Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1I)

V Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15, 11/18, 200/20 – ZOOMTVI in 141/22) se v 10. členu za deveto alinejo doda nova deseta alineja, ki se glasi: »– zaostrene varnostne razmere zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih so zlasti, ko delež varovanih oseb na posameznega pravosodnega policista in zasedenost zavodov skupaj ali vsak zase onemogočata varno in funkcionalno bivanje varovanih oseb v zavodih. Šteje se, da so zaostrene varnostne razmere zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih podane, ko delež varovanih oseb na posameznega pravosodnega policista doseže 2,5 varovane osebe ali je zasedenost zavodov presežena za 20 odstotkov nad uradno ugotovljeno zmogljivostjo vseh zavodov skupaj. Za potrebe izračuna uradno ugotovljene zmogljivosti po tej določbi se upošteva površinski standard 9 m 2površine na varovano osebo v samski sobi in 7 m 2površine na varovano osebo v večposteljni sobi. Ne glede na sedmo alinejo tega člena se za potrebe izračunov v okviru te alineje za varovane osebe štejejo: obsojenci, ki kazen zapora prestajajo v zavodu; osebe, ki jim je izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu; osebe, za katere je sodišče odredilo pridržanje (sodno pridržane osebe); priporniki in osebe na prestajanju nadomestnega zapora.«.

Za 10. členom se doda novo I. poglavje, ki se glasi:

Za 10.a členom se dodajo novo II. poglavje in novi 10.b do 10.d člen, ki se glasijo:

(1)Če generalni direktor ugotovi nastop razlogov za zaostrene varnostne razmere zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih, poda pobudo ministru, pristojnemu za pravosodje, naj predlaga Vladi Republike Slovenije enega ali več začasnih ukrepov iz tega člena (v nadaljnjem besedilu: začasni ukrep), način njihovega izvrševanja in trajanje vsakega posameznega začasnega ukrepa.

(2)Začasni ukrepi so: 1. opravljanje del in nalog pravosodnega policista s strani delavca uprave, ki je bil v preteklosti zaposlen na delovnem mestu pravosodni policist (10.c člen), 2. prekinitev prestajanja kazni zapora (10.č člen) in 3. odlog nastopa kazni zapora ali nadomestnega zapora (10.d člen).

(3)Vlada Republike Slovenije z odlokom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ugotovi zaostrene varnostne razmere zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih ter določi vrsto in način izvršitve enega ali več začasnih ukrepov in trajanje njihove veljavnosti po določbah tega člena tako, da so ti glede na kadrovske oziroma prostorske težave v zavodih nujni, primerni in sorazmerni za varovanje življenja in zdravja varovanih oseb in varstvo njihovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za zagotavljanje nemotenega dela v zavodih. Trajanje začasnih ukrepov se sme določiti za toliko časa, kolikor trajajo zaostrene varnostne razmere zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih, vendar najdlje za tri mesece.

(4)Če zaostrene varnostne razmere zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih trajajo dlje kot tri mesece, Vlada Republike Slovenije z odlokom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, trajanje začasnih ukrepov na obrazložen predlog ministra, pristojnega za pravosodje, podaljša, vendar vsakič najdlje za tri mesece.

(5)Generalni direktor mesečno preverja učinke začasnih ukrepov in druge okoliščine v zavodih, o ugotovitvah poroča ministru, pristojnemu za pravosodje, in predlaga spremembe glede vrste, načina izvršitve in trajanja začasnih ukrepov, ki bi bile po njegovi oceni nujne, primerne in sorazmerne za varovanje življenja in zdravja varovanih oseb in varstvo njihovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za zagotavljanje nemotenega dela v zavodih.

(1)Generalni direktor poleg možnosti, ki jih ima po zakonu, ki ureja javne uslužbence, glede dela izven opisa delovnega mesta in opravljanja manj zahtevnega dela, zagotovi opravljanje posameznih ali vseh nalog pravosodnega policista tudi na podlagi sklenjenega pisnega dogovora z delavcem uprave, ki je bil v preteklosti zaposlen na delovnem mestu pravosodni policist.

(2)Dogovor iz prejšnjega odstavka se sklene za čas, ki je za ta začasni ukrep določen v odloku iz tretjega odstavka prejšnjega člena, in se lahko podaljša za obdobje, ki je določeno v odloku iz četrtega odstavka prejšnjega člena.

(3)Delavec uprave iz prvega odstavka tega člena ima v času opravljanja del in nalog pravosodnega policista enaka pooblastila kot pravosodni policist.

(4)Delavec uprave iz prvega odstavka tega člena za opravljanje del in nalog pravosodnega policista prejme enako plačo, kot bi jo sicer prejel na svojem delovnem mestu.

(1)Ugotovljene zaostrene varnostne razmere zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih se štejejo za dodaten razlog za prekinitev prestajanja kazni zapora iz prvega odstavka 82. člena tega zakona.

(2)Zoper odločbo direktorja za prekinitev prestajanja kazni zapora po tem členu je dovoljena pritožba, ki ne zadrži njene izvršitve.

(3)Obsojenec se v času trajanja prekinitve prestajanja kazni zapora po tem členu ne more prostovoljno vrniti v zavod.

(1)Ne glede na prvi in drugi odstavek 18. člena tega zakona se z začetkom veljavnosti odloka iz tretjega in četrtega odstavka 10.b člena tega zakona novi postopki za pozivanje obsojencev na prestajanje kazni zapora in oseb, ki jim je odrejen nadomestni zapor, na prestajanje nadomestnega zapora, ne začnejo.

(2)Obsojenca, ki je na prostosti, ne glede na prvi odstavek 18. člena tega zakona, pozove okrožno sodišče, na območju katerega je sodišče izdalo sodbo na prvi stopnji, na prestajanje kazni zapora v osmih dneh od poteka časa, za katerega je določena veljavnost odloka iz tretjega in četrtega odstavka 10.b člena tega zakona.

(3)Osebo, ki ji je odrejen nadomestni zapor, ne glede na drugi odstavek 18. člena tega zakona, pozove sodišče, ki je po določbah zakona, ki ureja prekrške, pristojno za odreditev nadomestnega zapora, na prestajanje nadomestnega zapora v osmih dneh od poteka časa, za katerega je določena veljavnost odloka iz tretjega in četrtega odstavka 10.b člena tega zakona.«.

V 12.a členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Sodišče lahko dopusti izvršitev kazni zapora s hišnim zaporom pod pogoji iz prejšnjega odstavka tudi na predlog obsojenca, ki že prestaja kazen zapora.«. V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se beseda »prejšnjega« nadomesti z besedo »prvega«, besedilo »centralni enoti, pristojni po zakonu, ki ureja probacijo (v nadaljnjem besedilu: centralna probacijska enota)« pa se nadomesti z besedilom »probacijski enoti, pristojni po zakonu, ki ureja probacijo (v nadaljnjem besedilu: pristojna probacijska enota)«. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se besedilo »probacijska enota, pristojna po zakonu, ki ureja probacijo (v nadaljnjem besedilu: pristojna probacijska enota)« nadomesti z besedilom »pristojna probacijska enota«. Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

V 13. členu se pred besedilom člena dodata nova prvi in drugi odstavek, ki se glasita: »(1) Pod pogoji iz kazenskega zakonika in po postopku iz zakona, ki ureja kazenski postopek, se obsojencu izvršitev kazni zapora lahko dopusti tako, da opravi delo v splošno korist.

(2)Sodišče lahko dopusti izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist pod pogoji iz prejšnjega odstavka tudi na predlog obsojenca, ki že prestaja kazen zapora.«. Dosedanje besedilo člena se označi kot tretji odstavek.

V 18. členu se za sedmim odstavkom doda nov osmi odstavek, ki se glasi: »(8) Zavod, v katerem bo prestajal obsojenec kazen zapora, ki mu jo je izreklo Mednarodno kazensko sodišče, določi Okrožno sodišče v Ljubljani.«.

V 34. členu se v prvem odstavku doda nova prva alineja, ki se glasi: »– enotno matično številko občana, ali če ta ne obstaja, datum rojstva,«. Dosedanje prva do peta alineja postanejo druga do šesta alineja. V drugem odstavku se doda nova prva alineja, ki se glasi: »– enotno matično številko občana, ali če ta ne obstaja, datum rojstva in«. V dosedanji prvi alineji, ki postane druga alineja, se beseda »in« nadomesti s piko, dosedanja druga alineja pa se črta.

V 34.a členu se v prvi alineji za besedilom »priimek,« doda besedilo »enotno matično številko občana, ali če ta ne obstaja, datum rojstva,«.

V 82. členu se v prvem odstavku v 1. točki za besedo »oskrbe« doda besedilo »ali nege«. V tretjem odstavku se besedilo »prejšnjega« nadomesti z besedilom »prvega«, v sedmem odstavku se besedilo »drugega, tretjega in petega« nadomesti z besedilom »tretjega, četrtega in šestega«, za besedo »oskrbe« pa se doda besedilo »ali nege«.

V 105. členu se v drugem odstavku besedilo »njegovega namestnika« nadomesti z besedilom »njegove namestnike«. V četrtem odstavku se besedilo »njegov namestnik« nadomesti z besedilom »eden od njegovih namestnikov«.

V četrtem odstavku 106. člena se besedilo »Zavod pripravi poročilo, v katerem opredeli razloge in poda oceno glede ponovitvene nevarnosti obsojenca, ter poda predlog glede rešitve prošnje za pogojni odpust. Zavod vroči poročilo obsojencu ter mu da v podpis povratnico, iz katere je razvidno, da mu je bilo poročilo vročeno. Zavod pošlje prošnjo oziroma predlog direktorja zavoda s poročilom in povratnico komisiji najpozneje 15 dni pred predvidenim datumom seje komisije.« nadomesti z besedilom »Zavod pridobi podatke o obsojencih iz šestega odstavka tega člena (priloge) in pripravi poročilo, v katerem opredeli razloge in poda oceno glede ponovitvene nevarnosti obsojenca, ter poda predlog glede rešitve prošnje za pogojni odpust. Zavod vroči poročilo in priloge obsojencu ter mu da v podpis povratnico, iz katere je razvidno, da so mu bili poročilo in priloge vročeni. Zavod pošlje prošnjo oziroma predlog direktorja zavoda s poročilom, prilogami in morebitno izjavo obsojenca o poročilu in povratnico komisiji najpozneje 15 dni pred predvidenim datumom seje komisije.«. V petem odstavku se: – prva alineja spremeni tako, da se glasi: »– po sprejeti odločitvi in pred izdajo odločbe izve za nova dejstva in okoliščine, ki bi lahko vodile v drugačno odločitev,«; – v drugi alineji črta besedilo »prošnja ali«. V osmem odstavku se beseda »centralni« nadomesti z besedo »pristojni«, za besedo »svetovalca« pa se besedilo »pristojne probacijske enote« črta. Za osmim odstavkom se doda nov deveti odstavek, ki se glasi: »(9) Komisija določi datum pogojnega odpusta znotraj štirih mesecev od dneva odločanja.«. V dosedanjem devetem odstavku, ki postane deseti odstavek, se črta besedilo »v skladu s prvo alinejo petega odstavka tega člena«.

V 108. členu se v prvem odstavku besedilo »tri mesece« nadomesti z besedilom »šest mesecev«.

V 109. členu se za prvim odstavkom dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »(2) Osebi, ki ji je bil zapor ali nadomestni zapor izrečen v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, ali zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje, se za dan prestanega zapora ali nadomestnega zapora šteje bivanje v zavodu v trajanju 24 ur in se jo odpusti, ko v zavodu prestane tolikšno število ur, kot ustreza odmerjenim dnem zapora ali nadomestnega zapora.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek se osebo, ki se ji zadnjih 24 ur prestajanja kazni zapora ali nadomestnega zapora izteče na katerikoli dan v letu med 21.00 in 6.00 uro, odpusti s prestajanja kazni zapora ali nadomestnega zapora do 21.00 ure.«. V dosedanjem drugem odstavku, ki postane četrti odstavek, se za besedilom »prost dan« doda besedilo »in obsojenec ne nadaljuje prestajanja nove kazni«. Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo peti, šesti in sedmi odstavek.

V 118. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Obsojenemu mladoletniku za disciplinske prestopke ni dovoljeno izreči disciplinske kazni oddaje v samico.«. Tretji odstavek se črta.

V 148. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »(3) Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, po predhodnem mnenju strokovne komisije iz tretjega odstavka 151. člena tega zakona določi seznam zdravstvenih zavodov, ki izvršujejo varnostna ukrepa iz prvega odstavka tega člena, in ga objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave pri ministrstvu, pristojnem za zdravje.«.

V 151. členu se v četrtem odstavku za besedo »zavode« črta vejica, besedilo »ki že imajo pravico izvrševati varnostne ukrepe« pa se nadomesti z besedilom »iz seznama po tretjem odstavku 148. člena tega zakona, ki izvršujejo varnostni ukrep«.

V 155. členu se v četrtem odstavku besedilo »se izvršujejo varnostni ukrepi« nadomesti z besedilom »se izvršuje varnostni ukrep«.

V 191. členu se v prvem odstavku v 2. točki podpičje nadomesti s piko, 3. in 4. točka pa se črtata.

V 202. členu se v drugem odstavku za 5. točko doda nova 6. točka, ki se glasi: »6. izvajanje izobraževanj, izpopolnjevanj in usposabljanj delavcev uprave,«. Dosedanji 6. in 7. točka postaneta 7. in 8. točka.

V 214. členu se v drugem odstavku besedilo »delavci uprave« nadomesti z besedilom »njegov namestnik in delavci generalnega urada«, za besedo »nadzor« pa se doda besedilo »po tem zakonu«. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Kadrovske standarde in normative za pravosodne policiste in strokovne delavce predpiše minister, pristojen za pravosodje, v predpisu, ki ureja izvrševanje kazni zapora, iz 17. člena tega zakona.«.

Za 226. členom se doda nov 226.a člen, ki se glasi:

(1)Zaradi obvladovanja psihičnih obremenitev pri opravljanju nalog Generalni urad zagotavlja delavcem uprave psihološko pomoč in podporo ter udeležbo v programih, namenjenih obvladovanju psihičnih obremenitev.

(2)Psihološka pomoč in podpora iz prejšnjega odstavka se lahko zagotovita tudi zakoncu delavca uprave, njegovemu zunajzakonskemu partnerju in otrokom.

(3)Vrste in način izvajanja strokovne psihološke pomoči in podpore za obvladovanje psihičnih obremenitev predpiše generalni direktor.«.

V 227.b členu se v prvem odstavku zadnji stavek črta.

Za 230. členom se za naslovom »Pravosodna varnostna policija« doda nov 230.a člen, ki se glasi:

(1)Poklic pravosodnega policista se določi s poklicnim standardom, ki je podlaga za oblikovanje izobraževalnih programov.

(2)Za delovno mesto pravosodni policist VI. tarifnega razreda, za katero je kot pogoj določen poklic pravosodni policist, se kot pogoj izobrazbe zahtevata najmanj srednješolska izobrazba in certifikat za nacionalno poklicno kvalifikacijo pravosodni policist, ki se pridobi v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije.

(3)Ne glede na določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, pogoj glede predpisane izobrazbe za imenovanje v nazive četrtega kariernega razreda na delovnih mestih, za katera je kot pogoj določen poklic pravosodnega policista, izpolnjujejo tudi osebe, ki imajo najmanj srednješolsko izobrazbo in certifikat za nacionalno poklicno kvalifikacijo pravosodni policist.

(4)Ne glede na določbe predpisa, ki ureja notranjo organizacijo, sistemizacijo, delovna mesta in nazive v organih javne uprave in v pravosodnih organih, se pravosodni policist po pridobitvi certifikata za nacionalno poklicno kvalifikacijo pravosodni policist premesti na delovno mesto pravosodni policist v VI. tarifnem razredu, za katero je kot pogoj določen poklic pravosodnega policista, in se imenuje v uradniški naziv z isto zaporedno številko, kot ga je dosegel na prejšnjem delovnem mestu.

(5)Delovna mesta, ki jih lahko zasedejo osebe, ki pridobijo certifikat za nacionalno poklicno kvalifikacijo pravosodni policist, se določijo v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.«.

231. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Delovno razmerje za opravljanje nalog pravosodnega policista lahko sklene oseba, ki poleg pogojev, določenih v zakonu, ki ureja sistem javnih uslužbencev, izpolnjuje še naslednje pogoje: 1. da je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Evropski uniji; 2. da ima ustrezne psihofizične sposobnosti; 3. da ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, in da ni bila pravnomočno obsojena zaradi drugega kaznivega dejanja na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece; 4. da je bila varnostno preverjena v obsegu in na način, kot je določen v tem zakonu, in da zanjo ne obstaja varnostni zadržek; 5. da ima veljavno vozniško dovoljenje kategorije B.

(2)Psihofizične sposobnosti iz 2. točke prejšnjega odstavka se določijo v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest uprave.«.

V 231.a členu se za četrtim odstavkom dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita: »(5) Uprava izvede varnostno preverjanje osebe pred sklenitvijo delovnega razmerja za delovno mesto pravosodni policist.

(6)Varnostno preverjanje osebe se izvede z njeno pisno privolitvijo.«.

V 232. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Oseba, ki je sklenila delovno razmerje na delovnem mestu pravosodni policist, pridobi pooblastila pravosodnega policista, ko po koncu usposabljanja opravi strokovni izpit.«. Za prvim odstavkom se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »(2) Oseba, ki je v preteklosti že opravljala dela in naloge pravosodnega policista, pridobi pooblastila pravosodnega policista, ko nastopi delo po pogodbi o zaposlitvi ali po pogodbi o opravljanju del in nalog pravosodnega policista na drugi pravni podlagi.

(3)Oseba iz prvega odstavka tega člena, ki je sklenila delovno razmerje na delovnem mestu pravosodni policist, mora opraviti usposabljanje in strokovni izpit v osemnajstih mesecih po sklenitvi delovnega razmerja.«. V dosedanjem drugem odstavku, ki postane četrti odstavek, se beseda »prejšnjega« nadomesti z besedo »prvega«, dosedanji tretji in četrti odstavek pa postaneta peti in šesti odstavek. V dosedanjem petem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se beseda »stroške« nadomesti z besedilom »sorazmerni del stroškov«. Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi: »(8) Program usposabljanja in program strokovnega izpita predpiše minister, pristojen za pravosodje.«.

V 235.a členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »(3) Zaradi zagotavljanja varnosti v zavodih in prevzgojnem domu so nad njihovim varovanim območjem prepovedani preleti brezpilotnih zrakoplovov, razen če operator predhodno pridobi odobritev uprave. Pravosodni policisti lahko v varovanem območju izvajajo motenje elektronskih komunikacij in satelitskega navigacijskega signala ter brez opozorila onesposobijo brezpilotne zrakoplove, ki vstopijo v zračni prostor nad varovanim območjem zavoda ali prevzgojnega doma.«.

V 236. členu se v prvem odstavku napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Obsojenec se odstrani iz bivalnega ali drugih prostorov in se namesti v poseben prostor, če je podan sum za obstoj vsaj enega od naslednjih razlogov:«. V drugem odstavku se za besedo »izmeno« črta vejica, besedilo »v soglasju z direktorjem zavoda odloči, da se obsojenec še nadalje namesti v poseben prostor, dokler za to obstajajo razlogi, vendar na podlagi posamezne odločbe ne več kot 12 ur« pa se nadomesti z besedilom »(v nadaljnjem besedilu: operativni vodja), odloči, da obsojenec ostane v posebnem prostoru, dokler za to obstajajo razlogi, vendar na podlagi posamezne odločbe ne več kot 12 ur, o čemer obvesti direktorja zavoda«. V tretjem odstavku se besedilo »Obsojenec mora biti v posebnem prostoru posebej nadzorovan. Če v času nadzora pravosodni policist ugotovi, da ni več razlogov za namestitev v posebnem prostoru, to sporoči pravosodnemu policistu, ki vodi izmeno, ki odloči o nadaljnjem bivanju obsojenca v posebnem prostoru.« nadomesti z besedilom »Obsojenec je v posebnem prostoru posebej nadzorovan z videonadzorom, če te možnosti ni, pa z nadzorom pravosodnega policista. Če se v času nadzora ugotovi, da ni več razlogov za namestitev v posebnem prostoru, operativni vodja odredi, da se obsojenec namesti v bivalni prostor.«. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) O namestitvi obsojenca v poseben prostor odloči operativni vodja. Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve.«.

V 236.f členu se v prvem odstavku druga alineja črta. Dosedanje tretja, četrta in peta alineja postanejo druga, tretja in četrta alineja.

V 236.g členu se v sedmem odstavku besedilo »ne uporabljajo zoper« nadomesti z besedilom »smiselno uporabljajo tudi za osebe, ki vstopajo na sodišča in v druge stavbe ministrstva, pristojnega za pravosodje, razen za«.

V 247. členu se v tretjem odstavku za besedo »pravosodje« črtata vejica in besedilo »v soglasju z ministrom, pristojnim za delo«.

V 250.a členu se za piko na koncu drugega odstavka doda besedilo »Upravljavec poslovnega registra mora pravno osebo, ki potrebuje enolično identifikacijsko številko za vpis v kazensko evidenco, vpisati v poslovni register, tudi če po splošnih pravilih zakona, ki ureja poslovni register, ta pravna oseba ne izpolnjuje pogojev za vpis v ta register.«. V osmem odstavku se za besedo »upravičeno« črtata vejica in besedilo »z zakonom določeno«.

Postopki v zvezi s pogojnim odpustom obsojencev, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo v skladu z določbami, ki urejajo pogojni odpust po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15, 11/18, 200/20 – ZOOMTVI in 141/22).

(1)Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (Uradni list RS, št. 46/19) se uskladi s četrtim odstavkom spremenjenega 214. člena zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.

(2)Pravilnik o plačilu za delo obsojencev (Uradni list RS, št. 27/16 in 4/20) se uskladi s spremenjenim 247. členom zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(3)Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v upravi se uskladi s spremenjenim 230.a členom zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.

(4)Generalni direktor izda interni akt iz tretjega odstavka novega 226.a člena zakona do 1. junija 2025.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 713-03/24-7/23 Ljubljana, dne 17. septembra 2024 EPA 1695-IX Državni zbor