata za člana komisije iz vrst strokovnjakov s področja varnostnih ved ali varstva človekovih pravic, ki ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih prve stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, ali je v tujini končal primerljivo izobraževanje, ki se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju ali z odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlovanja ali z odločbo o nostrifikaciji, s sklepom imenuje predsednik zbornice za štiri leta in je lahko znova imenovan.

(5)V primeru odsotnosti podpredsednika zbornice ali obstoja okoliščin, ki bi lahko vplivale ali ustvarile videz, da vplivajo na nepristransko in objektivno opravljanje dela v komisiji, njegovega namestnika imenuje zbornica.

(1)Na podlagi ugotovljenih dejstev, okoliščin in dokazov v postopku komisija odloči o utemeljenosti pritožbe.

(2)Za ugotovitev dejanskega stanja lahko v postopku sodelujejo tudi druge osebe in strokovnjaki.

(3)Pritožnik, detektiv in ministrstvo se z odločitvijo komisije o utemeljenosti pritožbe seznanijo s pisnim odgovorom, s čimer se postopek v zvezi s pritožbo konča. V odgovoru mora biti odločitev vsebinsko obrazložena in morajo biti podani vsi odgovori na pritožbene razloge.

(4)Postopek pred komisijo mora biti končan v 90 dneh od prejema pritožbene zadeve, razen če zaradi objektivnih okoliščin to ni mogoče.

(5)V pritožbenem postopku se ne ugotavlja disciplinska, odškodninska, prekrškovna ali kazenska odgovornost detektiva.

(6)Če se v pritožbenem postopku ugotovijo kršitve detektiva, zbornica in ministrstvo pod pogoji iz tega zakona ukrepata v skladu s pristojnostmi, ki se nanašajo na uvedbo disciplinskega postopka, uvedbo strokovnega nadzora, izvedbo kasnejšega varnostnega preverjanja, odvzem licence in izrek prepovedi opravljanja detektivske dejavnosti. Če se v pritožbenem postopku ugotovijo kršitve detektiva, ki so predmet drugih postopkov, ministrstvo z ugotovitvami seznani pristojni državni organ, ki ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi.

(1)Stroški, ki nastanejo med pritožbenim postopkom, so stroški zbornice.

(2)Pravico do povrnitve stroškov udeležbe v postopku pred komisijo imajo strokovnjak s področja varnostnih ved ali varstva človekovih pravic ter druge osebe in strokovnjaki iz drugega odstavka 50. člena tega zakona.

(3)Višino, vrste in način povrnitve stroškov udeležbe v postopku pred komisijo predpiše minister.

Finančna sredstva zbornice za vodenje pritožbenih postopkov zoper detektive v skladu z določbami tega zakona se zagotavljajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije.

Zbornica pripravi polletno in letno poročilo o reševanju pritožb in ju objavi na spletni strani zbornice. Osebni podatki se v poročilu ne navajajo.

(1)Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravlja inšpektorat. Inšpekcijski nadzor izvršujejo inšpektorji.

(2)Inšpektor nadzira izvrševanje predpisov na področju detektivske dejavnosti, in sicer: 1. preverja obstoj in vsebino evidenc, ki jih je dolžna voditi zbornica; 2. preverja izpolnjevanje pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti ter za vpis v evidenco detektivov in evidenco detektivskih družb; 3. preverja obstoj in veljavnost pooblastil za opravljanje detektivske dejavnosti ali odredb sodišč za dejavnost vročanja sodnih pisanj; 4. v primeru sklenjene pogodbe preverja namen in veljavnost za opravljanje detektivske dejavnosti; 5. opravlja nadzor nad delom detektivov; 6. opravlja nadzor nad fizičnimi in pravnimi osebami, ki izvajajo detektivsko dejavnost brez predhodnega vpisa v evidenco detektivov oziroma evidenco detektivskih družb; 7. preverja obstoj in vsebino evidenc, ki jih je dolžan voditi detektiv; 8. ugotavlja spoštovanje določb o izvajanju nalog, ki jih detektiv ne sme opravljati.

(3)Na zahtevo inšpektorja mora detektiv predložiti na vpogled pooblastilo ali odredbo sodišča o opravljanju detektivske dejavnosti za naročnika in poročilo o opravljenih detektivskih dejavnostih za naročnika.

(4)Pri izvajanju svojih nalog inšpektorji sodelujejo z državnimi organi, organizacijami in nosilci javnih pooblastil ter zahtevajo pomoč policije, drugih inšpekcijskih služb in strokovnjakov s posameznih strokovnih področij, ki so predmet nadzora.

(1)Inšpektor ima poleg splošnih pooblastil in ukrepov, določenih v zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor, še naslednje pristojnosti: 1. predlaga zbornici izbris iz evidence detektivov ali iz evidence detektivskih družb, če detektiv ali detektivska družba ne izpolnjujeta s tem zakonom določenih pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti oziroma če v določenem roku ne odpravita ugotovljenih pomanjkljivosti ali nepravilnosti; 2. prepove opravljati detektivsko dejavnost detektivu in predlaga zbornici odvzem licence, če zaradi njegovega nezakonitega dela obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, javni red ali javno varnost ali premoženje večje vrednosti ali hujša grožnja javnemu interesu; 3. prepove izvajanje detektivske dejavnosti pravni ali fizični osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti in za vpis v evidenco detektivov ali v evidenco detektivskih družb, določenih s tem zakonom; 4. predlaga zbornici uvedbo postopka za ugotovitev disciplinske odgovornosti detektiva.

(2)Zoper odločbo, s katero inšpektor izreče ukrep iz 2. točke prejšnjega odstavka, je v petnajstih dneh od njene vročitve dovoljena pritožba na ministrstvo. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

(3)O pritožbi odloči ministrstvo v osmih delovnih dneh.

(1)Zbornica zaradi odločanja o podelitvi in odvzemu pravice za opravljanje detektivske dejavnosti, spremljanja stanja na področju opravljanja detektivskega pripravništva, odločanja v disciplinskih postopkih zoper delo detektivov, odločanja o zahtevah detektivov o mirovanju statusov, spremljanja podatkov o odvzemu licence in pogojnem odvzemu licence ter o licencah, ki so prenehale veljati, zagotavljanja podatkov o udeležbi na obdobnih usposabljanjih in zaradi odločanja o pritožbah zoper delo detektivov vzpostavi in vodi: 1. evidenco detektivov, 2. evidenco detektivskih družb, 3. evidenco detektivskih pripravnikov, 4. evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov, 5. evidenco mirovanj statusov detektivov, 6. evidenco neveljavnih in pogojno odvzetih licenc, 7. evidenco obdobnih usposabljanj in 8. evidenco pritožb.

(2)Detektiv in detektivska družba morata zbornici pisno ali po elektronski poti na njen elektronski naslov sporočiti podatke o okoliščinah in spremembah okoliščin, ki jih zbornica potrebuje za vodenje evidenc iz prejšnjega odstavka, in sicer v osmih dneh od nastanka okoliščin ali njihovih sprememb.

(1)Zbornica zaradi odločanja o podelitvi in odvzemu pravice za opravljanje detektivske dejavnosti vodi evidenco detektivov, ki vsebuje naslednje podatke: 1. ime in priimek detektiva; ime oziroma firmo detektiva podjetnika; 2. EMŠO detektiva; matično številko detektiva podjetnika; 3. državljanstvo; 4. naslov stalnega in začasnega prebivališča detektiva; sedež in poslovni naslov detektiva podjetnika in poslovni naslov podružnice; 5. kontaktno številko telefona in kontaktni naslov elektronske pošte detektiva, detektiva podjetnika in podružnice; 6. dokazilo o izpolnjevanju pogoja iz šestega odstavka 3. člena tega zakona detektiva oziroma detektiva podjetnika; 7. naslov in raven pridobljene izobrazbe; 8. dokazilo o zavarovanju odgovornosti za škodo; 9. dokazilo o opravljenem detektivskem izpitu; 10. datum in številko izdane licence in detektivske izkaznice; 11. pisno izjavo detektiva podjetnika oziroma detektivske družbe, iz katere izhaja, da bo fizična oseba, ki predlaga vpis v evidenco detektivov, opravljala delo v obliki delovnega razmerja pri detektivu podjetniku oziroma v detektivski družbi, ki je podala izjavo; 12. dokazilo o registraciji detektivske dejavnosti kot glavne dejavnosti fizične osebe, ki bo na trgu samostojno opravljala detektivsko dejavnost v okviru organiziranega podjetja; 13. datum pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ugotovljen obstoj razloga za izbris detektiva iz evidence detektivov in 14. datum izbrisa detektiva iz evidence detektivov.

(2)Za tujega detektiva, ki trajno opravlja detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji, in tujega detektiva tretje države, ki je fizična oseba, vsebuje evidenca detektivov poleg podatkov iz prejšnjega odstavka tudi naslednje podatke: – dokazilo, da je v svoji matični državi pridobil pravico do opravljanja detektivske dejavnosti; – odločbo o priznani poklicni kvalifikaciji iz četrtega odstavka 44. člena tega zakona; – potrdilo, da mu ni prepovedano opravljanje detektivske dejavnosti v matični državi in – dokazilo matične države, da v zadnjih petih letih pred vložitvijo predloga ni bil pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti ali s pravnomočno odločbo spoznan za odgovornega za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja, prekršek po predpisih, ki urejajo proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami ali prekršek po predpisih, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, če se prekršek nanaša na obdelavo osebnih podatkov brez podlage v zakonu ali osebne privolitve posameznika.

(3)Podatki o imenu in priimku detektiva, imenu oziroma firmi detektiva podjetnika, sedežu in poslovnem naslovu detektiva podjetnika, poslovnem naslovu podružnice, kontaktni številki telefona in kontaktnem naslovu elektronske pošte so javni in se objavijo na spletni strani zbornice.

(1)Zbornica zaradi odločanja o podelitvi in odvzemu pravice za opravljanje detektivske dejavnosti vodi evidenco detektivskih družb, ki vsebuje naslednje podatke: 1. ime in priimek ter naslov stalnega in začasnega prebivališča vsakega družbenika in poslovodje detektivske družbe; 2. ime oziroma firmo, sedež in poslovni naslov detektivske družbe in poslovni naslov podružnice; 3. kontaktno številko telefona in kontaktni naslov elektronske pošte detektivske družbe in podružnice; 4. dokazilo o izpolnjevanju pogoja iz šestega odstavka 3. člena tega zakona; 5. ime in priimek ter naslov stalnega in začasnega prebivališča osebe, ki je pooblaščena za zastopanje detektivske družbe; 6. izvod družbene pogodbe; 7. dokazilo o registraciji detektivske dejavnosti kot glavne dejavnosti; 8. datum pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ugotovljen obstoj razloga za izbris detektivske družbe iz evidence detektivskih družb in 9. datum izbrisa detektivskih družb iz evidence detektivskih družb.

(2)Za tujega detektiva države pogodbenice in tujega detektiva tretje države, ki je pravna oseba, vsebuje evidenca detektivskih družb poleg podatkov iz prejšnjega odstavka tudi naslednje podatke: – dokazilo, da sta v svoji matični državi pridobila pravico do opravljanja detektivske dejavnosti; – potrdilo, da jima ni prepovedano opravljanje detektivske dejavnosti v matični državi in – dokazilo matične države, da v zadnjih petih letih pred vložitvijo predloga nista bila pravnomočno spoznana za odgovorna naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali s pravnomočno odločbo spoznana za odgovorna za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja, prekršek po predpisih, ki urejajo proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, ali prekršek po predpisih, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, če se prekršek nanaša na obdelavo osebnih podatkov brez podlage v zakonu ali osebne privolitve posameznika.

(3)Podatki o imenu oziroma firmi, sedežu in poslovnem naslovu detektivske družbe in poslovnem naslovu podružnice ter imenu in priimku osebe, ki je pooblaščena za zastopanje detektivske družbe, so javni in se objavijo na spletni strani zbornice.

Zbornica zaradi spremljanja stanja na področju opravljanja detektivskega pripravništva vodi evidenco detektivskih pripravnikov, ki vsebuje naslednje podatke: 1. ime in priimek detektivskega pripravnika; 2. EMŠO detektivskega pripravnika; 3. ime detektiva oziroma firmo detektiva podjetnika ali detektivske družbe in podružnice, kjer se izvaja detektivsko pripravništvo; 4. ime in priimek mentorja detektivskega pripravnika; 5. datum začetka opravljanja detektivskega pripravništva in 6. datum konca opravljanja detektivskega pripravništva.

Zbornica zaradi odločanja v disciplinskih postopkih zoper delo detektivov vodi evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov, ki vsebuje naslednje podatke: – ime in priimek detektiva, zoper katerega je bil izrečen disciplinski ukrep; – EMŠO detektiva; – številko in datum odločbe in – vrsto izrečenega disciplinskega ukrepa.

(1)Zbornica zaradi odločanja o zahtevah detektivov o mirovanju statusov vodi evidenco mirovanj statusov detektivov, ki vsebuje naslednje podatke: 1. ime in priimek detektiva oziroma firmo detektiva podjetnika, ki je zahteval mirovanje statusa; 2. EMŠO detektiva; matično številko detektiva podjetnika; 3. naslov stalnega in začasnega prebivališča detektiva; 4. sedež in poslovni naslov detektiva podjetnika in podružnice, ki je zahteval mirovanje statusa; 5. datum in številko izdane licence ter detektivske izkaznice detektiva, ki je zahteval mirovanje statusa; 6. razlog za vložitev zahteve za mirovanje statusa; 7. datum in številko odločbe o zahtevi za mirovanje statusa in 8. datum deponiranja ter datum vračila detektivske izkaznice.

(2)Podatki o imenu in priimku detektiva oziroma firmi detektiva podjetnika, sedežu in poslovnem naslovu detektiva podjetnika in podružnice ter datumu in številki odločbe o zahtevi za mirovanje statusa iz prejšnjega odstavka so javni in se objavijo na spletni strani zbornice.

Zbornica zaradi spremljanja podatkov o odvzemu licenc in pogojnem odvzemu licenc ter o licencah, ki so prenehale veljati, vodi evidenco neveljavnih licenc, ki vsebuje naslednje podatke: 1. ime in priimek detektiva; 2. EMŠO detektiva; 3. naslov stalnega in začasnega prebivališča detektiva; 4. datum in številko izdane licence in detektivske izkaznice; 5. datum in številko odločbe o prenehanju veljavnosti licence; 6. datum in številko odločbe o odvzemu licence; 7. datum in številko odločbe o pogojnem odvzemu licence in 8. ime in priimek ter številko detektivske izkaznice osebe, ki je po prenehanju veljavnosti licence obdržala detektivsko izkaznico.

Zbornica zaradi zagotavljanja podatkov o udeležbi na obdobnih usposabljanjih detektivov vodi evidenco obdobnih usposabljanj, ki vsebuje naslednje podatke: – ime in priimek detektiva; – EMŠO detektiva; – naslov stalnega in začasnega prebivališča detektiva in – datum opravljenega obdobnega usposabljanja.

Zbornica za odločanje o pritožbah zoper delo detektivov vodi evidenco pritožb, ki vsebuje naslednje podatke: 1. ime in priimek detektiva, zoper katerega je bila vložena pritožba; 2. EMŠO detektiva; 3. ime in priimek vlagatelja pritožbe; 4. razlog za vložitev pritožbe in 5. povzetek odgovora komisije.

(1)Za izvrševanje v tem zakonu določenih upravičenj detektiv vzpostavi in vodi: – evidenco pooblastil o opravljanju detektivskih dejavnosti; – evidenco poročil o opravljenih detektivskih dejavnosti in – evidenco zadev vročanja pisanj na podlagi odredbe sodišča.

(2)Evidenca pooblastil o opravljanju detektivskih dejavnosti vsebuje: – podatke o naročniku detektivske dejavnosti (ime, priimek, naslov stalnega in začasnega prebivališča oziroma firmo, sedež in poslovni naslov naročnika); – podatke o pooblastilu o opravljanju detektivskih dejavnosti (številka in datum pooblastila ter datum izpolnitve pooblastila) in – podatke o področju zbiranja informacij (navedba področja zbiranja podatkov iz 34. člena tega zakona in opis vsebine detektivske dejavnosti oziroma predmeta).

(3)Evidenca poročil o opravljenih detektivskih dejavnosti vsebuje: – podatke o pooblastilu o opravljanju detektivskih dejavnosti, na podlagi katerega je bilo izdelano poročilo o opravljenih detektivskih dejavnosti (številka in datum pooblastila); – podatke o fizični osebi (ime, priimek, naslov stalnega in začasnega prebivališča) oziroma pravni osebi (firmo, sedež in poslovni naslov), o kateri so se zbirale informacije in – vrste in način uporabljenih upravičenj.

(4)Kadar opravljata detektivsko dejavnost skupaj dva ali več detektivov, evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi podatke o detektivu (ime, priimek ter datum in številko izdane licence), ki je sodeloval pri uporabi posameznega upravičenja iz tega zakona.

(5)Evidenca zadev vročanja pisanj na podlagi odredbe sodišča vsebuje podatke v skladu s pravilnikom, ki ureja vročanje po detektivih in izvršiteljih v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku.

(1)Podatki iz evidence detektivov in evidence detektivskih družb se hranijo pet let od pravnomočnosti odločbe, s katero je zbornica ugotovila obstoj razlogov za izbris iz navedenih evidenc. Podatki v drugih evidencah, ki jih vodi zbornica po tem zakonu, se hranijo pet let od zadnjega vnosa podatka v evidenco.

(2)Podatki iz evidence pooblastil o opravljanju detektivskih dejavnosti se hranijo pet let po izpolnitvi naročila iz pooblastila.

(3)Podatki iz evidence poročil o opravljenih detektivskih dejavnostih se hranijo pet let od zadnjega vnosa podatka v evidenco.

(4)Podatki iz evidence zadev vročanja pisanj na podlagi odredbe sodišča se hranijo deset let od zadnjega vnosa podatka v evidenco.

(5)Detektiv je dolžan hraniti podatke, ki so nastali pri njegovem delu ali zaradi njegovega dela na način, da je onemogočen dostop nepooblaščenih oseb do teh podatkov.

(6)Minister podrobneje predpiše način hrambe podatkov iz prejšnjega odstavka.

Po preteku rokov hrambe iz prejšnjega člena se podatki, ki niso določeni kot arhivsko gradivo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo arhivskega gradiva, uničijo. Podatki se uničijo na način, ki onemogoča njihovo kasnejše restavriranje, razpoznavo ali obnovitev. O uničenju podatkov se izdela zapisnik, ki vsebuje podatke o času uničenja, vrsti uničenih podatkov in načinu uničenja ter podpis oseb, ki so pri uničenju sodelovale.

Evidence iz tega zakona se lahko vodijo tudi v elektronski obliki.

(1)Posameznik ima pravico do seznanitve s svojimi podatki v evidencah, ki se vodijo po tem zakonu.

(2)Seznanitev se izvede v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(1)V evidence, ki jih po tem zakonu vodi zbornica, imajo v okviru svojih zakonskih pristojnosti pravico vpogleda državni organi, uradne osebe ministrstva in inšpektorji, pristojni za izvajanje nalog iz tega zakona.

(2)V evidence, ki jih po tem zakonu vodi detektiv, imajo v okviru svojih pristojnosti pravico vpogleda inšpektorji, pristojni za izvajanje nalog iz tega zakona, in zbornica.

(3)Upravičenci do vpogleda morajo podatke iz evidenc, s katerimi so se seznanili, varovati v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in jih uporabiti le pri opravljanju nalog iz svoje pristojnosti ali drugih nalog po tem zakonu.

(1)Z globo od 500 do 2.500 eurov se kaznuje za prekršek detektiv, detektiv podjetnik ali zaposleni detektiv, ki: 1. opusti dolžnost nadzora nad osebami, ki opravljajo detektivsko pripravništvo, oziroma dopusti, da detektivski pripravnik izvaja upravičenja detektiva po tem zakonu (tretji odstavek 7. člena tega zakona); 2. nima zavarovane odgovornosti za škodo (8. člen tega zakona); 3. na zahtevo osebe, na katero se nanašajo detektivova upravičenja, policista ali inšpektorja ne pokaže detektivske izkaznice (četrti odstavek 16. člena tega zakona); 4. opravlja detektivsko dejavnost v obdobju mirovanja statusa (peti odstavek 21. člena tega zakona); 5. v roku iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona ne obvesti naročnikov, za katere je v času odvzema opravljal detektivsko dejavnost, o izrečenem odvzemu licence; 6. opravlja detektivsko dejavnost kljub prepovedi opravljanja detektivske dejavnosti (26. člen tega zakona); 7. v roku iz prvega odstavka 29. člena tega zakona zbornici ne vrne certifikata o licenci in detektivske izkaznice; 8. se ne udeleži obdobnega usposabljanja v predpisanem roku (drugi odstavek 32. člena tega zakona); 9. opravlja detektivsko dejavnost brez pisnega pooblastila ali opravlja dejavnost vročanja sodnih pisanj brez odredbe sodišča (prvi odstavek 33. člena tega zakona); 10. opravlja detektivsko dejavnost na podlagi prenesenega pooblastila brez predhodnega pisnega soglasja naročnika (drugi odstavek 33. člena tega zakona); 11. v nasprotju s 34. členom tega zakona opravlja detektivsko dejavnost na področjih, ki niso določena s tem zakonom; 12. ne pridobi podatkov od oseb prostovoljno ali iz javno dostopnih virov (prvi odstavek 36. člena tega zakona); 13. pri pridobivanju podatkov o navodilih za ravnanje osebe pod nadzorom v času zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe ne predloži fotokopije pisnega pooblastila (tretji odstavek 36. člena tega zakona); 14. pridobiva podatke z osebno zaznavo na krajih in v prostorih, ki niso določeni v prvem odstavku 38. člena tega zakona; 15. pridobiva podatke z osebno zaznavo na delovnih področjih, ki niso določena v drugem odstavku 38. člena tega zakona; 16. pri pridobivanju podatkov z osebno zaznavo prekorači časovno omejitev za njeno izvajanje iz tretjega odstavka 38. člena tega zakona; 17. izvaja vsesplošno in neprekinjeno osebno zaznavo (četrti odstavek 38. člena tega zakona); 18. pri izvajanju osebne zaznave posega v zasebni prostor in zasebni zaprti prostor (peti odstavek 38. člena tega zakona); 19. uporablja tehnična sredstva, ki niso določena v prvem odstavku 39. člena tega zakona; 20. uporablja tehnična sredstva za zvočno snemanje brez pisnega soglasja osebe, zoper katero se je to sredstvo uporabilo (drugi odstavek 39. člena tega zakona); 21. opravlja naloge, ki so prepovedane (40. člen tega zakona); 22. pri varovanju tajnosti podatkov ravna v nasprotju z 41. členom tega zakona; 23. na zahtevo inšpektorja ne predloži na vpogled pooblastila ali odredbe sodišča o opravljanju detektivske dejavnosti ter poročila o opravljenih detektivskih dejavnostih (tretji odstavek 54. člena tega zakona); 24. opravlja detektivsko dejavnost kljub prepovedi (2. in 3. točka prvega odstavka 55. člena tega zakona); 25. v roku iz drugega odstavka 56. člena tega zakona zbornici ne sporoči podatkov o okoliščinah in spremembah okoliščin, ki jih zbornica potrebuje za potrebe vodenja evidenc po tem zakonu; 26. ne vodi evidenc, ki jih je dolžan voditi, ali jih vodi pomanjkljivo (65. člen tega zakona); 27. ne hrani podatkov v skladu z roki iz drugega, tretjega ali četrtega odstavka 66. člena tega zakona; 28. hrani podatke v nasprotju s petim odstavkom 66. člena tega zakona; 29. v nasprotju z drugim odstavkom 70. člena ne dovoli vpogleda v evidence, ki jih po tem zakonu mora voditi detektiv.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek detektiv podjetnik akcesorno ne odgovarja za prekršek, če je prekršek iz 3., 7. in 8. točke prejšnjega odstavka izvršila njegova odgovorna oseba.

(3)Z globo od 3.000 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek detektivska družba, ki stori prekršek iz 1. ali 2. točke, 4. do 6. točke in 9. do 29. točke prvega odstavka tega člena.

(4)Z globo od 500 do 2.500 eurov se kaznuje odgovorna oseba detektivske družbe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(5)Z globo od 500 do 2.500 eurov se kaznuje odgovorna oseba detektiva podjetnika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1)Z globo od 1.000 do 6.000 eurov se kaznuje posameznik, če opravlja detektivsko dejavnost brez vpisa v evidenco detektivov (prvi odstavek 5. člena tega zakona in prvi odstavek 46. člena tega zakona) ali če opravlja detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji začasno ali občasno, pa za to ne izpolnjuje pogojev po 43. in 45. členu tega zakona.

(2)Z globo od 6.000 do 20.000 eurov se kaznuje pravna oseba, če opravlja detektivsko dejavnost brez vpisa v evidenco detektivskih družb (drugi odstavek 5. člena tega zakona in prvi odstavek 46. člena tega zakona) ali če opravlja detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji začasno ali občasno, pa za to ne izpolnjuje pogojev po 43. in 45. členu tega zakona.

(3)Z globo od 1.000 do 3.000 eurov se kaznuje detektiv podjetnik, če pooblasti zaposlenega detektiva za opravljanje detektivske dejavnosti na področju lastnih notranjih zadev (tretji odstavek 33. člena tega zakona).

(4)Z globo od 3.000 do 5.000 eurov se kaznuje detektivska družba, če pooblasti zaposlenega detektiva za opravljanje detektivske dejavnosti na področju lastnih notranjih zadev (tretji odstavek 33. člena tega zakona).

(5)Z globo od 500 do 1.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba detektiva podjetnika, če stori prekršek iz tretjega odstavka tega člena, ali odgovorna oseba detektivske družbe, če stori prekršek iz četrtega odstavka tega člena.

(6)Z globo od 800 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba fizične osebe, ki na trgu opravlja detektivsko dejavnost v okviru organiziranega podjetja, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, ali odgovorna oseba pravne osebe, ki na trgu opravlja detektivsko dejavnost, če stori prekršek iz drugega odstavka tega člena.

(1)Z globo od 3.000 do 5.000 eurov se kaznuje pravna oseba, ki pri izvajanju javnega pooblastila ravna v nasprotju z drugim odstavkom 31. člena tega zakona.

(2)Z globo od 500 do 1.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.

Za prekrške po tem zakonu se v hitrem postopku lahko izreče globa v znesku, ki je višja od najnižje globe, določene po tem zakonu.

(1)Pravilnik o izvajanju Zakona o detektivski dejavnosti (Uradni list RS, št. 85/11) se uporablja do izdaje novega podzakonskega predpisa, izdanega na podlagi tega zakona.

(2)Minister najkasneje v osemnajstih mesecih po uveljavitvi tega zakona podrobneje predpiše: 1. način in vsebino izvajanja strokovnega nadzora zbornice iz 12. člena tega zakona; 2. obliko in ceno certifikata o licenci in detektivske izkaznice iz 16. člena tega zakona; 3. postopek varnostnega preverjanja iz 19. člena tega zakona; 4. način uničenja detektivske izkaznice za potrebe zadržanja detektivske izkaznice iz 29. člena tega zakona; 5. programe usposabljanja in izpopolnjevanja, tarifo, kadrovske in materialne pogoje izvajanja programov ter način opravljanja detektivskega izpita iz 30. člena tega zakona; 6. način hrambe podatkov iz 66. člena tega zakona; 7. vsebino in trajanje obdobnega usposabljanja iz 32. člena tega zakona; 8. višino, vrste in način povrnitve stroškov udeležbe v postopku pred komisijo iz 51. člena tega zakona.

(1)Pravne in fizične osebe, ki so na dan uveljavitve tega zakona vpisane v evidenco detektivov, morajo uskladiti svoje poslovanje z določbami 3., 4., 8., 43., 44. in 45. člena tega zakona v enem letu po uveljavitvi tega zakona. Do roka iz prejšnjega stavka zbornici posredujejo dokazila o uskladitvi pogojev poslovanja iz 6., 8. in 12. točke tretjega odstavka (fizične osebe) oziroma iz 4., 6. in 7. točke četrtega odstavka (pravne osebe) 5. člena tega zakona. Tuji detektiv, ki trajno opravlja detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji, in tuji detektiv tretje države posreduje zbornici poleg dokazil iz prejšnjega stavka tudi dokazilo iz četrte alineje drugega odstavka 46. člena tega zakona.

(2)Fizične osebe, ki so na dan uveljavitve tega zakona v postopku podelitve licence, morajo uskladiti svoje poslovanje z določbami 3., 4. in 8. člena tega zakona v enem letu po pravnomočnosti odločbe o podelitvi licence.

(3)Zbornica po uradni dolžnosti izbriše pravne in fizične osebe iz evidence detektivov oziroma detektivskih družb, če ji ne predložijo dokazil o uskladitvi poslovanja v roku iz prvega odstavka tega člena.

(1)Postopki varnostnih preverjanj, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.

(2)Postopki podelitve licence, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po tem zakonu.

(3)Postopki odvzema licence, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.

(4)Disciplinski postopki zoper detektive, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.

(5)Postopki strokovnih nadzorov nad delom detektivov, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.

(1)Zbornica uskladi evidenco detektivov, ki opravljajo detektivsko dejavnost, in evidenco obdobnih usposabljanj s 57. in 63. členom tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(2)Zbornica vzpostavi evidence iz 58., 59., 60., 61., 62. in 64. člena tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Zbornica uskladi statut z določbami tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Certifikati o licencah in detektivske izkaznice, izdane na podlagi Zakona o detektivski dejavnosti (Uradni list RS, št. 17/11), ostanejo v veljavi.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o detektivski dejavnosti (Uradni list RS, št. 17/11), ki se uporablja do dokončanja postopkov iz prvega, drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 77. člena tega zakona.

Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 212-05/24-8/26 Ljubljana, dne 23. oktobra 2024 EPA 1615-IX Državni zbor