(1)Minimalnih zahtev za sisteme BAC iz prejšnjega člena v nestanovanjskih stavbah, ki so obstajale ob uveljavitvi Zakona o učinkoviti rabi energije (Uradni list RS, št. 158/20), ni treba upoštevati v primeru tehnične neizvedljivosti in ekonomske neupravičenosti sistema BAC.
(2)Namestitev sistema BAC je tehnično izvedljiva, če omogoča izpolnitev vseh minimalnih zahtev za sistem BAC, navedenih v prejšnjem členu in v Prilogi tega pravilnika.
(3)Stroški in koristi, ki se upoštevajo za določitev ekonomske upravičenosti, so: – investicijski in obratovalni stroški, stroški investicijskega in tekočega vzdrževanja sistema BAC, – prihranki energentov zaradi delovanja sistema BAC po metodologiji, opredeljeni v Prilogi tega pravilnika, – prihranki emisij CO
2.
(4)Predpostavke za ocene stroškov in koristi morajo biti utemeljene in verodostojne.
(5)Vsi stroški in koristi se obravnavajo na primerljivih osnovah, in sicer na osnovi cen, ki veljajo v času izdelave izračuna ekonomske upravičenosti (stalne cene) in pretvarjanja prihodnjih denarnih vrednosti v primerljivo trenutno vrednost s pomočjo diskontne stopnje (diskontiranje).
(6)Ekonomsko upravičena je namestitev sistema BAC v primeru, da je finančna interna stopnja donosnosti višja od predpisane vrednosti za javni sektor, ki je predpisana skladno z uredbo, ki ureja enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ.